Sijajna a^sfrijska ztnaga profi Srbom. Avstrijci premagali Srbe pri Valjevu. — Hrvati se posebno odlikovali. — Prvi ranjenci v Budiinpešti — Nova vojska na Balkanu. Nava razveseljiva porofiila so prišla iz Srbije. 'Avstrijci na srbski zemlji prodirajo, Srbi se umikajo, Naši so se tako junaško borili, da so se morali umakniti Srbi proti Valjevu. Posebno častno za nas avstro-ogrske Jugoslovane je, da so se v teh bojih pred vsem odlikovali Hrvatje varaždinskega pešpolka št, 16. Junaštvo Hrvatov in Slovenoev se bo tudi v sedanji vojski izborno izkazalo. Kadar nam je treba v dejanju braniti cesarja in damovino, nismo nik<dar zadnji. Poteh bojih je sedaj severozahodni kot Srbije zaseden odAvstrije in Srbi so se morali umakniti notn proti Valjevu. Železnica med Sabacem in Ložnico je naša in v notranjost Srbije so nam odprte dobro nadelane ceste. Mi prodiramo v Srbijo, kolikor se da posneti iz dosedanjih poročil, od dveh strani, od severa pri Sabacu in od zapada pri Ložnici. Srbi bežijo proti Valjevu. Diunaj, dne 16. avgusta (Uradno.) Boji ob Drini, o katerih smo žo poro<čali, so se včeraj, v soboto, dne 15. avgusta, konftali :z odločilno z m a g o naših Cet, katere so vrgle sovražnika, ki je razpolagal z veliko vojno silo, v smeri proti mestu V a 1 j e v o, Naši so vjeli mnogo Srbov ier so dobili veliko vojnega plena, Avstrijska armada je bežečemu sovražniku, za petami. Naše 6ete so proti ¦enako moSnemu sovražniku, ki se je nahajal v lnoenih postojankah, se bojevale z občudovanja vrednim junaštvom. Posebno pa zasluži varaždinski p & š p o 1 k št. 16, da se ga pokvalno omeni. Castniki in moštvo, dasiravno v težavnem položaju, je šlo s staroznanim, neprimernim junaštvom^ ki je lastno ccsarju vedno zvestim H r v a t o m , v boj po zmago. Podrobna poročila o poteku teh bojev in o zaplenjenih ^zmagovalniE znamenjih, še sledijo. * * * Mesto Valjevo, okrog katerega se torej sedaj sajbrž vršijo vrofii boji med Avstrijci in Srbi, leži kakih. 35 km vzhodno od bosanske meje, je že staro mesto. Že za časa Rdmljanov je bilo mesto močno utrjeno. Valjevo leži v bližini izvira reke Kolubara, ki je eden najvažnejših pritokov Save. Nad mestom so dviga dokaj visoka Medvednik-planina. Mesto ima krasno lego. Okolica je obdana z rodovitnimi, večinoma s češpljami obsajenimi hribi. V zadnjih desetletjih se je ug! 3d mesta zelo povzdignil. Valjevo šteje okro^ .10,000 prebivalcev. Okolica mesta je posebno bogata na rudah, Prebivalstvo se mnogo pefia s trgovino. V mestu je najstarejša hranilnica v Srbiji. V bližini VaIjeva je več podzemeljskih jam, med njimi je na.jzna'menitejša PetnjiCka. V te peCine so se skrivali ljudje pred Turki. A sedaj se je ondi zbirala ob nedeljah in praznikih po letu mladina ter se je igrala v hladnem prostoru. Pri Valjevu so se že tudi naši pradedi večkrat bojevali, in sicer zoper Turke. L, 1804. je sloviti Crni Jurij, ki je tedaj služil kot častnik v avstrijski armadi, pri Valjevu premagal močnejšo turško armado in se polastil mesta. — Valjevo so Srbi zadnja leta močno utrdili; tudi na gori Medvednik imajo pre.cejšnje utrdbe. V Valjevem ima Srbija eno najvefiiih zbirališč vojaštva in veliko orožarno. Izmed raznih oblasti je v Valjevem nastanjen štab enega divizijskega in brigadnega poveljstva. — Od Valjeva vodi železnica proti severu v mesto O"brenovao, oziroma v Belgrad. Zmagoviti varaždinsM polk. Varaždinski pešpolk št. 16, ki se imenuje s polnim naslovom: varaždinSki infanterijski polk baron .Giesl št. 16, se je posebno vrlo obnašal v bitki pri Valjevem, tako, da tudi uradno poročilo posebej omenja njegovo Brabrost. Polk je izined najstarejšili polkov naše armade, Sestavil se j& že 1. 1538 in se je udeležil 123 vojsk. Menda ni bilo vojske in ne večje bitke, pri kateri bi tudi ,,varaždinci" slavno ne sodelovali. Lansko leto v avgustu je slavil polk 401etnico, odkar se je opustila vojna granica, na kateri so junaški Hrvatje branili v minulih časih Avstrijo pred turškimi vpadi. Pri tej priložnosti so jim dali iz vojnega muzeja staro, razstreljeno polkovno zastavo, okoli katere se je zbiral in vojskoval polk v letili 1848 in 1849 v Lombardiji. Slavljenci so poslali lani cesarju v Išl brzojavno zagotovilo svoje udanosti, za kar se jim je oesar zahvalil ter jim srčno želel ,,siavno bodočnost". Cesarjevo željo so ,,varaždinci sedaj izpolnili. Polk je dosedaj garniziral na Dunaju. Sestavlja se iz okraja Belovar na Hrvaškem. Našitke ima žvepleno-rumene, gumbe rumene. Prvi ranjenci v Budimpe&ti« Budimpešta, dne 16. avgusta. (Uradno.) Da-nes ob %9. uri dopoldne je pripeljal prvi vlak iz Zemuna 47 avstrijskih ranjencev, ki so bili ranjeni v bitki pri Sabacu, Na kolodvoru1 so jib pričakovali trije zdravniki in trije avtomobili. Ranjence so spravili najpoprej v 5akalnico. Med ranjenci je samo 5 težko ranjenih. Neki pešec, kateremu je zdrobil šrapnel stegno, je rekel smeje ob navzočnosti zdravnika: ,,Kaj ne, gospod zdravnik, v 10 dneh bom že zopet lahko klestil po Srbih?" Zdravniki so pregledali v Cakalnici obveze ranjencev in se je pri tem dognalo, da je bila njihova prva zdravniška poinoč na bojnem polju zelo dobra, Nato so prepeljali vse ranjence v garnizijsko bolnišnico. Pred kolodvorom se je zbrala tisočera množica, ki ie z navdušenjeoi pozdravljala prve ranjence, ki so došli v Budimpešto. Množica je prodrla vojaški kordou in je delila raed ranjence denar, okrepčila, smodke itd. Med velikanskim navdušeiijem je spremljala množica ranjence v garnizijsko bolnišnico. Banjonci Izpred Sabaca. Budimpešta, dne 17. avgusta. Danes so pripeljali semkaj z drugim vlakom 97 ranjencev iz bojev okoli Sabaoa, med njimi dva težko ranjena, Vsi govorijo z navdušenjem o hrabrosti naših čet. Raojence, ki so si večjidel laliko sami pri lioji pomagali, je prevzela reSilna družba ter jih odpeIjala v bolnišnico. Razpoloženje ranjencev je izborno. Vsi pravijo, da komaj čakajo trenotka, ko se bodo smeli vrniti na bojišče. Srbski poveljnlkl. Iz zanesljivega vira se porofia, da srbski severni armadi poveljuje prestolonaslednik Aleksander, kateremu je prideljen neki ruski general. Poveljnik zahodnih čet je pa general Stepanovič. Srbski dvor se pripravlja na odhod iz Niša v Skoplje.  