GozdVestn 82 (2024) 7-8 278 Uvodnik 30 let javne gozdarske službe Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozd pokriva skoraj 60 odstotkov površine države, kar nas uvršča v sam vrh evropskih držav, takoj za skandinavskimi državami. Dolgo in izjemno tradicijo ima tudi sonaravno in trajnostno naravnano gospodarjenje z gozdovi. Gozd opravlja tako proizvodne, kot tudi ekološke in socialne funkcije, zato ga nedvomno lahko uvrstimo med naša največja naravna bogstva. Kot skladišče ogljika je gozd tudi eden naših najpomembnejših partnerjev v boju proti podnebnim spremembam. V letošnjem letu 30-letnico delovanja praznuje javna gozdarska služba, ki jo izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije. Javna gozdarska služba se je razvila v dobro organizirano službo z velikim strokovnim, tudi mednarodnim, ugledom. Njeno delovanje je ključno pri gospodarjenju z gozdom, torej z več kot polovico slovenskega ozemlja. Gozdarski strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije izdelujejo načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, zbirajo in razpolagajo z vsemi ključnimi podatki o gozdovih, izdelu- jejo strokovne podlage s področja gojenja in varstva gozdov, s področja gozdnih prometnic in s področja divjadi in lovstva. Svetujejo lastnikom gozdov, kako optimalno gospodariti z gozdom in ozaveščajo različne skupine javnosti o pomenu gozda in gozdarstva. Sodelujejo pri raziskovalnih projektih in so tisti, ki rezultate teh projektov prenašajo v prakso. Javna gozdarska služba, ki jo izvajajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, pa obsega usmerjanje in vodenje spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, vodenje poročevalsko, prognostično – diagnostično službe, gozdnega semenarstva in drevesničarstva, informacijskega sistema za gozdove in izdelavo strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. Tako kot mnoge druge stroke in dejavnosti se tudi v gozdarstvu soočamo s številnimi izzivi. Kakšni bodo gozdovi v prihodnje, nam v veliki meri narekujejo podnebne spremembe, ki se v gozdu odražajo kot veliko število izjemnih vremenskih pojavov, kot naravne ujme rekor- dnega obsega, kot prekomerna namnožitev škodljivih organizmov in pojavljanje novih, doslej neznanih škodljivih organizmov. Dopolnjujejo jih usklajevanja med rastlinsko in živalsko komponento gozda, razhajanja med obiskovalci gozdov in njihovimi lastniki ter iskanje širšega trajnostnega ravnotežja med številnimi interesi v gozdu. Zato bo ključno v prihodnje najti smer, kako gospodariti z gozdovi, da bodo čim bolj odporni, in kako ob naravnih ujmah hitro in učinkovito ukrepati. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si bomo tudi v bodoče prizadevali za povezovanje in sodelovanje med institucijami, ki izvajajo javno gozdarsko službo, ter deležniki na področju gozda in gozdarstva, da bomo dosegli zastavljene cilje in ukrepe gozdne politike. S trajnostnim, sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem z gozdom ter rabo in predelavo lesa v najrazličnejše izdelke prispevamo k doseganju skupnih ciljev EU na področju podne- bja, biotske raznovrstnosti, razvoja podeželja, energetike in okolja ter za prehod v podnebno nevtralno, krožno, zeleno in digitalno gospodarstvo. Tri desetletja delovanja javne gozdarske službe je priložnost, da se s ponosom ozremo na opravljeno delo in povemo, da z gozdom ravnamo skrbno, v dobro narave in ljudi. Slovenski gozdovi so, kljub stalnim izzivom, v dobrem stanju. Skladno s svojim poslanstvom pa si vsi sodelujoči prizadevamo za dobrobit našega največjega naravnega bogastva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije