: uti . ' it. Poziv na usmiljena srca! {Zavod sv. Nikolaja v Trsta, zavetišče za brezposelne služkinje). I Nemoremo pobliže raziskovati vzrokov, radi katerih na tisoče slovenskih deklet za¬ pušča svoj tihi dom in drvi v velikomestno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici le rev¬ ščina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svo¬ jim starišem pomagati, se ločujejo s težkim srcem od ljubega doma in gredo v nepoznani svet s strahom in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznanja tu¬ jega jezika, nevede za velikomestne spačeno¬ sti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj in gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdanec. Ne¬ varnost je tem večja za posameznice, če po¬ tujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo že potovanje v pogubo. Toda tudi, če so naše mladenke srečno dospele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še kon¬ čala za-nje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse konce in kraje, da dobč novega svežega plena. Bistremu očesu satanskih pomagavcev in pomagavk ne izbegne nobeno neizkušeno de- — 2 — kle, ki izstradano in izmučeno od dolgega po¬ tovanja stopi o m ah o vaj e prvikrat na tla veli¬ komestnih postaj navadno ob omamljajočem svitu električnih luči, z boječim pogledom in težkim srcem — nevede kam. V zadnjem času so sicer hvala Bogu po postajah posebne varuhinje deklet, ki imajo na prsih na belorumenih trakovih pripete sve- tinjce .Matere Božje dobrega sveta 1 . Toda šte¬ vilo teh je še premajhno in zato so na novo došle mladenke še vedno v velikih nevarno¬ stih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napreduje dan za dnevom. Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mesto, kamor se steka najpodlejši živelj vseh vetrov. Omenjene varuhinje spremljajo slovenska dekleta v „Zavod sv Nikolaja “. Toda več¬ krat vedo slovenske mladenke že doma, da obstoji v Trstu ta „Zavod“ in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi šle do¬ mov. Z materinsko ljubeznijo sprejema „Za- vod' v svoje naročje te neizskušenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju potrpežljivo vsposablja za novo življenje po službah, opozarjaje jih na dolžnosti, ki jih čakajo in na čednosti, katere morajo imeti, svareč jih pred nevarnostmi, ki jim bodo znale pretiti. Res preimenitno socijalno delo opravlja 3 „Zavod“ v korist novodošlih deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za on$ služ¬ kinje, ki izgube službo in morajo Čakati, predno dobe novo. V mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžno in nepokvarjeno srce in pa še v ži¬ vem spominu nauke, katere so jim zabičevale ob slovesu skrbne matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta del j časa v mestu, vidijo, slišijo in izskusijo mnogo pohujšljivega. tako, da raste za-nje tudi nevarnost lastnega po¬ hujšanja. Ce tedaj izgube službo in nimajo nika- kega opravila in morda tudi ne sredstev, so naravnost v obupnem položaju. Za take je ravno „Z a v o d sv. Nikolaj a“ močna ob¬ ramba. Mirno prenočišče, zdrava hrana, pri¬ merno delo, družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo čednostim moč in veselje. Kdor vse to čita, si gotovo misli, da za¬ res neizogibno potreben je »Zavod sv Ni kolaja « in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa če v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda, zavedni rodoljubi in usmiljene rodoljubkinje, še bolj potrebno je, da se ta „ Zavod « pomaga vzdrževati. — 4 — Sveta dolžnost vsakega je, da po svojih močeh podpira ,.Zavod“, ki nima nikakili glav-^jt po nic, temveč še dolgove in primanjkljaje. To ne izviia morda od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni. Koncem meseca novembra je bilo 339 K 44 st., koncem oktobra 308 K 23 st., kon- 1’ cem septembra pa celo 400 K 39 st. pri- mio sp manj kijaja, in ta primanjkljaj trpe