Avstrijsk(Husko bojišče. Avstrl]ska kavalerlja zraagovito prodira v Busijo. Dunaj, dne 16. avgusta. (Uradno.) Nekateri izvenavstrijski listi so zadnji čas prinašali vest;, kakor da bi bile ruske 6ete na več krajih ob avstrijski meji dosegle uspehe zoper Avstrijce. Ta poroftila so popolnoma neresnična. Več ruskih fiet, ki so na nekaterih krajih udrle nekaj ki- lometrov Sez našo mejo, so naši pri mestih Zalosce, Brody in Sokal vrgli nazaj. Sploh pa se te čete niti niso upale spuščati v večje boje, ampak so samo zažigale in požigale v obmejnih vaseh, ki so bile brez oboroženega varstva, PaS pa so naše kavalerijske 6ete prodrle na več krajih že dalefi v rusko ozemlje. Ob začetkn avstrijsko-ruske vojske. Krakov, dne 15. avgusta. Poljski list ,,Glas Narodu" poroea z uradnim dovoljenjern o dogodkih, ki so se vršili v ruskik obmeinih krajih potem, ko se je razglasilo vojno stanje: Ruske oblasti so izgubile glavo in povsod jo nar stala neverjetna zmešnjava. Vojne zavezance so pp uoči s silo vlaftili iz postelj in jih z vozmi vozili v mesta, kjer pa je vladala navadno taka zaiešn.iavat. da oblasti niso vedele, kaj naj poCnejo in kje naj za= Mejo delati. Kon8no so uradniki zbežali in prepustili vpoklicane rezerviste svoji usodi, Seveda so se rezervisti zopet vrnili na svoje domove. Državne uradne spise so iz straliu, da ne bi bili prišli Avstrijcem v roke, zanesli na cesto in jih zažgali. Se-le, ko so ruske oblasti zbežale, so nastale v ruskih obmejnih in tudi drugih, od meje bolj oddaljenihvaseh, redne razmere. Ruski kmetje so zopet mirno obdelovali svoje polje in so prinašali ter privažali svoje prideike in živež na trg v Krakov, ker je meja sedaj odprta. Vsled velikega uvažanja ruskih pridelkovso se cene na krakovskem trgu, zelo znižale in so v mnogih slučajih celo nižje, kot pred izbruliom vojske, V ruskih obmejnih krajih sprejemajo prebivalci naše čete z velikim veseljem. Povsod se ustaiiavljajo organizacije ru^skopoljskih prostovoljcev, ki se hoSejo boriti pod avstrij^ sko zastavo zoper svoje dosedanje tlačitelje — Ruse. Mnogi rezervisti na Rusko-Poljskem, posebno v obraejnili krajih, se skušajo odkupiti od vojaške službe* R,uske oblasti pa po navadi zahtevajo veliko večje zneske za odkup kot jih pa rezervisti ponujajo. Radi tega se mnogi vrnejo zopet domov, češ, da gredo po ve6 denarja. Med tein pa Rusi navadno zbežiio iz strahu pred bližajočimi se Avsitrijci in ubogi rezervisti si prihranijo svoj denar. Ti pa iz veselja, da jim ni treba iti služit v rusko armado, darujejo večinoma ves denar, namenjen za odkup, organizacijamDoljskih prostovoljcev, posebno onim mladeničein-strelcem ter se tudi sami vpisujeio v te prostovoljne Cete. Avstriici presenetili Buse. Da so avstrijske in nemške čete vpadle na ruska tla, je popolnoma presenetilo ruske obmejne v»jaške čete. Ve6je zmešnjave si nihče niti misliti ne more, kakor je nastala vsled tega. V Jedrcejevo so nekoliko poprej poklicale ruske oblasti vse mobilizirane celega okrožja pod orožje, Zbralo se jin ie okoli 2000 mož. Mobilizacija ni hotela iti izpod rok, komisija je delala počasi in vsi pod orožje poklicani so se še nahajali v mestu^ Neki kmet je hotol svojega sina, kakor je še v Rusiji v navadi, vkljub temu, da so tozadevne postave zelo stroge, odkupiti od vo.jaške dolžnosti. Ker je bil pa v slabih premoženjskib razmeraii, je spravil skupaj samo 1^20 rubljev, reklo se rau je pa, da mora plačati najmanj 150 rubljev, 6e hoče odkupiti svojega sina od vojakov. V največji obupanosti je revež odpotoval, da bi si še ponoči v svoji vasi toliko izposodil, da bi zamogel plačati zahtevano svoto, Ko se je drugega dne zgodaj zopet vrnil v mesto, je že bilo po mestu vse križem in zbegano. Uradniki so imeli ogromno dela, da bi spravlli skn^ Saj vse vrednostne reči in jih naložili na vozove. astaiki so prekliniali In z vso naglioo spravljali konje skupaj, kajti mestu so se bližali — avstrijski vojaki! Naborna komisija je zbežala in nibjče se ni znienil za one, kateri so bili poklicani pod orožje. Predsednik naborne komisije je kar na cesti zažgal vse vojaške listine in rekel navzo&im: »Zbežite, kamor le morete, mi nimamo tukaj nič ve5 opraviti". V nekaterih urah so jo Rusi odkurili. Najsrečnejši pa je bil gotovo oni kmet, kateri je svojega sina spravil srečno domov in mu ni bilo treba Šteti 150 rubljev. — V Slomnikih se je ondotni župan nasmejal, ko se je povedalo, da se bližajo avstrijske fcete in ni hotel tega verjeti. In ko mu je neki obmejni stražnik, ki je prihitel ves razburjen k županu, potrdil to novico, ga je dal zapreti, 6eš, da bega ljudi. Ko so se kmalu nato prikazale prve avstrijske patrulje, jo je pa župan odkuril tako naglo, da je Še celo pozabil na svoj klobuk. Buskl avtomobil z denarjem vred zajet. Dne 15. t. m. so nemške oblasti zajele na mostu čez Moldavo pri Sch.warzb.eitu na Saksonskem blizu češke meje neki ruski oklopni avtomobil, ki se je pripeljal iz Schwarzbacha.. Avtomobil je trčil ob verigo, ki je bila razpeta čez mosl, Avtomobil se je prekuciiil in vse osebe je vrglo iz voza. Vozil je veliko svoto ruskega denarja. Neinške oblasti so zaplenile avtoinobil in ves denar. Kaj pripoveduje pol]ski orožnik Vlozok. Lvov, dne 13. avgusta. , Poljski časniki prinašajo dališa poroftila o boju pri Podvolocziski, kakor jih opisuje ranjeni orožnik Vlozok, ki leži sedaj v lvovski bolnišnici. Poročilo so glasi: ,,V četrtek, dne 6. avgusta, ob 5, uri zjutrai, ko sem se ravnokar vrnil s patruljnega obhoda, sem naenkrat slišal moSan pok (eksplozijo).. Takoj mi je bilo jasiio, da so razstrelili Rusi most čez reko Zbrucz in že neki drugi most, čez katerega vodi deželua oesta. Ruska patrulja je stražnico v bližini mostu zažgala in uničila tudi bližnje rusko vojaško skladišee, Tako< sem sklical patruljo, broječo 6 mož, ter sem se hotel podati na mejo. V tem hipu