novih krčih revolucijo Vladne čete reokupirale trdnjav-sko mesto Joco ob francoski meji, Id je bilo 24 ur v rekah uporne posadke; dva Voditelja ustreljena. Medtem pa se pojavljajo izbruhi t drugih mestih. Nevarnost generakte stavke Madrid, 14. dec. — Revolucionarna napetost v Barceloni in Valenciji je tako velika, da je vlada nocoj poslala dva potka tujske legije tja Medtem je vlada nazn&nila, da je vojaška revolts v Jaci popolnoma zadušena. Madrid, 14. dec. — Lojalne vojaške Čete so danes reokupirale trdnjavsko mesto Jace ob francoski meji, ki je bilo 24 ur v rokah rebelne vojaške posadke. Na temelju oficielnega poročila je bilo v bitki za posest mesta ubitih osem moš in okrog 60 ranjenih; okrog 100 rebelnih vojakov je bilo u-jetih in med temi sta tudi dva_vodilna častnika, Ferny n Galan in Garcia Hernandez. ki sta bila po vojnem sodišču takoj obsojena na smrt in ustreljena. Štirje drugi refoel-ni oficirji so bili obsojeni v dosmrtno ječo. —- Ostali uporniki so pobegnili v hribe. Civilisti, ki so se pridružili vstaji, so se tudi poskrili, vendar pa je bilo neko število ujetih in zdaj čakajo sodbe. • Vlada je sinoči razglasila obsedno eta-nje s prekim sodom po vseh .se- Kampanja x« zavarovani« Vatikanska sleparija rt-krila t Kaliforniji Bankir oropal 25,000 ossb za o-sem milijonov dolarjev. Zdaj earn priznava, da je "velik kruk" Los Angeles, Cal — Gilbert H. Beemeeyer, bankir in pred sednik stavbinskega in posojilnega društva, je bil 12. t. m. aretiran na obtožbo, da je ogoljufal vlagatelje za osem milijonov dolarjev. Bankir, ki je star 46 let, je priznal krivdo. Aretacija je prišla, ko je akra-hirala finančna organizacija Guaranty Building & Loan Associ ation, katero je Beemesyer organiziral in vodil in v katero je 2)5,000 oseb vložilo več kot 17 milijonov dolarjev. Njegova finančna karijera je trajala pet let in v tem Času je Beemesyer vzel okrog osem milijonov dolarjev tujega denarja in špekulirala oljnimi vrelci in raznimi vrednostnimi papirji. Ko je denar izgubil, je prišel polom. Beemesyer priznava, da je hotel naglo obogateti a tujim de-nariem, nakar bi bil vrnil vse vsote, ki si jih je sam izposodil. "Jaz sem velik kruk", je rekel. Z njim vred je bil aretiran tudi njegov partner Rupert L. Flf-ury in mfce Ethel Flanningan, njegova zaupna tajnica. Beemesyer pravi, da se ne bo zagovarjal pred sodiščem in je takoj pripravljen sprejeti kazen. Madrid, 13. dec. — Dolgo pri čakovana politična revolucija v Španij i je končno prišla. Vojaška _ posadka t Jaci, meetu a 1^,000J ^ levičarska organizacija, SOVRAŠTVO BO SOVJETOV ŠKODNE AMERIKI Tako pravi ameriški inženir, ki gradi elektronke naprave v Sovjetski uniji New York. — (FP) — "Ameriški jndustrijci zanemarjajo trg, ki lahko absorbira za mi lijardo dolarjev amerfških produktov letno, ker,odklanjajo trgovino s Sovjetsko unijo." To trditeV Je izrekel Hugh L. Coo-per, predsednik inžinirske firme, ki vodi konstrukcijska dela na reki Dnieper v Ukrajini, ki so preračunana na $110,000,-000 in ae bo vodna sila, ko bo o-gromno delo končano, izrabljala za proizvajanje elektrike. Cooper je dejal, da aovjeti potrebujejo moderno mošinerijo iz Amerike in napoveduje modificirani kapitalietičnl sistem, ko se razmere stabilizirajo. U-speh petletnega načrta gospodarskega dela je po Cooperje-vem mnenju zagotovljen, ker se je doslej izkazal za zelo* praktičnega in i zborno soglaša s gospodarskimi potrebami ogromne sovjetske države. Cooptr obžaluje propagando, ki jo vodijo profesionalni .ameriški patrioti proti Sovjetski u-nijl, ker ovira prijateljske trgovinske in diplomatične odnošaje med obema državama. Posledice tega sovraštva občutijo v prvi vrsti delavski sloji, kajti brezposelnost bi ne zahtevala tako velikega števila žrtev, če bi imela Amerika boljše trgo-14 prebivalci ob francoski meji, se je včeraj uprla in okupirala me-«to. Po kratkem boju s civilno gardo je bilo pet gardistov ubitih in nekaj ranjenih. Vsi civilisti v Jaci so se pridružili k revolucionarjem in dobili orožje. Danes korakajo rebelne čete proti Huesci v južno smer. Pariz, 18. dec. — Vojaška re-volta je izbruhnila v severni Španiji in rdbeli so okupirali večje mesto Jaco. Ramon Franco, slavni -španski aviatik, je vodja revolucije. Franco, ki je lani vodil poli t v Brazilijo, je bil pred nekaj meseci vržen v zapor radi ftvojih republikanskih aktivnosti, toda zadnji mesec je pobegnil v fclgijo. Rebelne čete se pomičejo dalje, pojačane s civilisti in do-^klo so Ayerbe, kjer se jim je pridružilo tisoč mož. Vojaški go-verner Hereas v Jaci je bil vržen v zapor. Madrid, 18. dec. — Berenguer-jeva vlada je \ paniki. Kabinetna «•ja je trajala vso prejšnjo noč ami, toda kakor hitro so izpuhteli plini v zrak, se je vrni la armada 1,600 stavkarjev ln se razpostavila v bližini teksti! ne tovarne ln s tem izzvala poli cljo, ki Je ukazala, da morajo prenehati z piketlranjem. Ker so avtoritete videle, da ne opravijo z bombami ničesar, so aretirale več moških, žensk In otrok v starosti od 16 do 66 let. Francis J. Gorman, podpredsednik Textile Workers unije, je takoj po napadu brzojavno protestiral pri governerju Pollardu radi akcije policije in milični kov, ki zabranjujejo stavkarjem