navadno vzroke osebe, katere so za „Zavod“ itak že mnogo : 1 žrtvovale. „Zavod u vzdržujejo le milodarL i mošl Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprejme. Odkar oh-toji zavod, je v njem na^lo vanje) varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. „Zavod sv. Nikolaja“ nima namena va- svc ^ biti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbo- pleten vati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so primorana parob iskati v mesili vsakdanjega kruha. Z združeni- doma mi močmi ohranimo si ta velevažni in prepo- moon trebni „Zavod“ — in storili smo mnogo. laljm Trst, dne 6. dec. 1906, na praznik sv. Nikolaja. Karla Ponikvar, predsednica. Roža Gregorin, Marija Žitnik, podpredsednica. voditeljica. Maša Grom, Frančišek Guštin, blagajničarka. duh. voditelj Šensk lušnl iejo, Sariji liscu pote Zal. in izd Zavod. — Tisk, Dolenc — Trst. z mi OPAZKA.: Ženata opravila ftfe vo,ib .. . GORDONOVB & Jlav-* po kajig 1 g° s ? e o ne , ker so nost Žensko vprašanje. 9 K Položaj ženskega spola. ton- bri- dno lOOTO ari. žno Dlo va- bo- sni ri a ni- 10 - ja. K Položaj ženskega spola se je v zadnjih letili telo spremenil. Na to spremembo je vplivalo več vzrokov. Najvažnejši so 1) naziranje o enakopravnosti ženskega spola c moškim (emancipacija); 2) gmotno naziranje glede sreče človeka (vži- vanje); (konkurenca); 3) doba moči strojev, ki so poplavili ves svet in ženskam izvili iz rok njihova dela (tkanje, pletenje, čačkanje šivanje) ; 4) Olajšave v potovanju in seljenju (železnice, parobrodi). Poprej so se ženske navadno vedno doma držale ali pa so potovale le v varnem in močnem spremstvu. Dandanes gredo deklice v daljne kraje tudi čez morje same iskat službe Posledice teh vzrokov so jako žalostne : Nižji ženski sloji derejo v tvornice, kjer se telesno in jušno pokvarjajo višji pa (t. j. bogatejši) potu¬ jejo, hodijo na lov, negujejo razne prazne čen- carije, in nečimsrnosti (v lepotičju, obleki, gleda¬ lišču) ali pa gredo na visoke šole, da zamorejo potem dobiti iste službe, kakor moški. Želja po časnih nasladah, bližje občevanje 2 moškim spolom (vsled enakopravnosti), mlačnost — 2 - v verskih stvareh, vse to pripornega na to, da pada ženska čast, žensko poštenje, ženska dosto¬ janstvenost. Množe se hudodelke, množe se po- kvarjanke, množe se nezakonske matere, množe se grde bolezni, množe se družinske nesreče, množi se beda človeške družbe. Marijne družbe, Marijni domovi, razne Zveze za varstvo deklet in za Varstvo izseljencev, delu¬ jejo z velikim vspehom, da ohranijo žensko čast ali pa da jo zopet dvignejo. Da ima pri teli po¬ djetjih duhovščina mnogo zaslug je pač naravDO, a pravično je, da ji v tem pomagajo tudi drugi kot posredovavci in posredovavke. II. Posli. (Služkinje, postrežnice, sobarice, pestunje, dekle). Dandanes se posli mnogo pritožujejo čez svoj stan. Nikjer ali vsaj v redkih službah so za¬ dovoljni Vzdihujejo in tarnajo: mnogo zahtev, malo plače, malo usmiljenja, malo prostosti, malo ljubezni. Čujmo pa tudi drugi glas: Gospodinje in gospodarji , skoraj povsod ravno tako tožijo proti poslom : , Kaj bo, kaj bo ? Oh ti posli tako malo zvestobe, tako malo poštenja, tako malo stanovit nosti, tako malo zadovoljnosti. Oh prav boji se človek teh poslov, ki pa zahtevajo vedno več in več. * * * Prijatelji človeške družbe so začeli premi¬ šljevati kako (bi se pomagalo gospodinjam (go- — 3 — spodarjem) in pa k kratu tudi poslom. Tu poda- jemo nekoliko misli. Oskrbovanje služb Gotovo je po¬ trebno, da so po mestih tudi posredovavni uradi (ali osebe) za službe. Nihče bi se tem uradom (osebam) ne protivil, saj je to na sebi dobro delo krščansko delo, če se vrši v krščanskem duhu, S tem imajo lahko posredovavci pošten zaslužek za vsakdanji kruh in pa hitreje primorejo poslom do službe, s tem pomagajo sebi, poslom in gospo¬ dinjam (gospodarjem). Toda žalibog, kaj se dogaja? Posredovavni