pa smo bili sprojoti s celo ploho ruskili krogel. Ker sem opazil, da je sovražnik močnejši od nas, smo se umaknili do druge stražnice nazaj ter smo poklicali pomoč, Kmalvi sem dobil na razpolago 34 mož. Tako ojačeni smo se pomaknili naprej proti sovražniku. Na ruski strani je stal oddelek infanterije in kozakov, Nekateri Rusi so se bili skrili za hiše mesta Voloczisk, drugi zopet v ozadju mesta na nekem gri&u. Od tam so streljali na nas, a vendar nam, niso napravili nobene škode, Ob 8, uri dopoldne so začeli Rusi mofineje streljati. Mi se pa sovražnega ognja nismo ustrašili in smo prodirali naprej, Rusi so se takoj umaknili. Naši so dobro stroljali. Videli smo, da je vsakokrat, kadar so oddali naši skupne strele (salve), padlo ve'5 kozakov s konjev in tudi mnogi izmed onih, ki so se skrivali po hišah, so dobili svoj del. Naša četa je vrgla sovražnika daleč nazaj. Ker smo bili za uspešno prodiranje preslabi, smo potem, ko smo Ruse popolnoma užugali, se vrnili zopet na našo postojanko Podvolocziska. Ob 10. uri so nas Rusi z veliko premočjo zopet napadli. Mi smo imeli 2 mrtva, toda kljub temii se jim ni posrečilo, da bi n as pregnali. Popoldne ob 4. uri me je pri zopetnem napadu zadela krogla v levo nogo in tako se nadr.ljnih bojev nisem mogel več udeležiti." Kozaki so padli v past. V bližini Brody-ja, gališkega mesta blizu ruske meje in pri Rozwadowu, so v gozdovih prodrli ruski kozaki 6ez avstrijsko mejo, Naše 8ete so jih takoj zapazile in pognale v beg. Ob Visli pri Zavthostu j-e vasioa Hawowice. Cela pokrajina je jako pusta, prav pripravna za napade iz ruskega ozemlja, ker je mnogo gozdov, sotesk in samotnih krajev brez naselbin. V noči od 9. na 10. avgusta so avstrijske predstraže, ki so slutile napad od ruske strani, javile približevanj© ruskih kozakov. Naše čete so se pre-vidno umaknile v zasedo in prifiakovale bližajočega se sovražnika, ne da bi dale sluha od sebe, dokler ni prišel popolnorna v zasedo. Ko so so ruski konjeniki poraaknili dovolj na naše ozemlje, začele so pokati puške od vseh strani, tako, da ie bilo naenkrat postreljenih 33 kozakov; enega ^astaika in 12 konjenikov so vjeli, ostali pa so ubežali v divjem begu. Ko so bili ubegii kozaki že precej daleč, so postali junaški; zažgali so vas, v kateri so jih napadali kmet.je z vilami, kosami in notikami. Na naši strani je padel en vojak in dva sta bila ranjena. Kozaki pri pojedini presenefienl. Nekemu večjemu oddelku ruskih kozakov, ki je prihrumel 5ez rusko-avstrijsko mejo na avstrijska tla, se je godilo zelo slabo. Ceta kozaških častnikov ,ie prijanala na svojih brzih konjib. tudi v graščino Wittmana in je zahtevala od graščine jedi in pijafce. Kozaki so bili zelo lačni in žejni. Kakor izstradani volkovi so planili po jedi in pijači, katero jim je moral dati graščak. Na mizo je nanosil graščak tudi cele steklenice žganja, po katerem so kozaki slastno ]>lanili. Zganje je ruskim 6astnikom kmalu razvozlalo jezike. Začeli so pripovedovati o svojih naporili in načrtih. Izpraševali so tudi graščaka o avstrijskih Cetah. Komaj, ko so 96 najedli in opijanili, se jim je tudi že približala usodepolna ura. Naenkrat se zasliši peket konjskih kopit, vrata se odpro in na opijanjene častnike je bilo v hipu namerjenih veliko štovilo puš- kinih cevi avstrijskih jezdecev. Cela patrulja, obsto ječa iz samih ruskih Sastnikov, je bila vjeta, niti eden ni ušel, Kako Je v Varšavl. Dsebe, došle iz Varšave v Lvov, slikajo položaj v Varšavi tako-le: V mestu Varšava in v bližnjih utrdbali se še naliaja nekaj ruske posadke. V projšnjem tednu so aretirali v Varšavi v©liko število oseb, med njimi je bilo mnogo uglednih Poljakov. Ruske oblasti so izpustile iz je6 vse morilce, vlomilce, tatove, pocestne roparje itd., vsled česar ni v mestu in v okolici nobene varnosti veC. Punt v ruski Ukrajinl. V ruski Ukrajini je izbruhnil punt in upor. V večjih mestih južne R,usije3 kot v Odesi, Nikolajevem, Jekaterinoslavu, v Kijevu itd. so preganj inja židov vedno hujša, na deželi se pa vedno bolj širi uporno gibanje kmetov. Isto, kakor 1. 1905, se ponavlja ttidi sedaj. Vlada je popolnoraa izgubila glavo in je brez mo6i. Da bi po mestili vsaj zalčasno zabranila vefijo ustajo delavstva, je s pomočjo policije uprizorila izgon in preganjanje židov. Upor kmetov je pa splofi nekaj, česar se Rusija najbolj boji. V mestih izgon židov, grozeči upor delavstva, na deželi pa punt kmetov, v tem znamenju Rusija ne bo zmagovala. Na raoriu Dunaj, dne 13. avgusta. (Uradno.) Naša mornarica bo kraalu imela priliko, da nastopi v bo.;u. Videli bomo, da se lahko zanašamo ne samo na našo mofino armado, ampak tudi na našo izborno mornarico. Na vse strani. Naše oesarstvo iina sedaj vojsko na 5 strani. Rusiji, Srbiji in Crni gori sta se pridružili Se Francija in Angleška. Vojna napoved Francije in Anglije uaSi državi pa6 nima pomena za končni izid vojske, Odlo&itev bo padla na kopnem v bojih Avstrije in Nemčije z Rusijo in v bojih med Francijo in Nemčijo. Naj zmaga na morju kdor hoče, zmaga na kopnem bo odločilaa. Vojna napoved Franoije in Angleške poda aotovo naši hrabri mornarici priliko, da se izkaže, saj ima vojna napoved rečenib. držav sploh samo namen, če mogo5e, uničiti avstrijsko mornarico in uresnič.ti angleško-francoske težnje v Sredozemskem morju, iznebiti se nevarnega tekmeca, Ce inogoee! Naša mornarica ni kdove kako velika, ali naše vojne ladje so prvovrstne, naši mornariški oiicirji in vojaki so nedosegljlvi, naše obrežje je tako, da bo sovražnik vsako približanje drago plačal in zato čakamo lahkega sroa, kako se bo naša mornarica spoprijela s francosko-angleškim brodovjem in smo prepričani, da bo avstrijska mornarica vsemu svetu pokazala, da je vredna naslednica zmagovaloev pri Helgolandu in Visu. Angleška sodba o naši mornarlci. Vojaški izvedenec pri angleškem poslaništvii na Dunaju je še pred kratkim izjavil glavnema uredniku dunajskega lista ,,Fremdenblatt", da je avstrijska mornarica brezdvomno boljša kakor angleška, Naša mornarica je najboljša mornarica sveta. Beki se ni trelba iii6 bati. Veliko prebivalcev mesta Reka je vprašalo reškega vladnega namestnika, 6e so prebivalci mesta Re ke varni pred napadi angleških vojnih ladij. Ogrska vlada je nato odgovorila, da se prebivalcem mosta Reke ni treba ničesar bati, ker je Reka nezavarovana in odprta luka, katere se po mednaroduem pravu ne smejo obstreljevati. Uradoin in zavodotn v mestu se je zaukazalo, da morajo tudi v bodoče ravno tako uradovati kakor dosedaj. V Reki stanujoči Angleži so morali dne 13. t. m. zapustiti mesto. Le ravnatelja tovarne za torpede, Jonesa, rodom Angleža, so si hotele oblasti pridržati, ker so mu znane nekatere tajnosti naših torpedovk, Toda tiček jim je en dan prei vzletel iz svojega gnezda. Še-le v Korminu ob italijanski meji se je posrefiilo, vjeti angleškega begunca. Nemška zmaga na morju? Italijanski list j.Corriere della Sera" je dobii iz Stokhofljma brzojavko: Iz najboljšega vira dobimo vest, da se je vršila med nemškim in ruskim brodovjem bitka pri otoku Lland v Vzhodnem morju. Rusko brodovje je bilo tepeno in je moralo zbežati v Finski zaliv, Ta otok so zasedli Nemci. Hudo poškodovana ruska križarka je prišla v nemške roke, Uradnih poročil o tem dogodku do trenotka ni. Nam se zdi vest tudi radi tega neverjetna, ker se trdi, da se je umaknilo rusko brodovje v Finski zaliv, čeprav smo pred par dnevi čitali, da so ga Kusi zaprli. Italija ustavila dve nemški ladji. List ,,Tribuna" poro6a, da je italijanski zunanji minister odredil, da so ustavili v Genovi nemški ladji ,,Moltke" in ,,Konig Albert", ki sta vozili premog in o katerih so sumili, da bosta na odprtem morju preskrbeli s premogom nemški vojni ladji v Sredozemskem morju. Pomorski podkopi ali mine. Ena najstrašnejših, a tudi najsignrnejših orožij za obrambo obrežja so pomorski podkopi ali mine. Podkopi se nahajajo po3 morsko gladino, imajo na- vadno 2 jn premera in so nabiti s SOO—500 kg dinamita, Najvefiji podkopi pa vsebujejo tudi čez 1000 kg dinamita. Imamo več vrst podkopov, in sicer opazovaine, ono, ki se z električnim tokom, zažigajo, in kontaktne, to so oni, ki se razpočijo (eksplodirajo), ako buti trd predmet ob nje.. Najbolj redki so opazovalni podkopi. Nahajajo se do 12 m pod morsko gladino in so zvezani z žico s suho zemljo. Kadar pride sovražna ladja pod mino, zažge kdo iz opazovalne štacije na suhem z električnim tokom mino, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije (razstrelbe) se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo natančno karte, kje so zasidrane take mine. Pri tem pa ji otežkočuje delo valovanje morja, ki premika podkope. Ce se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno postajo potem je eksplozija nemogoža, Prednost opazovalnui podkopov pa obstoji v tem, da se vozijo lastne ladje brez skrbi čez nje. Najbolj v navadi so kontaktne mine, ki razpočijo vselej, kadar zadene ob nje ladja. Prednost teh min je tmli v tem, <la se zelo hitro raztresejo po morju in tudi hitro polove. Mina u8ijiku.ie nad vse silno. Dva podkopa potopita najvcčjo ladjo, ce tudi je razdeljen spodn.H del ladje v več oddelkov. Nekatere države si pomagajo proti minam na ta način, da gresta pred vsako večjo ladjo dve manjši ladji, ki sta zvezani s preoej globoko v morje segaiono verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksplodira roina brez prave škode. Mogoče pa je tudi, da z verigo odtrgajo mino od sidra, kl plava potera po morju., dokler ne zadene ob trdi predmet in eksplodira. Na Balkanu. Turško-ruska vojska? V dunajskih diplomatskih krogiii so mnenja, da }G precej verjet;ia vest, da bo Tu p 6 i j a t 9 d n i n ap o v e d a1 a R n s i j i v o j s k o. Potem ne bo dolgo trajalo, da tudi Bofgarija in Rumunija stopita iz ozadja, kajti z vso gotovostjo se trdi, da so te tri države že sklenile novo balkansko zvezo proti Srbiji iu Rusiji. Na Balkanu nova vojskai Z Balkana prihajajo vesf, ki z veliko verjetnostjo kažejo na novo balkansko vojsko. Grška se pripravlja, 'da v sporazu.mu s Srbijo zasede srbski del Maoedonije, katerega Srbija v sedanjem položaju ne more ve6 obvladati, kajti ljudsko mnerije ie odlofino proti njej. Zalo so srbske čete izven nekatorih malih posadk že popolnoma zapustile Macedonijo, Bolgarija pa gotovo ne bo mirno gledala, da Grčija zasede macedonske krajo z bolgarskim prebivalstvom, in bo prisiljona, da navali na Grško, Turčija je pripiavljena na to in bo pomagala Bolgarsld. Turška mornarica hoče na vsak način onemogočiti rusko brodovje, ki se nahaja v Cmem morju, armada pa bo branila Bolgarsko proti Rusiji in tudi pričela v Kavkazu nastopati proti Rusiji. Rumunija zopet naglaša, da bo to liko časa nepristranska, dokler kaka država ne prekorači njenih mej, in tako bo Rumunija prisiljena zgrabiti za orožje, 5e bo Rusija skušala prodirati skozi rumunsko pokrajino Moldavijo. Vsled tega se zdi, da je vojska na Balkanu postala neizogibna in potem je gotovo, da bo zemljevid Balkana na novo čisto izpremenjen. Trenotne razmere v Franciji. Nek ugleden politik je o razmerah v Franciji objavil sledeče: ,,Francija je bila ob izbrunu vojne popolnoma iznenadena; francosko ljudstvo ni hotelo verjeti, da bi vojska že v bližnjem času izbruhnila. Francozom je bilo predobro znano, da Nemčija pod sedanjimi razmerami mora zmagati nad Francijo. Svcer med Francozi prevladuje mnenje, da je govor francoskega poslanca (senatorja) Humberta, katein je pred kratkim javno in odločno obsojal razmere, ki vladajo v Irancoski annadi, bil le pesek v ofii, le zlovoljen strankarski napad. To naziranje pa je popolnoma napačno. Nek državnik je laiialu nato vprašal Irancoskega vojnega ministra Messimvja, ali vladajo v francoski armadi res tako žalostne razmere, kaKor jih je opisoval poslanec Humbert v svojem državnozborskem govoru. Minister niu je razburjeiio odgovoril: ,,Da, Humbert ima žalibag prav, ampak pri nas na Francoskem ni mogoče izpeljati dobre deželne brambe, ker se vojni ministri večkrat v letu menjavajo". Minister Messimy je viiet domoljub, a bil je vedno nasprotnik vojske z Nemčijo. V zafietku svojega politiCnega delovanja je bil Messimy stotnik v francoski armadi. Pozneje je bil eden izmed voditeljev socialistično-radikalne stranke, Da francoska vlada in časopisje skuša napram francoskemu ljudstvu zatajiti pravo stanje armade, je za onega, ki pozna gnile francoske razmere, lahko umljivo, Napram ljudstvu se sedaj pravi: Nemčija nas je napadla in mi se moramo braniti. A francosko ljudstvo ne veruje poroftilom franooskih listov o raznih zmagah. Vlada in 6asopisje je popolnoma izgubilo zaupanjeljudstva. Francoska vlada se jo ravno zadnji 5as imela boriti z velikimi notranjepolitičnimi težavami, Ako bi ljudstvo fzvedelo, da je bila francoska armada že na ve6 krajih tepena, bila bi vlada izgubljena, s tem pa bi bila izgubljena za Francoze tudi vojska in to še poprej, nego bi so prav pričela, kajti naenkrat bi nastala po deželi prekucija. Mnogi so mnenja, da do prekucije na Francoskem itak ni več daleč» Ko bo doživela fran- coska armada prvi večji poraz, bo skoro gotovo nastopila tudi prekucija. Prikrivaoje ima tudi na Francoskem svoje meje* Cetudi je moral voditelj Irancoske mirovne politike, znant Jaures, radi svojega mirovnega mišljenja in nastopa zoper vojsko, žrtvovati svoje življenje, vendar je na Francoskem še ve6 uplivnih mož, ki so sovražniki sedanje pol tike in zveze z Rusijo. Mogofie je, da se političai boj na Francoskem nenadoma preobrne in da dob jo ti raožje vladno mofi ¦v svoje roke. Skoro gotovo bo nastal imr z Memfii.io aia isti način kot pred 43 leti, namreč potoin prekucije. Padlo bo zopet nekaj glav in znabiti bo glava predsednika Poincareja prva . , ." ¦ t. Leta 1851. Popotnica vojaška. Leži, leži ravno polje, Po polji bela cesta gre; Po cesti krepko stopajo, Prelepi mladi fantje so. Postojte malo, fantje vi! Kamo ste se namenili? Se hočete podat od nas, Ki ljubimo iz srca vas? Zdaj z Bogom vsi pvijatelji, Vi bratje, sestre, stariSi. JJa voj:'*ko grcmo zdaj za vas, Mogočm cesar klifie nas. '¦ Slovenci zdravi, mladi vsi, Smo čvrsti kakor hrastje mi. Imamo srce, krepko moč, Premagali bomo gredof. Veselo liočemo zapet', V Boga zaupanje iinef; Pogumno bomo streljali, Sovražniki pa bežali. Le naj ropoče dn bobni, Iz tisofi topov naj gromi; Naj krogljo križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo. Pred nami pada vse okrog, Za nas skrbi pa ljubi Bog. Ne bode nas vlovila smrt, Da b' ravno pekel bil odprt. Mladen'či, srčni bodimo! Bog Sabaot nas var'val bo. Sovražnika požene strah, Pred nami kakor veter prah. Anton Martin Slomšek. Egipt se giblje. Egipt vzdiliuje pod angleško nadvlado. Sedaj se je začelo, zlasti med turško inteligenco, veliko gibanje, ki meri na to, da se vojni dogodki primerno izrabijo in da se angleški jarem nekoliko olajša. Da so Angleži sami pripravljajo na kake izvanredne sluftaje, dokazujejo sledeča znamenja: 1. Angleški naseIjenci zapuščajo trumoma Kairo in deželo. 2. V TCairo je prišlo iz Južne Afrike nenavadno veliko število angleških 6et. 3. Pred pristaniščem v Aleksandriji leži številno angleško brodovje, 4, Angleške pisarne so se odprle in začele nabiraii z veliko naglico prostovoljce. Najmanj, kar bodo Egipčani od Angležev zahlevali, bo državni zbor in ustava. Ce bo pa imela v vojski Anglija smolo, je mogoče, da bo iz strahu pred revolucijo dala Egiptu neodvisnost in si pridržala samo Sueški kanaL Kedive, ki je sedaj v Carigradu, sam ne bode naredil proti Angležera ničesar, ker ni mož za to, njegovi ministri so pa kupljeni od Angložev. Ce se bo v Egiptu. kaj skuhalo, bo to zasluga turške inteligence, ki je vsavopoziciji proti Angležem. Angleži namreč te može pri nastavljanju vvišjih uradih dosledno prezirajo. Kako se je potopil parnik ,,Gautsch". Neki rešenec potopljenega avstrijskega parnika ,/Gautech" slika potop parnika tako-le: Morje je bilo popolnoma mirno in vožnja je obetala biti krasna. Po obedu se je podala veCina potnikov h kratkemu počitku. Tudi mene se je že lotil spanec. Naenkrat občutim lahek sunek. Kazalec ure je kazal ravno na % na 2. uro. Planem iz postelje. Z drugimi potniki vred sem stekel v prostor za stroje. Na naše vprašanje, kaj se je zgodilo, se nam je reklo, da se je pri nekem kotlu nekaj zgodilo, toda ni6 hudega. Ta odgovor me je popolnoma pomiril in vsi smo šli v naše prostore nazaj. Nekaj časa smo še zbiijali šale, nato pa je zopet vse utihnilo. Večina potnikov je zopet zaspala. Jaz sam pa vsled velike vročine nisem roogel zaspati. Naenkrat slišim 3mo6ne udaree, parnik se zaziblje. Prvi utis je bil, kakor da bi bi?o kotle razneslo. Istofiasno je grozno zahrešfialo in vse šipe so zdrobljene popadale na tla. Sunek je bil tako silen, da me je vrglo iz postelje, vendar se nisem poškodoval, ker sem pactel na mehke predmete. Natalcnem čevlje in Iiitim v sami srajci za drugirai potniki proti vRodu na krov. Ko smo odprli vrata, nam je bruhnil v obraz tako silen smrad, da bi bili skoraj popadali na tla. Ko smo prišli na krov, se nam je nudil nepopisen prizor. Na tleh so ležala trupla kakih 40—50 oseb, vsa grozno razmesarjena, nekaterih sploh ni bilo mogoCe spoznati. Vse okrog je bilo krvavo. Vse je kričalo kakorzbesnelo in se objemalo. Otrocii so se oprijernali starišev, kriCali in vpili. Tu pa tam je poftil kak strel, več oseb je izvršilo iz obupnosti samomor. Med tem časom se je potapljal parnik. Kdor je ostal hladnokrven, je tekel k rešilnim folnom. Ker so bili pa priklenjeni z verigami,, jiTi nismo mogli odkleniti in spustiti v morje. Parnik, ki se je vedno bolj pota-pljai, je potegnil ve6 rešilnih čolnov seboj. Po velikem trudu simo odklenili sreCno neki rešilni čoln in stopili vanj. Neke- ga starčka, ki se je opiral na b«rgljo, smohoteli spraviti v sosednji čoln, toda čoln se je prevrnil in vsi so popadali v morje ter izginili v valovih. Zanlmiva sestava števllk. Njegovo Veličanstvo naš sivolasi vladar oesar Franc Jožel I. je zasedel 1. 1848. prestol. Imajofi pred očmi to leto in pa sedanje 1914, prihajaino do sledečega zanimivega odkritja: 2e v 1. 