mirno piketiranje. Dejal Je, da miličniki opremljajo atavkoka-ze, kadar gredo na delo In dela. Kompanijskim uradniki napravili še več poakusov, da obnove obrat e pomočjo stavko-kazov. Pred kratkim, ko oo hoteli utihotspiti večje število stav kokazov v tovarno, so namenoma raznesli govorica, ds so teku priprave ss velike demonstracije stsvksrjev. S tem so hoteli opozoriti oblaati, nsj bodo pripravljene. Gormen je obveetil tudi Grse-ns, pn«d«*driikn Ameriške delavska federacije, o situaciji is mu zatrdil, ds aa tekstilni etav-karjl obnašajo v boju kot stari Izkušeni veterani. Nsailjs obo-rožene sile niso smsnjšala pogu- Hoover y'f zamudil lepo priliko Pokazal je, da J» slab inšenir In LlurtrijU^dT sTd^C. — (FP) — ooVer se ne more pretiije i'red sednik Hoo ponašati s svojimi sposobnostmi, ker je zamudil priliko, da bi igral vlogo odrešenika v veliki krisi, ki Je objeli Ameriko. Svetu ni razkril svojih zmožnosti kot inšenir In ekonom, za kar so ga proglašali njegovi politični prijatelji. Namešto da bi pričel izvajati vladni »gram za konstrukcijo javnih' del, Je povabil po drugem polomu na newyorškl borzi zastopnike ameriških Industrij na konferenco v Washing-ton, kjer jim Je ¡priporočal, naj ne znižujejo tnend in odslavljajo delavcev, dokler bo trajala industrijska depresija. Kot dober poznavalec privatnega bisnisa, je moral še takrat vedeti, da tovarnarji ne bodo dfinll obljub. V Zvezna vlada bi lahko oživila industrijske aktivnosti, če bi bi-Is o pravem času vrgla milijone dolarjev v gradbena dela. To bi pomagalo in depresije bi danes ne zavzemala dimenzij, ki ogrožajo obstoječi sistem produkcije. ^Tpogumom hTrasMdno- " tudl 1 ftkodov!m Jf0*!dnor^'p^l7pro^Vvotmi^ 1 An trsi tvwr- ^U«*1 na Češkem sa prenovljen- delavskmnu deosrtmentu radi stjo v oči, je sankcioniral povrnitev $ld0»000,é00 razredu davkoplačevalcev, Id niso potrebovali tega denarja Ifc kateri niso storili potem ničesar sa oživljenje industrijskih obratov. Administracija je ps storila še drugo napako, ker je vodila obstrukcijo proti sprejetju Wagnerjevlh predi ok sa omiljenjl» brezposelnosti. Prišle so potesn volitve, s les terimi je asserišMUjudatvo obeo- Hoover je spal leto dni in ae je vzbudil šele potem, ko ao volile! spregovorili tako močno, da mogel več ignorirati glasnega protesta, Od časa do časa je na-—__ jpovedoval povrnitev pros peri te-nI hoteli te, ki pa nThotela prOT Veliki inšenir je vnet zagovor ni k privatne podjetnoeti in Je tudi pokazal, kaj more ljudstvo pričakovati od ljudi njegove vrste. Pokssal je, da ao ti tipi nezmožni pri rsševanju perečih gospodarskih problemov, kadar ae dežela Aabaja v težki krisi. Ameriško ljudstvo se je pričelo zavedati, ds so bili slavospsvi glede Hooverjevih adminlotroclj-skih sposobnosti pretirani in zato mu ne bo več sledilo. glndair Lswis M delil nsgrsdo s kolegi Stockholm, 18. dec. — Ameriški pisatelj Sinclair Lewls, ki je včeraj prejel Noblevo nagrado kot najboljši svetovni lltsrst v letu 1980, Je dejsl pred velikim občinstvom, ki mu je priredilo ovscije, da ga veeell, da so ss-čeli deliti Nobleve nagrade tudi "velikim grešnikom" ko Js on. obžaluje pa, ker niso te čssti deležni tudi ootali ameriški "grešniki" in njegovi kolegi Upton Sinclair, Drelser, OVelll, Ander-kom. Hergesheimer Itd. Lew!s Je sarkastično kritiziral mnogo s-meriške institucije In navade. Rekel je, da so omenjeni veliki "grešniki" simbol nove Amerike iz lete 1930, dočim Js v mnogih drugih ozirih Amsriks šs vedno v letu lflSO. JI60SLA*UA^a&. AKTIVNA V OBO- Uvedla Je tod! nov priganJaški — sistem. Apel na zvezni delov- ROZEv AN JU TdvpArtm9nt ai *riB9Mi Cehi ln Rumunl tudi grade munt-cijske tovarna. Italijani grada aeroplane na Boljša rnkem Dunaj, 13. dec.—(Poroča John Guntfcer, Chicago Daily Newa.) — Pripravljalna komisija sa razorožit veno konferenco Lige narodov je pravkar zaključila svoje zborovanje v Ženevi z načrtom, ki bo predložen prihodnjemu zasedanju a vrta Liga narodov. V načrtu je rečeno, da Liga skliče rasoroš^tveno konferenco enkrat prihodnje leto sil najkasneje spomladi tots 1982. Zanimivo pa je, da se vslic tem sklepom pripravljajo nekatere deftele v vzhodni in južno-vzhodni Evropi na Čim večjo o-boroševanje. Cehoslovaklja gradi novo munlcijeko tovarno v S^Žft £ ^ dr^Vn° if^S ¡¡¡¡¡S Mednarodne unije stroj Kemijskih tov»ran, ki Jih zgrade |„h dv#h udnih pr[g\ni\0 Več s pomočjo belgijskega kapitala. kot dvt#0 d^vcev za vstop v Slin unij0' Wright, korporaclja ima militarnoreformo , na temelju upogltnih <*(<<* petsto strojni-katere bodo modernizirali ru- kov nunsko armado; rumunoka vladaj 8trojn!k| ^ prtd dvtmA ^ N. J. — (FP) — Wright Aeronautical korporaci-ja zaeno s drugimi industrijskimi drušbaml, ki so poelala evoje zastopnike na konferenco v Washington, kjer so oblJubtU predsedniku Hooverju, da ne bodo odalavljali delavcev In zniževali mezd, dokler bo trajala lnduetrljeka depresija, je oči-vidno posabila na obljubo, kajti snižala Je mezde za deset odstotkov mehanikom, ki delajo v njeni tovarni. Ta korporsclja ima pogodbo s vlado in 90% dela, ki js Isvršeno v njenih de-, iavnlcah, so vladna naročila ss gradnjo istal. Strojniki, kskor tudi delavci drugih strok, so se obrnili na u-nije, da jim pomagajo pri orga-nislranja, John Connolly, prod. ft^r «» department radi Hvspen ns Sedmo-irwiukclj# |n naprosili čla je dršavnih Kraškem Največje oboroževalno gibanje pa aem opssll v Jugoslaviji. V Belgradu ao v teku pogajanja a francosko firmo Schnl^er^Creu-zot in Škodovo tovarno v Ceho-s lovski j I sa grgdnjo novih muni-cijsktti tovaren. V načrtu Je tudi 1900 kilometrov novih šeles-nišklh linij, ki ojačljo zvezo s moSSn. imajo ^"mS^da1 francoska druiba Cidno zgradi aerodrom pri Belgradu. Pristanišče v Splitu se utrdi in zgradili bodo velike pomole. V nsčrtu je tudi šeet novih oest proti al-meji in posebna tehnična ne federalnega spravnega odbora sa posredovanje. Department se na apol še ni odzvsl. Strojniki ln letslsk! mehaniki so nessdovoljni, ksr je podjetje uvedlo nov prigsnjaški sistem, proti kateremu so se uprli pred dvema letoma in ga Je korpors-ctjs umaknila, ko JI js bilo sa- _ komisija Je na delu, da modomi- JSJíSi?«0«anrw U^rMHpH dvesto tisoč dolsrjev. Ts usUs ---------■■ I J. je Imels pred petimi leti asmo | ^ temveč jim vlila novegs ns- »»i dvignil v sewyorškl New York. — Slsvnl nemški učenjsk BlnsUin Je bil v petek zvečer gost tukajšnje Metropolitan opera, potem ko Je odklonil povabilo k nemški operi Hig fried". Peli eo "Csrmsn" is Du-Ssjčsnka Jeritza Js pels gUvno' vlogo. Cslo prvo dejsnjs Je mini | le in občinetvo v tsstru nI vedelo, ds ima Elnateins v svoji srr di. Aale pred začetkom drugega dejsnjs so gs opazili v loži oper-nege direktorja in tskoj so izbru hnils ovscije, ki so krnelo obJsV» ves teeter In trajsls, dokler se zaator. Einstein Je nauie áwérnemm. U sedaj jih pe Ims; vdušenja ts boj v dosego avojlk moral vstttrat vstati ki se priklo pfravlc. »niti oljčlnatvu. sira artHJerijo in s tem standardizira različna tipe etrellva v zalogah. ___ Potroflovalaloa aa ba da-bavljala olavkokazov Biavka pri Esgls Pendl Ca v polnem zsaishu New York. — (FP)-4Ddwsrd Uyblck I, upravitelj mestne delavske posredovalnice, Je odklonil prošnjo za dobavo deiaveev za Eagle Pencil Co., kjer Je v teku stavka. V tovarni U družbe Je ostalo le par dslaveev, dočim so vsi drugI pustili ds-lo, ko Je kompsnljs naznanila redukcijo mezd. Produkcija je popolnoma prenehala in družba lsvršuje naročila iz zaloge, ki je bila izdelana v prejšnjih tednih. Bossi sedaj prihajajo ns dom stavkarjev ln Jih proeljo naj se vrnejo na delo. Doslsj ss nI šs noben vrnil. Sedsj Je bil bsš ugoden čas sa stavko, ker ima družba vsled bližajočih se praznikov veliko naročil. StavkarJI eo poeta!! spel na delavske unije, naj Jim pošljejo organisatorja >v To ss Je tudi zgodilo ln orgsnizstorlčns kampanja zaznamuje preeejšnje u-«peha. Odkar Je v teku stavka, Je bi-lo že več piketov aretiranih, toda na sodišču eo bili vsi oproščeni. Neki sodnik Je odločil, ds ni noben prestopek, če kdo nosove stavkokaza s "sssbom", ker imajo stavkarji pravico, nagovarjati druge delavce ze pristop v unija_ Kadar JI ae pritožujejo Scranton. Pa. — Rudarski svet ne polju entraelta je poslal pritožbo državnemu delavskemu depertmentu radi kriminalnega zanemarjanja Inšpekcijske služba po državnih pr»-|{lwlm ttlrilh. Rudarji pravijo, da Jef baš U sanemsrjenoet kriva za veliko število neereč v pn-m^g-iv mklh v Patersonu, Je korporacija Izrabila priliko In pričela i mezdnimi redukcijsmi in uvsjsnjem priganjaštva. Connolly je izjavil, da Ja stavka nolioglbna, strojnikov priglasilo sa vstop v organliacljo. D. C. - Nižja kongresna ebomica Je v petek odglooovsla, da sme dapsrtment za notranje ssdeve potrošit! v prihodnjem fiskslnem letu $6t, 064,000 sa razna javna dala Med temi Je določenih $16,000,. 000 za gradnjo JesS Buuidei Dsm v kotu med Novsdo, Arlso no in Colorsdom. Pri glasovanju ss omenjeno vsoto pa Je zbornica zavrgla dodatek, da se uslužbencem de-partmenta notranjih sitiev zvlšs-Joplsče. ^^^^^ Proti delavskemu sskonodsjstvu Philsdelphis, Ps. — Loblsti, katere vzdržuje državna trgovske zbornica v kapitolu, bodo pobijali predloge za zavarovanje zoper brezposelnost, ss starostno pokojnino In druge, katere zagovarja državna delavska federacija. Tako Je naznanil tajnik državne trgovsks zbornico C. W. Height. INJBNKCIJA PROTI 6EVUAR-SKIJMS V snem tednu Je bilo aretiranih 87 stavkarjev radi kršeaje aodnijoke prepovedi Philadelphia, Pa. — (FP) — Pinkelsteln Shoe Co. Je isposlo-vsls Injunkeijo proti Shos snd Leather Workers uniji, ki vodt stavko 8,000 čevljarskih deUv-cev. Stavka je pričela pred petimi tedni, ko je omenjena čevljarska firma snižala mesde sa 26%. Pozvani sor bili poarsdo-valcl zveznega delavskega dope rt men ta v svrho poravnanja stavke, toda doeefli niso ničesar In eo se vrnili v Washington. Injunkclja ni Isnensdils stavkarjev, ker so bili pripravljeni nanjo. Unija Je prldrušona Trade Union ligi, levičarski organizaciji, ki je nasnanila, da bo nadaljevala s masnim piketlranjem vsllc sodni Jaki prepovedi. Finkelstein Co. Je Importlra-Is ve4Je število stavkokasov In skušala je pregovoriti vodilna stavkarje, da bi se vrnili nt dalo In tako isdall svoje tovsrlAs. Ker ee JI Je nskana izjalovila, Je skušala omrežiti pet unljekih voditeljev na obtožbo, da so or-gsnisirali napad na njeno lastnino. Kssen za tak prestopek Je zapor od pet do deset tot Vodi« Ulji eo bili aretirani, toda posne-je eo bili izpuščeni li sapors rati i pomanjkanja dokazov, V prošlem tednu je prišlo do apopadov med stavkarji in stav-kokasl ln arotiranih Ja bilo IT la^llo~reJpKihihT*Tiwv .)trdn4ivni,m b|vanJu v Ječi eo paranevnem bivanju v Ješi bili izpuščeni na svobodo, bo Je bila položene zsnje kavelj** Izkorliiaajaiaaakla Kralj Karal izplačal pel milijona IJaMeam Dunaj, 18. doc. — Tu poročs ... Jo, ds Je rumunskl kralj Karol m»111111 izplačal svojima ljubicama ZisI Umbrinovi io rdačelael Magdi1 »eranton, Delodajalci v drUvi New aey silijoJimMÉM» da ^ Newark, N. J. — (FP) — Sedaj, ko Je Industrijska* depresi-Js vrgls na tisoče dslaveev aa cesto, ee Je pričelo ljudstvo vzbujati In ishtevstl, da avto> rI tete forsirsjo zskon, ki prepoveduje dolgo ure In ponočno delo za ženske (n otroke. Tekstilni tovarnarji v severnem delu državo ee ne zmenijo za ta sa-kon In gs nemoteno kršijo. 7 Zskon določa, da žensks in o-troci ne smejo delati več kot deset ur ns dan in ponočno delo je sploh prepovedsno. Toda sakon je mrtev, ker gs nlkdo na farsi* rs. Sedsj so se pričele zanimati za to n»č eelo mestne uprava ln protestirajo proti državnem« delavskemu departmentu, ki m stori ničesar proti delodajalcem, Dspartment ima v službi nsss-dostno Število Inšpektorjev, ki mords obiščejo vsako tovarno» kjer so uposlene ženske la otro-(1, enkrat ns leto. Njihova pa» ročlla se navadno glase, da tovarnarji ns kršijo sakonov. Mestne vlade zdaj grosijo, da bodo sprejele odredbe proti dolgemu delovnlku sa ženske I» o-t roke, de ee slo, sa kateregi as državne avtoritete ne zmenijo, odpravi. žltve _ __Ps. — Iron Upeee7vsoUM00,000'lnTa¡ Oteel Inrtltut ja tednlpodoi je kupil po es grad v Franciji. | Javo, v kateri Pibll»dWW^ kar os stdss |WmJ 4ss psi I i Jons dolsrjev. S tem Je bsj« odpravil oba ljubici, da mu boeta dsll mir.__ Poljske sad išče sbssdlle dve de-klici ne vsšato Varšava. U. dee. — Sodišče v da Sovjetska unija prodaja mangan smerišld Jeklaraki ln-duetriji po snlžsnlh cenah. Institut pravi, da so ves take ob-dolžltv« neutemeljene ln imajo namen diakredltirati aovjete. Ruski mangan ee uvaža v Zdr. države po Istih cenah kot Je v Prsemyehi Je včeraj obeodllo veljavi na vseh svetovnih trgih dvoje deklet, starih 22 ln 27 let,'In da u trgovina med AsMriti v smrt na vešallh radi umora'ln Rusijo obstaja še več njenega očeta. , deeet let. s . i PSOBTBTX PONDEUEK, 15. DECEMBRA. PROSVETA THE EN LIGHTEN II «HT GLASILO III LASTNIKA SLOVI NABODMB POOPOB. cut— to OtoOT* 91M M Mto M«, STI m 9* Mat m to*. lUItt or THE M3WUT» Glasovi iz naselbin •fcfcpato, m prl«w to, da se Ryan poteguje za neke minimalne reforme, ki so tudi reforme rsznih delavskih unij in mords nekih progresivnih orgarjjzacij. Mož lahko Ima dobro srce za delavca in bi mu rad pomagal. Ker je Irec ali Irskega pokoljenja, ima naravno mnogo prijateljev meiKlrsklml katoliškimi delsvci. ki imsjo velik vpliv v unijah v New Yorku In Chicsgu In nekaterih drugih mestih. Ii toga Hledl, da Je "fsther" Rysn priljubljen v teh unijah in to upošteva tudi Federated PreM«, ki je nedavno razposlal o njem neko po-hvslno vest, katera jujptšla tudi v Prosveto! T» Je vse, kar Je na utvari. Mslenkost! Toda malenkostnim ljudem, ki se plazijo po tleh in vohajo t a luščlnaml, je to pečen vol, ki ga za vale na dolgo mizo In se maste ob nJem. Prosveta to poroča! Prosveta hvali "fathra" Ryana! — Prosveta nI nič hvalila. Hvalil je Federated Press — in morda bo še. In če zaide pohvali v Pros vet l ne kolone, Je to le znak Prosveti ne tole rant nost 1. Prosveta ontane načelno na svojem Stallau. da dobro s roe nikdar ne reAl delavskega ali socialnega vprašanja. Reformistl te vrste niso za odpravo kapitalizma, marveč ga bi radi le "poboljšali". Reformist! krpajo ntarl sls-tem Niso za novo «uknjo, ki bi se pošteno pri« legla, pai pa f likajo nt aro. da tn> flika na fllkl, da*i je Miknju \ Mik dan bolj tesna. To Je re-form Item. Nekaterim m- to dopade, ampak delavcev * jasnim ciljem pred seboj to ne ss-drtuJe Neki london«kl zdrsvnik je izvršil samomor z namenom, da opiše obtutke umiranjs. Zavtll je »trup, ki počasi deluje in potem Je u de! pri mizi in zaplsavsl belefke. dokler nI psdel v nezavest Znanost ni dobila. Edino • tem eksprnmentom nič pri-taaopUl so pridobili ns novi notorlšnorti. Obtutki umiranja so znani Kdorkoli Js bil klorofarmiran ia operacijo, ta lahko ve, kako se umre. 7.av»*«t izgubi* In — konec Ako ss prebudiš, je dobro, sko ne, je konec sa vedno. Vssetfc* Is drago Johnstown, Pa. — Pred kratkim sem ¿¿tala dopis rojaka, ki je mnenja, da se vse preveč piše o koncertih, veselicah L t. d., kakor pa o delavskih razmerah. Poročila o delavskih razmerah so žalostna, zato ljudje menda rajM poročajo o naš»» priredit veh, ker jim je dano, éoprav le za nekaj ur, pregnati mračne misli. s' Braapssalnost je kakor drugje tudi pri nas kamorkoli se obrneš. Depresija je posegla v vsaki kotiček obljubljene dežele. Potrpežljivo čakamo na lleererjevo pro-speriteto, katera ha je «e prihaja po poročilih meščaariMgn časopisja. Tako čakamo in upamo iz dneva v dan. Nekateri se zatekajo k Bogu. da jim preskrbi delo, drugi robsntijo, eni se zopet tolažijo z izrekom, da potrpljenje je božja mast, trpi na tem svetu ln gorak boš šel v nebesa. Blagor jim, ker njih je nebeško kraljestvo etc. »rečnim se štejejo tisti, ki U majo dalo, tudi če zaaluSijo samo sa tobak, kajti povprečna plača sapQf|enih znaša fSO na mesoc. Kako preživeti s tem sebe in druftipo, Je vprašanje, Id ga niti učeni Hoover ne fnore rešiti. Dne 2». nov. se Je vršila slav-nodt 4-letnice ženskega društva Naša Slogs" it. 600. Udeležba je btys ved i ko večja kot smo pričakovali v tej depresiji. Velika zasluga gre mladinskemu druJt-vu "Friendly City", ki Je bilo za- štvo "Zarja" svojo lastno upravo, svojo blagajno, do katere i-ma popolno pravico krt samostojna korporacija. Ali ni ras, ¿a ss je član soc. kluba izrazil, da on rajši vidi, da •e "Zarja" razbije, kakor pa da bi dobila, samostojno upravo? Vprašam vas, aR je to faseod-no»t? X.oriinjsksga kluba 8ND priredile ie več zabav v korist Doma. In tako nameravamo prirediti tudi Miklavžev večer za naše le dne 21. doc. Začetek ob 8. pop. v veliki dvorani SND. Mies Anna Ms user se trudi, da bo otroke na učila malo igro s petjem. Vabljeni ste vsi starši, da pripeljete vaše otroke na to sabavo. Ena ko vabimo ostalo ow.n*t vo, da ss v velikem številu udeleži. Vstop-nins 25c na ooobe, otroci v spremstvu prosti. Po igri bo ples In sahava v spodnjih prostorih. tajnica g. k. DeUvska kultura (Velevaien in nujen problem danasnjo-h , Beseda "delavska kultura" ni samo beseda, ni nekaj takega, kar & da z nekoliko stavki obrazložiti. To je beseda globokega romana in sitne važnosti. Le, da se je doslej vse |>r< . mak> mislilo o njej in delalo na tem, da bi »e delavec kolikor mogoče izobrazil in osvobodil vpliva meščanske kulture. . Meščanska kultura zahteva: tako in t moraš misliti, tako in tako se moraš obiraj is «ilkti ter živeti-. Ce boš mislil, delal in znd drugače, potem nisi kulturen, ali bolje, ,u , civiliziran. v &tudi U ta način mišljenja, ki so ti vcepili še v otroških letih, ni po godu, četudi ti življenj«, ki so ti ga ogradili po svoji metodi, ne prlja, spreminjati na vstem tem ne smeš ni-česar. To kar Je, Je visoka civilizacija, v se dftfgo je barbarstvo. To so vulgarni, vsakdanji opomini me-ifenske družbe delavstvu, ki noče misliti in /j. tako, kakor mu to predpisuje civilizacija. Ni pa delavcu lahko v tem kaosu zbrati svojih pravih misli. Čuti jfh, podzavestno se mu javljajo ... A ker nima opore, ki jI je ime: zavednost, se vdaja meščanskemu mišljenju! Posledica tega je, da je borba za izboljšanjem delavskega gmotnega položaja tako težavna, da se te borbe udeležujejo le res zavedni delavci, ki so se znali otresti meščanske misel, nosti. Zadnje čase je pa postalo pri nas vpra-šanje delavskega kulturnega gibanja aktualno. Zasluge na tem imajo razna predavanja, delavska kulturna društva in strokovne organizacije, ki delujejo tudi na kulturnem polju. Delo ni lahko, ker tukaj je delavec navezan nase in mora ustvarjati sam iz sebe. Sam se mora učiti in izobraževati, kar je pa mnogo težje, kakor pa učiti se po gotovem receptu. Le energična volja in hotenje, da hoče in mora iz samega sebe nekaj ustvariti in se izobraziti, premaga vse ovire. Strokovna komisija za Slovenijo in delavska kulturna zveza "Svoboda" se zavedata velikega vprašanja proletarske kulture. ' Delavstvu treba pokazati, da mora svojo proletarsko miselnost bistriti. Brez knjig je to zelo težko, skoro nemogoče. Ali knjige so drage, a proletarakih ni dobiti. Da bi se utr-dila pot proletarski kulturi, sta imenovani organizaciji ustanovili Cankarjevo družbo. Za Din. 20.-r- letne članarine nudi ona delavstvu štiri dobre vzgojne knjige za proletarce. Dve leti že obstoja Cankarjeva družba. 2e drugič je izdala, po štiri knjige. Torej v dveh letih 60,000 knjig. To je ogromen korak naprej, to je gigantsko delo. In pomembno tembolj, ker delavstvo samo dela v tem gibanju in širi te knjige. Poverjeniki nabirajo člane, dele knjige, vzbujajo, grajajo in tako delajo prave smeri, kakšne morajo one biti. ' ' Angelika Balabanova, znamenita sociali-stinja, je rekla: "Delavca se mara zainteresirati za kulturna vprašanja. Zakaj večina proletarce v je Še popolnoma indiferentna kar se tiče potrebe izobrazbe in proletarske vzgoje." Balabanova Je pravilno ocenila duhovni karakter proletariata, ko je rekla: "Sredina, v kateri delavec gladuje in robota, način, kako postopa z njim meščanska družba, pomanjkanje, ki prehaja iz generacjie v generacijo, in katero še poveča vladajoči razred s tem, d; delavca straši, češ, še hujše lahko postane, ako ne boš ponižen in pokoren, vse to ustvarja atmosfero» v kateri zamre vsako Čustvo in vsik instinkt, kar eopet povzroča lenobo in brezbrižnost v mišljenju. / Delavca se mora še le naučiti razmišljati, spoznavati iz lastne izkušnje v proizvajalnem prooosu, v borbi za dbstanek." V deUvdi treba predvsem prebuditi njegov čut in sposnanje, ki je*v današnji atmosferi odrevenelo. A to se da doseči le « trajnim vzpodbujanjem in propagando, ki naj pridobi delavca za kulturno delovanje. Ta propaganda in to vzpodbujanje se lahko vrši na tri načine: % < L S primernimi predavanji, ki delavca zainteresirajo za sistematično izobrazbo. 2. 8 tiskom, ki mora dslsvca neprestano vzpodbujati in siliti, da Obiskuje prireditvi kulturnih organizacij. .. 8. S knjigami, ki so pisane, sko že ne čisto v p roleta rskem duhu, pa vsaj Uko, ds vzpodbujajo v delavcu njegovo odrevenelo mišljenje. ' "Ali tt vzgoja in prosveta mors, P»* Kus-Nikolajev v zagrebški "Socialni muli; "imeti razredni značaj. Ta pa postaja tedsj. ako Je predavatelj, pisatelj, funkcionar um izgrajen marksist in če zns vezsti strogo znsn-stveni karakter marksisms z lahko in rešljivo razlago, ki Je enaka agitaciji. Odlično sredstvo isobrasbe delsvstvs Jo dlskuzijs i** kuzijs omogoča, da delavec rasčistl svoje lsit-no pojme, ds otipije svoje lastne Iskuinje in da naposled išče razjasnitve za pojme, ki so mi nerazumljivi. Delavec so mora naučiti, da «m vM-* sam stvori zaključke. Treba imeti pred nem. da danes marksizem ni več vprašanje teorij vprašanje pisarniških diskuzij. nego vsakdanje prakse. "Razumevanje drutf* » ~ "1 razreds k življenja ________ _ tem" — kakor pravi Angelika Balsbssovs "ds delavec spozna Vlogo svojega »zredi process produkcije, to Je. da vidi. ds ? » JT darski razvoj vedi do oodalisacije pi^*™ In da sjevov rasred Igrs rt**T predukr.H kakor Hfl PW (Deisler PONDEUEK, 1«. DECEMBRA.. PS08VETX i iz Jugoslavije (Psaašsvukfci Mrs Prsareto v Jugoslaviji.) NAPREDOVANJE KONZUMNEGA DRUŠTVA Druge zadružne vesti iz Jugo-slsvije Ljubljana, 21. nov. 1930. konzumno društvo za Slovenijo objavlja, v zajdnji številki dela \'sko-uadruž nega mesečnika •Konzument" računski zaklju-| ¿ek za poslovno leto 1929-1930. Obenem napoveduje Članska I zborovanja svojih članov, delav-I skih zadružnikov žirom Slovenije, Od sobote 16. novembra do 80. novembra ae vršijo po vseh [krajih, kjer ima Konzumno dru-[itvo svoje podoutniee, redna letna ¿lanska zborovanja, na katerih polože funkcijonarji svoja poročila ter se razpravlja o bodočem delu in izvoli nov krajevni odbor. Sploh prihaja z jesenjo in zimo doba rednih sestan-f kov in občnih zborov naših zadrug. V bilanci čitaš bolje kot marsikje delovanje zadruge Konzuni-| no društvo za Slovenijo, ki ima svoja oddaj ališča po vsej Slove-I ni ji. Številke ne morejo lagati. I Ce primerjamo z zaključkom lajni, ugotavljamo veliko napredovanje naših konzumnih za drug. Primerjajmo posamezne številke z lanskimi številkami: Vplačani deUži so znašali lani 1,453,000 Din, letos pa so na-r^tli na 1,507,000 Din — torej Ua 50,(W0 Din! To je vsekakor | lep na^rddek. In to kljub temu, da je odstopilo 54 članov, to pa težke gospodarske križe, poselnosti in ksseljevanja-de-lavcev. Efekti in naložbe so znašale lani 1,906,000 Din, letos pa 2,-067,000 Din, torej so se zvišale za nad 160,000 Din, to pa radi tega, ker je Konzumno društvo kupilo večino deležev lepega Zadružnega doma v centru Maribora. S tem je postalo Konzumno društvo prav za fc>rav dejanski lastnik te lepe stavbe. Cilj konzumnega društva, da se zniža zaloga blaga, je v tem letu lepo uspela. Zaloga blaga 7336,000 Din se je znižsla v tem torej za «00,000 Din. Za zadruge je namreč vedno bolje, da imajo ¿im manj blaga v zalogi, aaj je dobiti sveže blago vsak čas. Tudi od upnikov so izterjali mnogo; za 1,100,000 Din'manj »o mu upniki dolžni kakor lani. Torej velika razbremenitev. Vrednost hiš in posestev se je prav tako zvišsla za nad 260,000 Din (lani 4,389,000 Din, letos 4, 617,000 Din), to pa zato, ker je Konzumno društvo poatavilo lepo zadružno stavbo na skrajni "everni naši meji v Holmecu nad Prevaljaml. Vrednost inventarja je bila lani 783,000 Din, letos pa je na rastla na 891,000 Din, torej za več kot 100,000 Din. Po vseh teh številkah — pa tudi po drugih, ki jihx tu ne bomo navajali, ker so manj važna, - lahko presodimo, da se Kon-zunino društvo lepo širi in veča ter da utfpsva. Tudi je to dokaz, da imajo delavski zadružniki polno zaupanje v svojo zadružno u-»tanovo. Toda za to zaupanje govori še druKo dejstvo, ki je pač najbolje jamstvo, kako so delavski zadružniki zvesti svojim zadrugam in kako jim zaupajo: Konzum- plačami, ki izkazujejo letos za 170,000 Din manj kot lani. To je enomesečni sad decentralizacije in strožjega varčevanja, pri prihodnjem računskem zaključku ae bo vse to poznalo še mnogo bolj. in tako je treba hkoncu poudariti še posebno to, da kljub težki gospodarski krizi našega delavstva, napredujejo njegove zadruge. s ; . ? Nova zadruga Agrarna zajed-niča v Cvetkovcih pri Veliki Nedelji je pristopila k Zvezi gospodarskih zadrug, ki je centralna zveza delavskih zadrug v državi in ima svoj sedež v Ljubljani. Po smrti njenega ustanovnika in predsednika Anton Kristana je njen predsednik Melhijor Cobal, star socialistični borec in zadružni delavec v Zagorju ob Savi. ' Zadružna založba, ki je tiskovna zadruga našega zadružništva, bo letos kakor vsako leto doslej izdala Zadružni koledar za 19<31. leto. V njem bodo predvsem članki o pokojnem Antonu Kristanu, ki so jih napisali ljudje, ki so z njim vred delali v socialističnem in zadružnem gibanju. Poleg tega bo imel koledar mnogo člankov o zadružnih načelih ter njegovih sedanjih problemih. PriobČenih bo tudi nekaj leposlovnih prispevkov. ZLOČIN PRI FRAMU Ubila moža ter ga pustila, da je zgorel