Beg v Egipet
(liegenda.)
a n6ge, Jožef, vstani koj, manjo vzemi in nje dete;
V  Egipet beži še nocoj Od tukaj, iz dežele svete!
Orlej, krvožejni kralj Herod Ti dete hoče umoriti, Zato le brž, le brž od tod Nocoj še, Jožef, vam je iti!"  -
Z nebes poslanec je tak6 Gov6ril Jožefu po noci; In Jožef vstane ter urno Odrine, predno zor napoči.
Je temna noč in daljna pot, Po wliu ziraa, zima Imda; Da rešen pa bi bil Gospod Se mraza ne zboji ne truda.
Iz Betlehema grede zdaj
Družina nboga — brez imčtja; Pa oh, kedaj dospeje v kraj.
V  deželo varnega zavetja! —
Je tuje vse, neznano vse, Stezfe odljudne so in kraji, Vasice ni, ne hišice; — Živč pač tod le —  tolovaji!
Mol5e potuje celi dan
Po tujih krajih teh trojica,
Iz dola v hrib, raz hriba v plan,
Kam6r ji kaže kod stezica.
In ko obzor večerni mrak Povije v mračna svoja krila, Družina sveta svoj korak Ustavi, da bi preuočila.
Tja v kotič mali kraj poti
Se skupno stisne družba sveta;
A Jdžefa v samfiti ti,
Še bolj Marijo strah sprel&a.
In kmalu, čuj! zasliši se
Stopinj odmev na bližnji p6ti! —
Oh, ropnih mož to četa je,
Ki plžni tujce tod — v samoti!
Kb v kraj dospfc ta nočni roj,                 Pred drugi svojimi celo
Kjer družba je bedela sveta,                    Z močjo jo brani in nasveti:
Gorje! pred n.jo ustavi koj                       In naposled se mu vdacM,
Mož oboroženih se četa.                           Prizaneso družini sveti. —
Kot lev, ki plane na svoj r6p,               Bogato pa popMeano
Tak<S na zMgano dvojico                          Mu to usmiljenje jo bilo.
Divjakov strašnih skoči trop,                   Legenda nam povo kako
Na Jožefa in na Devico. —  —             In kdaj je bil projel plačilo:
A j&lnemu zmehča srce                            Ko križan bil ta tolovaj
Obrazek Jezusor premili;                         Na .Tezusovem desnem kraji,
In čudo, glej, družine se                         Mu Jezus je obljilbil raj
Na mah razbojnik ta usmili!                  Eekofi: ,,Še dan's boš z mano v raji!"
dr. H. Z