1848. je vsebovano v številkah, kaj se bo godilo v tem letu. Evo vara enostavnega računa: 1848 18 48 1914 Ce letnici 1848, ko je naš cesar zasedel prestol, prištejemo njene številke, 18 in 48, dobimo 1914, a to je leto sedanje vojne. Še ena sestava: V tem letu dovršuje naš cesar 66. leto svojega vladanja, Njegovo veličanstvo je zasedlo prestol 1. 48. in v 18. letu svojega življenja. Ako seštejemo ti dve številki, dobimo isto številko 06. Torej, kakor da bi bilo že v 1. 1848. skrito, kar se bo godilo 1. 1914. Poročila, došla v sredo. 19. avg. Avstrijskosrbsko bojišče. Avstrijska uradna poročila o dogodkih na bojiščih so kratka, malobesedna. A drugo prednost imajo, namreč, da so zanesljiva. fO bojih pri Valjevem nam uradno poročilo pove, da je zmaga našihčetodločilna. Kaj se to pravi? Odločilna za celo vojsko proti Srbom! Vsled tega smemo pričakovati kmalu noxui poročil o prodiranju in zmagovanju naših 6et na srbskih tleh^ Kmalu bomo v srou Srbije, in s tem je Srbija naša. Da si prilastimo Srbijo, je najlepši način, kako se za vse večne čase obranimo velesrbskih aaitacij. Rusija že uvidi, da je pognala Srbijo v smrt. Zato se trudi, da bi posebno Bolgarijo dobila ob stran Srbom. Toda zaman! Bolgarija, Rumunija in Turčija sklepajo novo balkansko zvezo proti — Rusiji. Ako bodo zmagovite, dobi vsled pogodbe Bolgarija Macedonijo, Rumunija rusko Besarabijo in Tiurčija od Grčije svoje prejšnje otoke v Jonskem morju. Jnnaštvo hrvaškega pešpolka št. 53. Budimpešta, dne 18. avgusta. (Uradno.) Iz Zagreba se poroča: Baron SkrIec in zagrebški župan sta dobila včeraj od poveljnika c. in kr. pešpolka št. 53, polkovnika Sirinerja, z bojišča brzojavke, v katerih naznanja polkovnik, da se je tudi zagrebški polk boril z ob6udovan|a vrednim junaštvom ter dosegel velike uspehie. Radostno poro^ilo o junaštvu domačih hrvaških vojakov se je takoj razglasilo po celem mestu s posebnimi lepaki. Baron Skrlec je nato obiskal soprogo polkovnika Sirmerja. Obvestil jo je o veselem porofiilu ter ji je izro6il 1000 K za podpore družinam vpoklioanih rezervistov. Hrvatje se radujejo. Zagreb, dne 18. avgusta. Zagrebškri župan je mestno prebivalstvo s posebnimi lepaki obvestil v bTzojavnem naznanilu poveljnika zagrebškega polka, da se je polk na bojišču vedel posebno junaSko. Hrvaški junakl so vrgli sovražnika nazaj in so zaplenili ve5 zastav ter mnogo drugih" zmagoslavnih znamenj. Akoravno je imel polk preoejŠnje izgube, vendar so bili vrli Hrvatje sovražniku vedno trdno za petami ter ga zasledovali v notranjost Srbije, Porofiilo o tej zanagi je vzbudilo po Zagretm velikansko navdušenje. Ljudje stoje v gručah in se razgovarjajo o zmagi ter delajo načrte v bodočnost, Na obrazih mnogih se pa opaža skrb in naravna bojazen za svojce, ki se vojsKujejo na bojnih porjili. In kako tudi n ? Saj je okrog 150.000 krepkih hrvaških junakov šlo v boj za cesarja in domovino! Sovražnik si menda težko predstavlja-, s kakim junaštvom so ravno sinovi hrvaškega naroda sledili klicu svoje razžaljene in stiskane domovine, to je one dežele, o kateri so Srbi mislili, da je z izdajalskim velesrbskim gibanjem in hudobno protiavstrijsko mislijo bolj spojena kot srbska tla in Belgrad sam. Kakor en mož so priRajali možje pod orožje. Najboljši dokaz, kako točno so prihajali Hrvatje pod orožje, je pač ta, da so jih morali prav mnogo odposlati na druge, manj obljudene postaje, na katerih se ni zglasilo toliko vojaških zavezancev. In ko je bilo končno tudi tam vse prenapolnjeno, so jih morali mnogo poslati nazaj domov, ali so jim pa dali začasni dopust. Samo na dveh mestih se najvišje dolofieno število mož ni prekoračilo. To pa se je zgodilo samo v okrajih, kjer se ljudje mofino izseljujejo, kjer so družinski o- četje in sinovi v Ameriki, od koder jim ni bilo moga'če, se takoj vrniti v domovino, Polni navdušenja so mladeniči vriskali in prepevali domoljubne, narodne in bojne pesmi, ko so šli v mesta se priglasit pod orožje. Akoravno je bil čez Zagreb in celo Hrvaško radi sarajevskega uanora proglašen preki sod, vendar je bilo mesto te dni podobno torišftu, na katerem se vrši veliko narodno slavlje. Saj ie bil Hrvatom Zagreb, katerega imenujejo ,,naga bela prestolnica", mesto, ki ga mnogi ne bo ve6 videl. Navdušeni pa niso bili samo mladeniči, ampak tudi iz o8i hrvaških mož, ki so že nekateri prekoračili 40. leto, je odscvala ognjevita bojna navdušenost. Vsem se je videlo, da že komaj čakajo onega dneva, ko bodo lahko zagrabili za orožje in šli v sveti boj, da maščujejo prerano smrt prestolonaslednika, ki je bil Hrvatom kakor tudi bratom Slovencem tako Ijub in drag. Radi te ga so prijeli tudi starejši možje z radostjo brez premisleka za orožje. Dasiravno že skoro nevajeni rabe orožja, vendar so z veseljem pustili nujno delo na polju in pri hiši ter so pohiteli z mladimi vred na boj- no polje. Polkovnik dunaiskega pešpolka iz zasede ustreljen. Dunaj, dne 18. avgusta. Polkovnik dunajskega pešpolka šti. 4, Ludovik baron pl. Holzhausen je nadzoroval prednje straže svojega polka, Pri tein ga je zadela krogla iz zaseds. Oberst Holzhausen je bil pri priči mrtev. Listi poro8ajo, da je bil polkovnik ,,dajčmaistrov", kakor s© imenuje dunajski pešpolk, izboren poveljnik, spoštovan' pri svogih častnikih in tudi pri moštvu. Nesreča se ie zgodila prej, nego je prišel polk v ogenj. Kako smo dobili Sabac. Neki ranjeni avstrijski vojak opisuje zavzetjo srbskega mesta Sabac po naših četah tako-le: Zjutraj dne 12. avgusta smo dobili povelje, da prebredemo reko Savo. V posaineznih oddelkih amo stopili v 8olne. Izrecno nam je bilo zaukazano, da ne tjmemo izzivati sovražnika in tudi ne poprej streljati, dokler ne prid mo na ono stran Save.. Bila je krasna, svetla noč. Komaj, ko smo prišli do sredine reke, so jele padati na nas goste svinčenke, SreSa je bila, da so Srbi slabo streljali. Sedaj smo pa mi začeli silno streljati in meriti tje, kjer se je zabliskal kak strel iz sovražnih pušk, Ko smo prišli na onkraj Save, smo se hitro vrgli na tla in tako