uradi za službe se množe kot gobe, zahtevajo prevelikih pristojbin, stoje cesto v zvezi z zloglasnimi hišami in osebami, zavlačujejo službe in poslom mnogo obljubljajo, dokler jih popolnoma oropajo denarja in potem lažje tudi poštenja. Dajejo jim večkrat hrano in stanovanje, da imajo potem do njih večjo moč. Da, ponujajo po oglasih mnogo lepih služb da s tem posle silijo in motijo, naj svoje službe popuste, češ, da dobe boljših. Pri po¬ gostejšem menjavanju služb seveda imajo oni sa¬ mi (posredovavci) večji zaslužek (izkoriščanje), posli pa navadno prepozno spoznajo prevaro in, ker so večkrat na cesti brez službe, se morajo na novo zatekati k tem volkbvom. Tudi družine so večkrat v veliki zadregi glede uradov, ki oskrbujejo in posredujejo službe. Večkrat se dogaja, da ti uradi umetno-zvijačno pogodbe poslov nalašč ovržejo in si zato dajo plačevati od družin in poslov posebne pristojbine, Ker je pri teh uradih mnogo, premnogo zlo¬ rabe, je vsakdo po vesti dolžan, da jih zatoži pri oblastnijah, posebno morajo to storiti oni, ki so že trpeli kako škodo. Če si kdo ne ve pomagati, naj se obrne za svet do katoliških uradov, ali pa do duhovnikov. Če tudi niso postave še popolne vendar vsaj težje prestopke in večje zlorabe kaznjujejo. Pogodbe : Zelo važno je, do se pogodbe sklepajo pravično. Pri pogojih naj se pazi na ce lega človeka, na dušo in telo. Telo mora imeti z kavo (in zadostno) hrano, zdravo pijačo (pitno vodo), počitek med dnevom med tednom, pri¬ merno in zdravo sobico s posteljo in to kar spada v spalnico, mora imeti čisto perilo in primerno obleko. Spalnica nmra imeti ključ in če le možno prosti vhod me skozi spalnice drugih). Se manj sme biti ta spalnica uhod za druge spalnice. Telo mora imeti v bolezn zdravila in po¬ strežbo. Duša je bistveni in imenitnejši del človeka. Zato se mora misliti tudi na njene potrebe. Kr¬ ščanski posli morajo dobiti prosti čas, da vrše svoje krščanske dolžnosti, čas za sv. mašo in pridgo (krščanski nauk) ob nedeljah in praznikih, čas za sv spoved in obhajilo Glede posta in vz- držka morajo paziti na to posli, v kolikor so dolžni postili se in vzdržati mesnih jedi z ozir mi na svojo službo (teško) ali na svoj zdravstveni stan. Na vsak način morajo po vesti, česo dolžni vzdr ževati se mesnih jedi, svojim gospodinjam to željo (prošnjo) razodeti. Če je prošnja uslišana, — 5 — bodo imeli mirno vest sami, gospodinje pa tudi, ker se večkrat ne upajo dati postnih jedi svojim poslom. Ko bi pa bila prošnja odbila, smejo posli vendarle biti mirni in vzeti to lar dobe, gospodinje pa so bile opozorjene in so za svoje ravnanje odgovorne. Razume se samo ob sebi, da se posli ne smejo zlorabiti in izkoriščati. Plačo naj zahtevajo mesečno in naj jo pridno vlagajo v poštene hranilnice. Za vsak mal vzrok se posli ne smejo zme¬ niti in zameriti ali še celo službo odreči. Potr¬ pežljivost, stanovitnost natančnost, zvestoba po¬ štenje, spoštovanja, snaga, odkritosrčnost, sramo žljivost in dostojnost so lepe čednosti katere morajo imeti dobri posli. Dobri posli so za družine kakor angolji va¬ ruhi in večkrat rešilni angelji Kolikokrat pomagajo v dušnih potrebah svojim gospodinjam in gospodarjem posebno v boleznih, ko jih s priprosto ljubeznijo opozarjajo na verska krepila in se same ponujajo, da pokli¬ čejo duhovnika. V verskih zadevah so služkinje mnogokrat bolj učene od gospode IR. Zavarovanje poslov. Ako posli obote, se jim večkrat zelo hudo godi. Marsikatera družina, ki nima sreče dobiti poslov ter jih vsled tega mora večkrat menjavati, je do njih popolnoma otrpnela. Če obole se jih, čim prej more, iznebi in se zanje ne zmeni več, Da pa se obolelim poslom njihovo stanje vsaj nekoliko izboljša, se jih postavno mora siliti, da se zavarujejo za slučaj bolezni. Zavarovalnino mora plačati gospodar ali pa deloma sami in deloma gospodarji. Po nekod imajo gospodarji, ki plačujejo v bolnišnico gotove mesečnine, pra¬ vico, da dajo v bolnišnico svoje obolele posle, ali pa dobe zanje zdravnika in zdravila. IV. Razmerje med gospodo in posli. 1. Deklica, ki nastopi službo mora ohraniti vse svoje človeške in krščanske pravice. Omenili smo že, da mora imeti zdravo tečno in zadostno hrano. Ce ne more že dobiti posebne sobice, naj v isti sobi spe vsaj le ženske osebe ali k večjemu prav mali otroci (če so posli po vsem zanesljivi). Na noben način pa se ne sme pustiti, da bi skozi sobo sluškinje imele uhod v svoje sobe osebe moškega spola. Seveda po hodnikih niso služkinje varne in zato naj ne sprejmejo nobene take službe, kjer bi morale spat na hodniku. 2. Kar se tiče nevarnosti za dobro ime slu¬ žkinj, se umeva po sebi, da je njihovo poštenje ravno toliko vredno kot ono izobraženih gospic, in vsled tega si „gospodarji“ in „sinovi ; ‘ ne smejo dovoliti niti najmanje prostosti Kjer so v hiši posli obojega spola, morajo seveda biti ločeni in strogo nadzorovani. V slučaju napada mora sluškinja na ves glas klicati na pomoč brez vsa kega ozira, tudi če se vsa hiša prebudi. Tudi ima pravico braniti se s silo, tudi ko bi napadovavca ranila (tudi nevarno). - 7 - 3. Gospoda mora paziti na pošteno ime posla in braniti jih povsod. Nadzirati mora njihovo berilo (knjige, časo¬ pise, pisma). Paziti na nevarna znanja, zahtevati da so pred nočjo že doma, to je sveta dolžnost gospodarjev. Strogo morajo prepovedati, da se ne družijo s takimi osebami, ki so nevarne, posebno še, če ni možna v bližjem in kratkem času po¬ roka Toda tudi nad poštenimi zaročenci morajo bdeti gospodarji, ker so namestniki starišev. Več¬ krat se dogaja, da se služkinje, ki so daleč proč od svojili starišev v velikih mestih prepogostoma tako spozabijo, da se z grehom pripravljajo na sveti zakon. Zabranjeno mora biti služkinjam hoditi na plese in nevarn zabave. 4. Prostega časa morajo imeti služkinje to¬ liko, kolikor ga potrebujejo da se odpočijejo, da gredo k sv. maši, pridgi, krščanskem nauku k sv zakramentom, na shode (Marijne družbe ali pa kakega izobraževalnega društva), imeti morajo čas za razne svoje stvari (pisma starišem, čitanje dobrega berila, za šivanje svoje obleke itd ) Kjer se uvažuje čast in pravice služkinj, bodejo tudi same bile take, da jih bo vsa družina vesela. Mir, veselje, zadovoljnost bo vladala v hiši Posli morajo biti kot udje družine ne pa kot sužnji. V. Zavetišča. Kadar izgube služkinje službo in ne morejo hitro' dobiti nove, so v zelo žalostnem položaju, - 8 - ako ne vedo, kam naj se obrnejo. Oh kako dobro došla so jim krščanska zavetišča, zavodi, domovi. V njih se razvedre, v njih se dušno pokrepčajo (skupna molitev, pobožno berilo, govori), v njih se v svojih spretnostih spopolne. Posebno važni so taki zavodi za dekleta, ki so daleč, proč od doma. V njih dobe tolažbo, zdravilo, postrežbo, krepilo, vse. Nekateri zavodi sprejemajo tudi že obnemogle in ostarele služkinje, ki si niso mogle dovolj prihraniti. Kako žalostno je, če mora služkinja, ki je trdo delala 50 let tudi še na stare dneve trpeti V Velevažni so zavodi za brezposelne služ¬ kinje Kjer obstoje že taka zavetišča, smo jih dolžni vsi podpirati (v Trstu »Zavod sv. Nikolaja”) Kjer jih pa še ni, storimo vse kar moremo, da se ustanove. Sploh bi bilo jako dobro, ko bi mogle že mlade deklice obiskovati posebne šole (tečaje), da bi se naučile vsega kar bodo potrebovale kot služkinje. (Po nekod se nekatere gospe [gospice] in pa redovnice za to krščansko delo žrtvujejo, da dekleta uče v vseh potrebnih in koristnih stvareh). . Cim bolj je kdo izobražen tem težje si more zaslužiti svoj kruh, če izgubi svojo stanovsko službo. Tako n. pr. je dandanes cela poplava vzgojiteljic, ki so mnogo žrtvovale za svojo izo¬ brazbo, a ne morejo priti do stalnih služb. Zahteva se od njih premnogo a le malokdo misli na pravično plačo. Te vzgojiteljice so vredne posebne pažnje in skrbi, — a - vi. Delavke