v goreči hiši Ljubljana, 27. nov. 1930. Iz Maribora poročajo o groznem zločinu, ki se je dogodil v soboto 23. nov. v majhni vasi Loki pri Framu. Mi smo poročali že, da je tamkaj požar uničil hišo 27-letnega viničarja Štefana Zni-darja, ki je tudi zgorel v goreči hiši. Potegnili so ga iz pogorišča šele v nedeljo zjutraj vsega zoglenelega. Toda nad vsem tem dogodkom, nad tem požarom je ležala uganka, ki so jo začeli reševati sosedje in jo rešili tako, da je žena zgorelega Znidarja osumljena uboja in požiga. Pred gorečo hišo je stala namreč 47-let- tonist Baklanov. Nastopil in pel bo vlogo Soarpije v Puccinijevi operi "Tosca". Tosco ps poje prvič ga. Thierry-Kavčnlkova. Baklanov je svetovno znan barito-nist ter ao cene radi tega zelo zvišane, tako da navadni meščani ae bodo mogli iti poslušat toga mojstra-pevce. Vest o prvem slovenskem poslancu v zakonodajnem parlamentu države Wiaconsin je bils pri nas pozdravljena z veseljem in ponosom. Toda meščanski dnevniki beležijo to vest, a za molče, da je bil John Ermenc kandidat na socialistični listi in da je Ermenc prvi socialistični slovenski poslanec v Ameriki. — Saj se razumemo . . . «■ Razprava proti Kozjeku pred mariborskim sodiščem se je včeraj 27. nov. končala. Sodišče je v razsodbi oprostilo Korjeka bratomora, ker ga nedvomno doki-zati niso mogli, dasi je sodišče zase uverjeno, da je brata ubil on sam. Radi požiga hiše avoje žene v Račah ter radi nagovarjanja h krivemu pričevanju pa ga je sodišče obsodilo na osem let težke ječe. Strašna nesreča cele kmečke družine. — V nedeljo je pri posestniku Antonu Debelaku na Rodnah pri Rogaški Slatini izbruhnil na doslej še nepojasnjeni način požar. Vnelo se je v hlevu. Domači so opazili nesrečo ter pričeli z reševanjem. Gospodar sam je raševal živino, ko pa je bilo že vae v plamenih, je hotel še po gosi v hlev. Toda prav tedaj ae je nad njim zrušilo goreče tramovje ter ga zaaulo. Pod sesedenim gorečim tramovjem je obležsl gospodar, ki js šsl reševat goai. Nihče ni mogel do Iz zgodovine dote poslovnem letu na 7,248,000 Dm, na Znidarjeva žena ter ae trudi- le drugo jutro so našli v pepelu truplo gospodarja, zoglenelo do kosti. — Sedmero otrok je ss-pustil in ženo. Uničen je ves pridelek, ostali so bres očeta in brez živeža in brez denarja. Otrok v cekarju v Savi. — V Vidmu pri Krškem so potegnili iz Save trupeke otroka, ki je ležal v cekarju. Neka ženska je o-pazila, kako plava po 8avi na vzdo! slamnat oekar, v njem je opazila etroka, ter je cekar potegnila is Save. Našla je v njem novorojenčka ženskega spola Komisija je ugotovila, da je dete staro le nekaj dni, da je normalno in zdravo prišlo na svot ln ia dokazovati in opisovati, kako je prišel mož pijan domov in kako sta se nekaj sprla. V tem sporu je mož zgrabil petrolejko ter jo vrgel za ženo, svetiljka se je na tleh razbila in na tleh ležeča slama se je vnela, radi česar je prišlo do požara. Sosedom se je zdelo verjetno, da sta se sprla, saj so dobro vedeli, da se zakonca, od katerih je bil mož Zni-dar star 27, žena pa 47 let, ne razumeta in vedno prepirata. Toda v račun jim ni šlo, da bi navadna svetiljka v prisotnosti žene in moža zanetila celo hišo In da bi se žena rešila, mož pa pijan obležal v postelji ter zgorel, ne da bi si kaj pomagal. Pijanec ae v nevarnosti atrezni in bi se potem takem tudi 2nider lahko pošli ... In začeli so domnevati, da se je žena sprla z možem, ga pri tem ubila ter sama zažgala hišo, da prikrije zločin. Ko so po gašenju našli svetllj-ko tudi celo, nersabito, je bil sum tem večji. In opozorili so obla stl, ki so uvedle prelsksvo. Dognalo se je še, da ima zogleneli mož Znidar znake udarca na glavi. Vse te stvari so povzročile, da *o oblasti ženo aretirale. Zena je dvajset let starejša od moža, in je bila nanj vedno ljubosumns ter ss je vedno hvalila po vssi, da » A v.trt it.) I Nedavno sem dobila v roke Gabriele Reuterjeve roman ia dobre družine," tragedija predvojne hčerke, ki js doraščala v vzgojena v strahu ter bres zmi-sla za podjetnost. Bila so luksuzna bitja, ki jim je zmanjkalo tal pod nogami« bril ko je očetu pošel denar «II pa ni bilo mota, da bi jih odvede! v svojo varno hišo. Bres dote so bila vsa ta dekleta odvisna od slučaja, odvisna od svojega lepega obraza in na nečloveški način usmerjena le na to, da bi ujele moža kot svoj edini Živijenskl smoter. Ta roman je postal dandanašnji dokument kulturne zgodovine. Zakaj moč dote je ubita. Od roj ne sem je ta beseda malone popolnoma izginila is slovarja našega rodu. Poglejmo, kako jc to prišlo. Potrebno pa je, da povem* nekoliko o agodovini dote. Opaaovanje zgodovine naa je naučilo, da je vsgka oblika gospodarstva narekovala tudi določeno obliko sožttja ljudi, torej tudi popolnoma določeno obliko družine. Tudi aa davne čaae lahko to resnico dokftŠemo. Tako niso poznala nomadska plemena še nikakega zakonskega sožitja, ker je bila graditev koč še zelo pomanjkljiva ln se je mož vss svoj prosti čss bsvil ssmo z lovom in bojem. Kakor hitro pa so se ljudje trajno kjerkoli naselili ter so obdelovali zemljo, je graditev bivališč pridobila svoj pomen in tudi mož in žena eta še bolj zbližala. Lovska plemena, ki se niso bavila ne s poljedelstvom njega