dolgo streljali na sovražnika, dokler jii bil ves bataljon na suhem, Narto smo z bajoneti pregnali Srbe, Pri teoi naskoku me ie zadela sovražnikova krogla. Ko je bil pa že ves polk na suhem in se polastil gričev, ki so bili v okolici, so napravili naši pionirji most čez Savo, po katerem so korakale še ostale naše čete. Mene so že obvezovali, ko so mi tovariši povedali, da so naše 6ete zavzel9 Sabac. Vsi smo dobre volje, polni navdušenja in komaj čakamo, da se nam zacelijo rane in se zopetvrnemo na bojišče. Stevilo naših ranjencev je neznatno. Srbske in grške laži. Iz Aten se porofia dunajskemu listu ,,Reichspost": Grško časopisje, ki stoji očividno pod srbskim uplivom, neprenehotma poroča o avstrijskih izgubah. In kakšna so ta poročila! List ,,Estia" opisuje srbsko zmago pri Zagrebu in priobčuje srbsko uradno (!) poročilo, vsled katerega so dne 3, avgusta Srbi uničili 2 avstrijski brigadi. Pohod Srbov po — Bosni so razvija kakor zmagoslavje! Kako bodo ob koncu obračuna Srbi in Grki gleda;li, ko ne bo nikjer na sivetu1 veft — Srbije! Izs ginila bo s svojimi zmagami in zmagoslavji s površja sveta. Avstrijsko=črnogorsko bojišce. Na kopnem ni nič več slišati o kaki podjetnosti Crnogoroev. Prva korajža jim je minula. Sploli pa, kakor je znano, niso šli radi proti nam navojsko, ampak le prisiljeni od Rnsov, Sedaj kralj Nikita menda že uvidi, da je tokrat slabo špekuliral, ko se je udal ruskemu pritisku. Tudi Albanci ne bodo Crnogorcev pustili v miru, ampak si šli po kraje, ki jim jih je vzela Crna gora. Avstrijcl pred Barora. Dunaj, dne 16. avgusta. Italijanskemu listu ,,,CorIerra della Sera" poroča njegov poroSevalee iz Bara dne 8. avgusta: Ko sem došel dne 7. avgusta v črnogorsko pristanišče Bar, mi je izjavil nek črnogorski častnik, da je bila dne 6, avgusta popoldne med Crno goro in Avstrijo napovedana vo,;ska. V mestu Bar je bilo že od ranega jutra zelo pusto. Maloštevilni Cniogorci, ki so še ostali v mestu, so zbežali v gore. Danes zjutraj okrog 8. ure smo opazilT, da se bližata mestu dve avstrijski križarki in dva torpedna 6olna. Vsi smo bili prepričani, da nameravajo avstrijske ladje uničiti tukajšnjo postajo za brezžične brzojave. Med tem so prišle ladje do pomola. Silovit grom dveh topovih strelov je močno stresel našo hišo. Bila sta dva slepa strela ali takozvani bojni pozdrav. Sedaj nismo bili ve8 v dvomu, da bodo Avstrijci uničili brzojavno postajo, Cakali smo, kedaj se bo zdrobil visok drog brezžične brzojavne postaje in kedaj se bo zrušila oela stavba, Z velikim preseneSenjem smo opazili, da so prvi granatni streli padali.v polkrogu 8ez morski zaliv, preko naših glay in za nami na tla. Dive ali tri krogle so takoj nato zadele električno postajo, Kakih štiri ali pet strelov je končno zadelo brzojavno postajo. Visoki drog je ostal nepoškodovan, poslopje, v katerem j-e bil urad za brezžične brzojave, pa je bilo spremenjeno v kup razvalin. Ko so nato avstrijske ladje krožile pred zalivom in so skušale prodreti dalje v zaliv, so Crnogorci oddali z utrdbe na ladje nekaj strelov. Deset Crnogorcev je zaftelo s puškami in samokresi streljaii na avstrijske ladje. Dozldevalo se nain je, toda z vso gotovostjo tega ne trdimo, da so Crnogorci streljali tudi iz dveh topov, ki sta bila postavljena zadaj za brezžično postajo. Avstrijsko=rusko bojišče. Bitka pri Sokaln. Ko so zapustile naše 6ete Sokal, so vdrli v mesto ruski kozaki in je zažgali. A naši vojaki so zapazili požar in se vrnili. Obkolili so kozake in skoraj vse pobifi. Gališko mesto Sokal leži jia desnem bregu reke Bug ob državni železniški progi Jaroslav—Sokal. Mesto šteje kakih 10.000 prebivalcev. vefiinoina poljske narodnosti. Sokal je zgodovinsko znamenito raesto. Tukaj so 1. 1519 porazili Tatari poljsko armado. Bitka pri Dombrovi. Neki očividec slika bitko naših 8et s kozaki pri Dombrovi sledeče: Dne 7, avgusta je prekoračil mo6en oddelek ruskih kozakov rusko-avstrijsko mejo pri Dombrovi ter napadel naše obmeine straže. Naši, majhen oddelek pešcev in orožnikov, je sprejel Ru.se s streli iz pušk, na kar so se Rusi takoj umaknili v bližnji gozd na ruska tla. Od tam so začeli streljati iz strojnih pušk na našo četo, katera je bila skrita za zidovjem zapuščenih hiš. Po kratkem boju so se Rusi umaknili. Na bojišču so pustili 7 mrtvih, ranjence so pa vzeli seboj. Do večje praske je pa prišlo dne 0. avgusta pri Kvalovicah blizu Dombrove. Rusi, kakih 500 mož, so se približali meji. Naše 8ete, poskrite za nekim zidom, so jiK dostojno sprejele. Padlo je več kakor 30 kozakov, med temi tudi neki ruski fcastnik, 2 kozaka sta bila pa vjetat Vsi ostali so zbežali. Naša 8eta je zaplenila 20 ruiskih konj in večjo množino streliva. Na begu so zažgali kozaki vas Kvalovice. Zgorelo je 50 kmečkih liiš. Nekega kozaka, ki je najncraval zažgati kmečko hišol je dotični kmet na mesitu ubil. _^ iNemškorusko bojišče. Nemške. čete zopet zasedle rusko mesto. Berolin, dne 18. avgusta. (Uradno.) Wolffov časnikarski urad poroča: Nemške čete so zasedle rusko mesto Mlava. * * Mesto Mlava leži v ruskem okrajuPlozk na križiš5u železnio: Marienburg—Mlava in Mlava—Varšava, Mlava šteje okrog 12.000 prebivalcev ter ima 2 katoliški, 2 protestantski in 1 rusko cerkev ter 1 židovsko molilnico. Prebivalstvo se zelo peča s trgovino z žitom, usnjem in oljem. Nemška zmaga protl Busom. Berolin, dne 18. avgusta. Dne 18. avgusta je prvi nemški (vzhodno-pruski) armadni kor trčil pri Stalluponem z Rusi skupain jili premagal z neizmerno hrabrostjo. Nemci so vjeli 3000 Rusov in zaplenili mnogo strojnih pušk. * * * Stalhiponen je vzliodno-prusko okrožno meato, 11 km od ruske meje. Bitka se je torej vršila na nemških tleh. Mesto ima 5273 prebivalcev, večinoma katoličanov.  