po tovarnah. Dan za dnevom je po tovarnah vedne več žensk, posebno deklet in udov Od kod prihaja to ? Povedali smo že, da so se hišna ženska dela silno omejila z napredkom v strojih. Dokler se dekleta ne poroče, nimajo po nekaterih hišah res kaj opraviti in zato gredo v tovarne, kjer se za¬ dovoljujejo tudi z malim dobičkom Bolje bi bilo ko bi ta dekleta šla v službe k družinam kjer bi se naučile nekaj gospodinjstva, a vsa bi vendar ne našla dovolj služb. Zato so nekako prisiljena da gredo v tovarne, kjer se sicer odtegujejo družinskemu življenju, a so deloma potrebne za nekatera opravila, za katera imajo moški premalo potrpežljivosti in spretnosti Ker pa je v tovarnah za mladenke mnogo dušnih in telesnih nevarnosti, je treba delavke po tovarnah zbirati v posebne družbe, da se jih poduči in ohrani zdrave in poštene. * * * Nekaj se je v obrambo delavk po tovarnah že storilo v zakonih, a te postave se morajo še spopolniti Uvaževati je treba pri delavkah njihov te¬ lesni nežni sestav. Nekatere vrste del morajo biti zanje popolnoma izključene V tovarnah morajo biti delavke popolnoma ločene od delavcev, (Posebne prostore za delo, počitek, hrano, preoblačenje, vmivanje , in za druge »potrebe 1 *) Tudi vhod in izhod mora biti za ženske posebej, ker ravno v gnječi je zanjo velika nevarnost. Med delom morajo biti ženske strogo nad : zorovane, a ne od moških (navadno), temveč od zanesljivih poštenih in odločnih ženskih oseb, ki imajo primerno starost. Koliko naj traja vsakdanje delo je teško določiti splošno mero, na vsak način potrebujejo več prostega časa kot moški, posebno pa ga po¬ trebujejo pred prazniki in v sobotah. Da bi se ne smelo sprejemati prav mlade deklice v tovarne, umeva vsakdo Ravno tako bi ne smele na tako delo poročene žene, ako jim je kaj pri srcu blaginja njihovih otrok. Koliko slabotnih in mrtvih otrok rode žene ki delajo po tovarnah. Nikdar pa ne moremo dovolj povdarjati, kako nevarno je, če delata oba spola h kratu v tovarnah. Dosti krstnih podatkov je vsled tega omadeževanih Napačna enakopravnost slabotnega spola z močnejšim se mnogokrat izkaže, kako se na svetu vse maščuje. Nazadnje mora vendarle trpeti šib¬ kejši spol. Stremljenje po oni enakopravnosti, ki ne odgovarja ne človeški naravi in ne krščan¬ skemu duhu, se maščuje pogostoma že tu. (Ako niso delavke dobro organizovane, jim preti mnogo nevarnosti ne toliko od strani go¬ spodarjev kot od strani pokvarjenih in razuzdanih nadzornikov dela. Ni za popisati, kaj morajo de¬ kleta od teh pretrpeti, ako nočejo izgubiti kruha). Kjerkoli so bile po tovarnah nastavljane za delavke nadzornice mesto nadzornikov (paznikov), se je pokazal k asen upliv in vsestransk na¬ predek. VII. Kje stanujejo delavke? V predmestju velikih mest se vsuje iz tovaren celo krdelo delavk. Noč se bliža in mrak skrije pot v revna stanovanja nesrečnih delavk. Ko bi pa šli za njimi, bi se nam revice v srce Smilile. Nekatere zlezejo v temne podzemske, brezzračne prostore, druge se spenjajo v razbita podstrešja, tretje se skrijejo pod stopnice, četrte ostanejo na hodniku pete gredo spat k družinam, ki imajo eno samo sobo za se in za tujce. Večkrat se v istem malem prostoru nabere še celo po več de¬ lavk, ki nimajo niti lastnih postelj, da tu pa tam se dogaja, da je le ena spalnica za obojni spol. Vsakdo umeva da morajo delavke telesno hirati ob pičli suhi hrani, da morajo priti v veliko nevarnost, da izgube poštenje, da morajo mate¬ rialno, moralno, socialno propadati. Kako potrebno je, da se stanovanja delavk večkrat pregledajo. Pri vsem tem pa morajo te mučenice, ki komaj polovico od moške plače zaslužijo, svojo stanarino drago plačevati. Da pa žensko manj plače dobe kot moški, je več* vzrokov: 1. Žensk se za delo vedno več ponuja, kot moških. 2. Ženske se ne pripravljajo za svoj poklic tako dolgo kot moški. 3. Žensko delo ne zahteva toliko porabe moči kot moško. 4. Sicer pa je razlika med plačo za moške in ženske nepravično prevelika. 5. Ženske so manj organizirane kot moški, in težje dobe povišanje plače. 6. Ker ženske premalo dcbe, se jih več išče za delo in zato ga izgublja mnogo moških. Kar je poprej zaslužil oče je zadostovalo za vso dru¬ žino. Sedaj je oče brez dela, hčere pa -njegove zaslužijo komaj toliko da imajo za lepe obleke in plese. Doma je joj in gorje. VII. Gospodinjstvo Kdo bi si mislil? Če znajo gospodinje (in ženske sploh) dobro kuhati zadovoljujejo celo družino Socialno prašanje bi se gotovo dosti ugodnejše in lepše rešilo, ko bi kuharice bolje znale vršiti svoje kuhinjske dolžnosti. V marši- kaki družini vlada prepir nezadovoljstvo, sovra¬ štvo. kletvina itd., ker ne znajo ženske gospo¬ dinjiti Posebno so pa nesrečne delavke po mestih in predmestih. Iz šole gredo naravnost v tovarne, iz tovarn pa naravnost brez vsakega gospodinj¬ skega poduka v zakon. Ni čudno, če se mladi par za ne kmalu prepirati, „ko gre ves z služek radi slabega gospodinjstva v rakovo pot 4 . Mož zapušča ' sled tega prerad svoje domače ognjišče in gre na boljšo hrano v krčmo. Izginja mu lju¬ bezen do žene in klati se po neva nih krajih, Nekateri gospodarji tovarn so tako pametni, da dado mladim delavkam 2 4 ure prostega časa ne da bi jim zmanjš vali plače v ta namen, da se dekleta v posebnih tečajih uče kuhati, šivati, prati, likati, na kratko : gospodinjiti Toda takih človekoljubnih gospodarjev je prav malo. Po nekod so redovnice zelo pridne v tem, da zbirajo dekleta na poduk v gospodinjstvu. Zelo primerna priložnost je za tak poduk tudi šolski nadaljevalni (z dovoljenjem cerkvene oblasti tudi nedeljski poduk. V nekaterih krajih so posebne zveze gospic in gospa, ki skrbe, da vzgoje neuka priprosta dekleta v dobre gospodinje. Vlil. Dom za delavke. Gorje mu, kdor nima domačega ognjišča. Mnogo mladih deklic zapušča svoj dom in gre na zaslužek v tovarne velikih mest.* V veliki ne¬ varnosti za svoje poštenje se nahajajo že med delom (posebno če morajo delati v istih prostorih z moškimi, ali pa tuli s pokvarjenimi tovariši¬ cami. V čja je še nevarnost posebno v prostih urah in odmorih. Ta nevarnost postaje vedno resnejša, čim bolj se bliža noč, ki skriva s svojo temo mnogo pregreh. Brez nadzorstva starišev se mladi svet zvečer ne boji zakasniti, da pride prepozno „domov“, saj nima doma Oni umazani kotiček v kakem podstrešju, pod stopnicami, ali pa v kaki sobici, ki je vsa okužena ker jih v nji preveč spi, jo nikakor ne vabi ob uri. ob svetlem, o zdravi Mariji „domov“. Ne to ni dom. ..Cim manj smo v njem, tem bolje za nas -1 si mislijo mlade neizkušenke, ki se morda veselijo, da se nihče nanje ne jezi, če po noči ranice zunaj ostanejo, — 14 - Vsakdo ve, da je ta okoliščina spravila že mnogo poštenih deklet ob dobro ime, zdravje, življenje. Verstvo in nravnost ginevata vidno dan za dnevom. Ono revno stanovanje je temu krivoi Zraven stanovanja vpliva na mlade delavke posebno revna in siromašna ponajveč suha hrana. Nimajo domačega ognjišča, da bi si pripravile kaj toplega. Nimajo doma. Ne vleče jih nič v tisto prenočišče. (Je že ob delavnikih ne marajo muditi se v teh kotičkih, še manj jih veseli bivanje v njih ob nedeljah in praznikih Zato si privoščajo raz¬ veseljevanje po plesih veselicah, sprehodih (ne¬ varnih), krčmah itčl. Revice doma nimajo. Zato so prepotrebni domovi za delavke a) radi stanovanja b) hrane c) poštenega razvedrila • č) poduka (v verstvu in gospodinjstvu). Kjer ni 'možno imati še pravega svojega doma, je treba delavke zbirati vsaj v društva, da dobe vsaj tu pa tam, kak poduk. Ponekod so ob nedeljah v že obstoječih zavodih ali pa v samostanih redovnic posebni tečaji za vzgojo in rešitev delavk IX. Varstvo šivilj, peric, likaric, preda- javk, natakaric itd. Večje trgovine z obleko imajo na stotine šivilj, ki ne sklepajo pogodb za svoje delo s go¬ spodarji samimi, temveč s drugimi mešetarji (posredovavci). Malokdo ve, kako malo, dobiva — 15 — šivilja za svoje delo, tako malo, da ji skoraj ni možno, da se pošteno preživi. Posredovavci pa zaduše s silo vsako niihovo najmanjo zahtevo za zboljšanje plač, medtem ko sami neizmerno bogate. Enako se godi pericam, likaricam in drugim ženskam s podobnimi posli. Kjerkoli manjka organizacija, so Le revice prave sužnje. Koliko dela čaka tu krščanske so- cijologe. Jako neugoden je položaj prodajavk po raznih trgovinah. Od ranega jutra do poznega večera morajo biti po koncu. Več prodajalnic nimajo sploh stolic, da bi prodajavke mogle vsaj kadar ni kupcev sesti. Dosti žensk h bolezn imajo svoje vzroke v tem, da so dotične osebe preveč po koncu in da premalo sede. Mlade prodajavke morajo sklepati zelo ne¬ primerne pogodbe (za več let službe, z obljubo, da ne bodo šle drugam v službo). Ker so proda¬ javke po največ iz delavskega stanu in ker po¬ grešajo pravih šol, so večkrat zelo slabo podučene in zato ne morejo dobro vršiti svojih služb Da imajo premalo plačo in da se vsled tega ne morejo ne moralno in ne materj lno vzdržati ni nič čudnega. Kedaj se bodo pač začeli posebni tečaji za naobrazbo prodajavk V Uvesti je treba za le prodajavke primorano (obligatno) zavarovanje. Razven prodajavk je omeniti v trgovini še posebej blagajničarke, uradnice (dopisovavke), raz- pošiljavke. Tudi pri teh je premala plača, premalo znanja strokovnega (vsaj v začetku) - in premalo zadovoljstva, večkrat tudi malo vere. Dandanes je nastavljenih dosti žensk pri telefonu (radi potrpežljivosti), pri pošti, železnici itd. Za te je treba skrbeti s strokovnimi čašo- piši (na verski podlagi) z društvi, shodi, sejami, predavanji itd. Morda najžalostnejša je pa usoda natakaric. Niti kuharice, niti sobarice nimajo toliko nevar¬ nosti kot natakarice, ki prihajajo v ožjo dotiko z moškimi ravno pri opojnih pijačah. Večkrat nimajo natakarice druge plače kot darila (dobre roke, manče, Trinkgeld). Ta dohodek je zelo nestalen in večkrat zelo nevaren,' ker si kak razuzdanec domneva, da ima vsled tega podarila kako pravico tudi do greha. Od teh dohodkov nimajo natakarice dati gospodarjem še posebne odstotke [%) radi posode, ki jo je razbila gospoda in pa morda še za postranske namene. Tupatam se dogaja, da natakarica dobi za plačo le odstotke prodanih opojnih pijač. Vsled tega mora pijačo vsiljevati, ponujati in večkrat za to „usluge in prijaznosti" storiti in še sama pomagati piti. Koliko zlih posledic iz tega ? Nevarnost za natakarice je tim večja, čim mlajše in lepšfe so in posebno če imajo tudi ponočno službo. Na Dunaju je policija dala zapreti vse hotele, ki so po noči imeli žensko postrežbo. Mlajše postrežnice ne smejo streči vedno istim gostom. — Naj večja obramba za mladi svet je sv. vera. Zato morajo imeti prost čas za sv. mašo. pridigo, sv. zakramente, poučna predavanja itd 17 X. Trgovina z dekleti. Človek bi si skoraj ne mislil, da je sploh možna trgovina z ljudmi. In vendar imamo zato nepobitne dokaze. Milo se nam stori pri srcu ko beremo, da se prodajajo zamorci in zamorke po semnjih tako, kakor živina. Moj Bog, kje je podoba božja v človeku, kje je njegova čast ? Misijonarji nabirajo po vsem svetu denar, da tem nesrečnim ljudem pridobe telesno prostost z odkupovanjem in dušno z oznanovanjem sv. vere. Razven trgovine z zamorci in zamorkami obstoji žal tudi trgovina z belimi ljudmi, trgovina v svrhe, ki sramote človeško družbo. Večkrat čitamo v brezverskih in protiverskih časnikih umetne oglase, s katerimi se ponujajo mladim dekletom imenitne službe. Dosti mladenk gre deloma iz nečirnernosti, deloma vsled prepira z domačimi, deloma tudi iz prave potrebe v sve¬ tovna mesta iskat službe. Naslanjaje se na ome¬ njene Oglase zabredejo večkrat v jame razbojnikov, v zloglasne hiše. Prepozno zvedo da so prodane v grde svrhe, da so vklenjene v satanske verige razuzdanosti mladih