Pogajanja z Avstrijo radi trgovske pogodbe preldniena, pa se bodo nadaljevala. Pogajanja za obnovatev in s[pre(me(nitev trgovslke p<xgodbe med našo diržavo in Avstrijo, katera so &e v drugi polovici meseca novembra vodila v Beogradu, so bila dne 3. decembra prekimjena. To prekimjefnje je dokaz, da se zastopniki jugoslovanske dm avstrijsike vlade niso mogli med seboj zediniti. Naši zastopnilld niso mogli sprejeti avstrijskih zahtev, avstrijski ipa niso sprejeli naših. Do 'Sporazuma ni moglo priti radi tega, iker se je spremenLla podlaga za trgovumsko pogodbo. Avstrija zahteva dva-, tri-, celo šesitkratno povišanje svoje uvozme carine na našo govejo žiivino, na svinje, konije in žrebeta, na svinjsko in goveje meso ter me&ne izdelike, na žito, m-oko itd. Če se ugodi tem zahtevara, bi se itz Sloveaiije ne mogla izvažati niti goveda in telet niti kornijev in žrebet in ne prasičev. Kaj bi to pomeiniilo za našega kmeta, ni tre^ba poset)ej povdanjati. Kar se tiče prašičev, smo 1-eta 1926 sikozi Maribor v Av strijo izvozili 26.000 peršutmiikov (mesmatih iprašičev) in samo 16.000 prašičev za apeh. Mesmati prašiči gredo iz Slovenije in mekcliiiko iz hrvatsikega Zagorja, iprasiči za špeh pa se izvažaijo iz ostalega dela Hrvafeke ter iz Snbije in Vojvodšne. Če bi bil s povišaino izvozno oariino v Avsffcrijo otežkočen ali oolo onemogooeii izvoz masnatih prašičev, 'bi $ ¦tem velilko trpela isvirajereja Dclenjske in mnogih delov Šta jerstke. Naša konjereja -se že nekaj let nahaja v težki krizi, ker ne more za primemo ceno vnovčiti svojih žrebet. Vendar je še bilo nekaj izvoza konj. Tako je n. p r. leta 1926 šlo v Avstrijo 5672 ikonj, oetudi je avstrijsika uvozna carina znašala za žrebeta do 2 let 50, za konje mad 2 lefi pa 100 zlatih krotn. Sedaj zahteva Avstrija, da se ta carina zviša na dvojno mero. S tem bi bil izvoz naših komj v Avstrijo maravnost preprečefn. Avstrija hooe zvišati uvozno carimo tudi na govejo živino, na sveže meso, govedino in svinjiino, na me&ne izdelke, tudi na žito iin moko. Razumljivo je, da naša delegaoija, ki je v Beogradu vodila pregovore z avstrijsko delegaoijo, ni mogla pristati na avistnijisike zahfeve. Visled tega je prišlo do prekimjeiija razgovorov, ker so avstnijsbi zastopniiki izja-vili, da nimajo pooblastila za dovolitev večjih komcesij, vsled česar so odpotovali na Dunaj, da se posvetujejo z avstrijsil«) vlado. Prekinj&nje pogajanj za trgovinslko pogodbo z Avstrijo ne znači, da so ta pogajanja popolnoma pretrgana. Pogajanja se bodo nadal j.evala, in sioer najbrž na DuBaju. 0 stanju ipogajainj med avstrijsko in na&o -delegaoijo s& ije izjavil avstrijsbi ftrgovinsiki mimister dr. Sahiirff. Rekel je, da so razgovori rodili sporazuim aili vsaj približamje v nekaterih tookah. Gre loredvsem za carino na moko, na cement, žveplemo kiMino, Glavberjevo sol itd. Nerešene ia sporne so ostale avstrijske zaliiteve za oarino agrarnih pridelkov, zlasti carimske posfavike za iklamo živino, mesnate- pražiče, meso dm komje, pa tudi zafoteve jugoslovanake vlade o spremembah cariee za industrijske produkte. Stališče avstrijake delegacije je bilo, taJco je rekel mLnister Schiirtf, določeno po tretji carimaki noveli (novem zakonu), ki hoče zaščirtiti domače poljedelstvo. Pogajanja za tagovimko pogodbo med Avstrijo in našo državo so važna, ker je znašal celokupni uvoz Avstrije v Jugo9lawiijo 1533 milijonov dinarjev, celokupnd izvoz Jugoslavije v Avstrijo pa 1609 milijonov dinarjev. Pri uvozu Avstrdje v Jugoslavdjo je 8 sedamjo pogodbo kritih 775 mLlijonov dimarjev, pri jugoslovanskem izvozu v Avstrijo pa 876 milijonov. Te številke bi se, ako bi se obojestransike zahteve izpotoile, bistveno spremenile. Če bi Avstrija sprejela vse jugoglovanske zahteve ter tako prenehal izvoz industrijskih prddelkov iz Avsitrije, bi avstrijsko gospodarstvo pri izvozu izgubilo 311 milijonov dinarjev, Jugosilavija pa bd pri izvozu agramih pridelkov v Avstrijo izgubila 395 mildjonov. Pri pogajanjih gre za to, da bd se primanjkljaj pri izvozu na obeh straneh zmanjšal. Pogajanja se bodo najbrž tekom tega meseca madatljevala na Dunaju. Do tedaj bo avstrijska vlada ostala v živah nem stiku s pristojnimi gospodanskiinii zbornicamii ioi z industrdjo, da bo za nadaljna pogajanja oborožena ¦in 'krita. Kar se tiče možnosti rešitve teh pogajatnj, je minist&r dr. Sohilrff iajavil, da so tri možnosti: 1. ohraTiitev sedanjega stamja; 2. sporazumina nova ureddtev trgovinskih odnosov s povišanjem carim; 3. odpoved trgovimske pogodbe. Avstri•ja upa, da se bo uresnioila druga mocnost, da bo torej prišlo do sporazumne nove uredifve trgovfriskih odnosov.