Nemškof raocosko bojišče Dva nemška bataljona tepena. Berolin, dne 18. avgusta. (Uradno.) Do bitke pri Muhlhausnu, o kateri smo že pretekli teden poročali, je prišlo le sluftajno. Poldrug franooski armadni zbor je vdrl v Gornjo Alzacijo, Naše čete so se med tem še-lo zbiralo. Naši so se vkljub temu vrgli na sovražnika, tako, da se je užugan moral umakniti proti mestu Belfort. Razvrsttev in dohod na-še armade se je nato nadaljeva.l. Med tem je bil mai oddelek štrasburškega trdnjavskega topniStva moCno tei>en. Dva bataljona trdnjavskih topničarjev s topovi in strojnimi puškami, ki sta se pomikala skozi prelaz Vogezea biizu inesta Sohirmeck, so neaadoma napadli Francozi v smeri od mesta Donoa z močnim streljanjem iz topov, Ko so došli naši oddelki v prelaz, so aam Francozi z močnim streljaajem uničili naše topove in strojne puške, katere smo pustili na boj Š8u. Sovražnik jo pozneje najbrž topove in strojne puške, ki so lile še porabne, zaplenil, ko se je pomikal proti Scliirmecku. Ta neznatni vojni dogodek je ostal brez posebaega upliva na vojna podvzetja. Vendar pa je ta poraz svarilen vzgled za prevelike vojne predrznosti in neprevidnosti. Oba tepena bataljona sta zopet srečno \išla v svojo trdnjavo. Izgubila sta sioer topove, a izgubila nista poguma. Preiskava bo pokazala, aii je prebivalstvo kraja, kjer se je vršila bitka, izdalo sovražniku početje ia pomikanje obeh bataljonov. Francoske Cete prišle v Belgijo. Berolin, dne 17. avgusta. Francoske 6ete so prikorakale v Belgijo Nemcem nasproti. Kakor se vidi, je tudi Ftancozom mnogo aa tera, da se vojska ne vrši ria njih zemlji, ampak na tuji, Uradao poročilo se glasi: Močne fraacoske čete so prestopile belgijsko mejo ter korakale v smeri proti Gemploux. Gembloux je važno žel<ezniško križišče, kakih 15 km severozahodno od trdnjave Namur, Ker sedaj tudi Fraacozi prodirajo, se bo gotovo kmalu bila na belgijskih tleh večj-a nemško-iraacosko-belgijska bitka. Belgi]a odklanja prijateljstvo Neračiie. Berolin, dne 17. avgusta. (Uradno.) Ko so aemške čete zavzele L.tih, je po neki nepristranski (nevtralni) državi poslala Nem8ija belgijski vladi sledeče naznaailo: Naša armada je po junaškem odporu vašili 6et zavzela v naskoku trdajavo Litih. Nemška vlada globoko obžalu.je, da je radi znanega protinemškega stališča belgijske vlade prišlo do tega krvoprel tja, Nemčija ne prihaja v Belgijo kot sovražaik; prisiljena vsled nastalih razmer in vsled vojaških podvzetij sovražne Francije, je prišla Nemčija do težkega sklepa, da vkoraka s svojo armado v Belgfjo, ter je zasedla Litih kot toriSfie za svoja bodoSa vojna podvzetja. Ko je sedaj belgijska armada z juaaškim oidporom kljub veliki premo6i nemške armade sijajno rešila 6ast svojega orožja, prosi nemška vlada belgijskega kralja in njegovo vlado, naj obvaruje Belgijo nadaljne vojne grozote. Nemška vlada je pripravljena, sprejeti vsak sporazum, ki se da doseči z ozirom na njeno razmerje s Francijo, Nemčija ponovao in slovesno zagotavlja, da ni vdrla v belgijsko ozemlje z namenom, si prilastiti belgijsko zemljo, in da je tak namen naravnost izldjučen,. Neni8i]a je še vedno pripravljena, da odpokliče takoj svojo armado z belgijskega ozemlja, kakor hitro bo vojui položaj to pripustil, BelgijajeponudboNemčije zopet o d k 1 o n i 1 a. Dne 13, t. m. je Belgija odgovorila: V predlogu, katerega nam je stavila Nemčiia, so zapopadene in se ponavljajo vse oae zahteve, katere je vsebovala zadnja spomenica (ultimat) Nemči.ie z dne 2. avgusta. Zvesta svo,jim mednaroflnim obvezaostim, Belgija ne more drugega, kakor le poaoviti svoj prejšnji odgovor, in sicer to tem bolj, ker se je od 3. avgusta t. 1. naprej grešilo proti vojni nepristranosti, ker se je zanesla v njeno ozemlje krvava vojska in ker so prihitele Belgiji na pomoč vse velesile, ki jaračijo za njeno nepristranost. Ta odgovor bo iraol za posledico, da bo Nemftija nastopala proti Belgiji kot proti svoji pravi sovražnici. Hralbra nemška mladlnska bramba. O boju pri Litiliu poročajo še: Posebno se ie odlikovala nemška mladinska bramba, ki je spredaj na utrdbah odnašala ranjence z bojišča in spreinljala avtomobile z ranjenci v bolnišnice. Prevoz ranjencev je zelo dobro organiziran. Vso se vrši z avtomobili, ki so vojaško zastraženi, V vsakem avtomobilu ležita po 2 moža mladinske obrambe. Dosedaj se je mladinska obramba vedno hrabro izkazala. Ruski parnlk s 4000 voiakl Sel v zrak. Carigrad, dne 17. avgusta. V ruskem Kavkazu se pojavljajo nemiri. Kjer prebiva narod Georgijcev, je izbruhnil upor proti ruskim oblastim. Usmrtili so 4 ruske oficirje in kakih 80 vojakov, Ruska vlada se boji, da se nemirni duh polasti tudi drugih pokrajin. Cudno pa je, kaj se godi vmestu Sebastopol ob Crnem morju. Vse, kar bi naj služilo za njegovo obrambo, se spravlja na ladje, a med drugim. tudi okoli 400 topov, Odplulo je izpred Sebastopola 16 torpedovkj 7 oklopnih križark in 4 hydroplani (zrakoplovi za nad vodo). Pri tem je pa zadel ruski prevozni parnik na mino in razletel. Vsa municija in 4000 vojakov je izginilo v morju, tudi raztrgani parnik se je potopil. Nemški podmorskl čoln se v boju polopil. Berolin, dne 18. avgusta, (Uradno.) Več nemških podmorskih ftolnov je križarilo ob angleški morski obali. Podrnorski čoln, imenovan ,,U 15", se od te vožnje ni vefivrnil. — Angleški listi poročajo, da je bil 8oln ,,U 15" v boju z angleškimi vojnimi ladjami — uni8en. Ce so imele tudi angleške vojae ladje kako izgubo, še ni znano. • * Nemški podmorski čoln, kateri se je v boju z angleškimi vojnimi ladjami najbrž potopil, je bil leta 19-12 v angleški ladjedelnici v Dancigu spuščen v morje. Coln je bil dolg 50 m, širok pa je bil samo 5 m.. Brzfna njegove vožnje je zaašala 15 morskih inilj na uro. Posadka je štela 25 mož. Pod vodo se je moget držati čoln samo 3 minute. Podmorski čolni so za druge ladje zelo nevarni. Coln se približa ladji, katero namerava napasti, do bližine 3 ali 2 milj, nato pa se skrije pod moreko gladino in tako pod vodo odda strel iz torpednega topa proti sovražni ladji. Streli iz torpednega topa niso enaki navadnim topovim strelom. Torpedov naboj je podolgovat in ima na sprednji strani ost. Ce tak naboj prileti z veliko s lo ob bok ladje, istega predere in ladja je, ako je torpedo ddbro zadel, gotovo izgubljena. Torpedni čolni stanejo po 800.000^ K.