in starih, revnih in gospodskili pokvar¬ jencev. Marsikakšenkrat prihajajo pomočniki zloglas¬ nih hiš dekletom že naproti na potovanju ali še celo do doma, kjer jim plačajo pot in se jim po¬ nujajo za spremljevavce v «imenitne družbe*, ki niso nič drugega kot peklenski brezni. — 18 - Kadar pridejo v tujino in se zavedo nevar¬ nosti, bi se rada vrnile domov Toda agentje za btevajo povrnitev potnih stroškov. Nekatere rajši prodajo vse kar imajo na sebi, samo da se od- križajo teli roparjev, druge pa se no vedo kam obrniti in obtiču v grešnih mrežah. V najnovejšem času so skleni'e keraj vse vlade skupne načrte in zvezo za varstvo deklet. Toda vsakikrat no morejo priti dotične oblasti trgovcem z dekleti do živega. Vsakdo naj se v tujini obrne do konzu latov, da mu pomagajo iz zadrege. Močna obramba proti trgovini z dekleti so .Marijni Domi in ,Marijne družbe". Največ se bode to sramotno trgovino oviralo s kiepko ver¬ sko vzgojo mladine Kadar so dekleta že na potu pokvarjenosti, je že težje reševati jih Vendar se je ustanovila v Friburgu na Švicarskem Katoliška mednarodna zveza za varslvo deklet", ki itr a skoraj po vseh važnejših svetovnih mestih svoje podružnice. (Tu pa tam se dogaja, da je v malih mestih še večja nevarnost kot v velikih, ker v takih je tudi daleč zaostal moderni katoliški napredek ) Za izseljence skrbi * Rafaelova di užba», ki je tudi povsod razširjena in daje svojim varvuli¬ cem posebne listke, da se izkažejo psi zastopnikih družbe v tujih krajih. Rafaelova družba pomaga tudi pri vkrcanju na ladje, pri razkreanju, pazi da so na ladijah izseljen i ločeni po spolu v raz¬ nih prostorih. * Nekaj imenitnega jo ono podjetje krščanske ljubezni, da stopijo u-miljene g< špice in gospe (dekleta in žene) poedinih (posebno po večili me- — 19 — stih) v posebno Zvezo ki ima namen čakati na železniških postajah na vlake in sprejemati v svoje varstvo novo došle neizkušene mladenke. Te var- hinje deklet (misijonarke) imajo na prsih pripeto svetinjo na belo rumenih trakovih. (Svetinjca kaže • Mater Božjo dobrega sveta'). Iz železniških postaj kjer varhinje sprejemajo dekleta, jih spremljajo potem v postane ,, Zavode' (krščanske,) ali pa na- ra nost v službo k poštenim družinam. Mnogokrat morajo misijonarke iztrgati dekleta „ trgovcem' iz rok, kajti salanski pomočniki hodijo okoli kot rjoveči levi iškajoč koga bi požrli. Ge ne morejo na zadnji postaji priti do svo¬ jih žrtev jim gredo nasproti do predzadnjih postaj, kjer jih malokdo zapazi. Če hi pa dekleta se od¬ daljila od svojih varliinj,. jih spremlja po ulicah (v bližini postaje) bistro in divje oko razuzdancev, da jih dobe v svojo pest. Ko bi znali stariši, kam so prišle njihove hčere, katere so vzgojili v krščanski veri, bi se izjokali od žalosli. Če so stariši že v črni zemlji, zdi se, da bi se morali v grobu obrniti od groze, ko hi izvedeli, kako so se njihove hčere izpridile po velikih mesiih Kako se bodo pa zavzeli sta¬ riši na sodnji dan, ko bodo slišali glas. Sodnikov glas, ki ho dejal njihovim hčeram : « Poberite se od mene » Mislimo si slučaj : 'Nedolžna mladenka gre v mesto. Tam se _ seznani z mladeničem, ki ji obljublja zakon. Nevedno dekle ne ve, da njen ljubček nima zagotovila da včaka dan poroke. Ni dolgo od tega, odkar je šel nek človek sta¬ noval z osebo, katero je mislil (?) poročiti. Ne 20 — govorimo o grehih. Nekega julra se vzbudi in vidi, da je tista oseba — — mrzla, bleda,- mrtva. »Kje je Tvoja obljuba«, vprašam te, „raz¬ bojnik nedolžnosti 11 , kje je Tvoji obljuba: «Bom Te poročil. Smrt Te je prekosila — — — ona je v večnosti — — — Morda se je že leta in leta bala iti k sv. spovedi iz sramote, iz strahu, da bi ji spovednik ne dal odveze, če Te ne zapusti. Sedaj je v večnosti. — — — Kje je njena duša ? Sodnji dan bo to po edal. Nekega dne se je tožila neka nezakonska mati, da je njen zapeljivec vmrl v bolnišnici Za stonj se jočeš.