in je pogorel do tal. Se-| ne s živinorsKsastrots vagaja- jsamelosti meščanske družine, hiattčnAi plemenih aek> različna. Ia sina kakor pa hčer. Zakaj, če bi ae ain oženil—kakor je nava da—z dekletom, ki mu je rodilo otroka, bi starši oziroma njihovo gospodlnjatvo izgubilo a si nom predvsem lovci, ki je poma gal preživljati družino. Izguba apolno dozorele hčerke ps js ns tej kultur^ stopnji bila kaj majhnega pomena. Njeno delo je bilo le, nabirati jagode in aadje; kaj lahko ep jo nudomeatlle njene sestrice. Toda—saj nam ni treba tako daleč segati, Ali ni. družina, kakršna je danea, do dna ¿spremenjena z dejstvom materinsgs dela, matsrlns aaposlitve? Ali ni tiancev. Pri njih ao Imenovali Šeno "nonggu-daku", po naše "zadnji del mote." Ali Je dekle nedolžno, to je Mlo pri njih cenitvi kaj malo važno. Kupna cena aa ženo je bila pri Tudi njena oblika. Običajno ao dajali aa šeno deaar ali živine. V časi pa js obstajal nakup tudi v plačevanju visokih svatbenih stroškov sil ps js plačal ženin nsvsstinim sorodnikom nekake nagrade, pogosto pa as družine, ki ao imele mnogo sinov in hčera, ksr aoglaano menjavale svoje otroke, otroka sa otroka. Odkupovanje žena je Še dandanašnji v navadi pri mnogih narodih. V Evropi pri Upih in ponekod na Balkanu, v AsiJi pri Kirgiaik. Turkemnih, Tibetan-cih, pri mnogih nomadakih plemenih, v Afriki pri Beduinih in malone na vsem avstralskem o-točju. Tudi žene 20, stoletja nosimo še znak kupovanja žen kot avaj okraa: poročni pretan. Obroč (aeipus) je prvotnopsmsnil kup. po osno, ki jo js moš nataknil nevesti ns prst. Zskonski prstna pomeni torej denar, s katerim je ženin kupil neveato. (Mirna, grede: nevestin pajšokn as po-meni nevestine nedotaknjenosti. Je to estansk ia dobs, ko so pri ropu žena (otmicl) zakrili ženi obraz, da aa ni mogla kasneje vrniti k avojemu plamenu.) Smehljamo se. Mislimo al, kako vzvišene amo nad nizkimi o-blčaji naših prednikov ln temnopoltih sodobnikov. Le počasi! Prav nobenega vzroka ni nismo aa ts povišsvanjs. Zakaj kupo» "Ti torej Šs ne boš snal gospodariti, ker šs koae nisi znal tako napaati, da bi aelja ne marale!" je dejal oče. 'Naslednjega šne je šal drugi sin s kosami na pašo. Da zvečer ne bi marale zeljnatih glav, jih je ves dan pasel v estjnike* kljub temu ps ae «večer tudi očetovega zelja niao branile. 'Tudi ti ne znaš gospodariti," e dejsl oče dragsmu sinu; "po-Kkusiti hočem le « najstarejšim, Čeprav nimam upanja, da bi bil boljši!" In tretjega dne je gnal koae na pašo najstarejši. ki so ga val i-meli aa neumnega. Na paši je vss ¿kn ponujal kosam aeljnatih glav, ko pa je hotela katera ugrianUl, jo je udaril a palico po glavi, da sa ji nikdar več nI vrnila Želja t po * 7SU j OITKSjenA K A neodvtanoati j¡¡ žel Znidar pijan domov In potem je aledll prepir. Tako je Wlo bržkone tudi v soboto zvečer. Zni dsr se je res vrni! domov precej vinjen, sprla sta ss zakonca In žena je pograbila v jezi bržkone no društvo sprejema namreč tudi hranilna vloge svojih članov. T<- hranilno vloge so znsšsle lani JL m 3.219.000 Din, letos ps znašajo bo že vlila svojemu mlademu mo-10.240,000 Din. Člani zadrug ao žu spoštovanje In ubogljivost, tori j vložili v svojo konzumno'Prepiri so bili med njima na «adrugo letos spet nad 1 milijon | dnevnem redu. Mnogokrat JeprU dinarjev in število hranilnih vlog ~ " " " v K n7.umnem društvu je prvič toaeglo nsd 10 milijonov dinar- jn. t-tt. - . To dejstvo je nsjboljši dokaz trdne osnove Konzumnega dru-*va. zvestobe in zaupanja članov. dejatvo, ki se ga ne da u-tajiti. Zadružno gibanje je našlo v fiaAem delavstvu žs trdns tis in »i pridobilo ugled, ki mo po pravici gre. Toda poslej bo družtvo delova » še večjo paro. In uspehi bo-*» *e več j L Konzumno društvo se * letos ms j s decentraliziralo v >»«amezan okrožja; a tem je dru Kto Prihranilo mnogo upravnih »foškar ui da ne more biti od deJeč, ker se| obl*at očstov pracej omejena cekar niti prevrnil ni. Zdaj zasledujejo mater, ki je dala avo-jega otroka Savi. 220 kg alanlne ae je acvrlo. — V sredo zvečer 19. nov. je bila ljubljanska gasilska pisarna pozvana naj pošlje gasilce gsait v prekajevalnico Gjustlbega' na Mesarski cesti. Odšli so tja ter našli goreti 220 kg alanlne, ki as je cvrla in gorela v prekaje val niči. Mesarski pomočnik Drago Besen ič je sušil v prekajevalnici slanino. Razobesil je velike komade po drogovih, spodaj pa je zanetil ogenj. Ko Je kurH, ae je odtrgal kos slanine in padal na-ravnoat v ogenj. ZacvrčaJO je In slanina je začela goreti. Visok plamen je bušil Is ognja ter objel ostale kose, ki jim je ogenj prešgal vrvice ter so drug za drugim popadali kosi slsniae v o-genj. Ves kup slanine Je gorel. BesenIČ nesreče preprečiti ni mogel, poklical je gasile«, ki so o-genj pogasili, a slanina je šla v ogenj ln po dovršenem delu gasilcev ao ostali na tleh le ocvirki. Škode je nad 8000 Din. Kaznjenci poskušsll pobegniti po strelovodu. — V Mariboru se je Zgodilo. Ponoči so odjeknili streM proti postsvl, ki js Vlsels niškem dvorišču so se zbirali jet-niškem svorištu so se zbirali Jet-niški pszniki, postavs na stra-lovodu ps se je začela spuš čsti doli. Ko js dospe Is nadvo-rišče, je zbežala po dvorišču in v jetniške hodnike. Ujeli so v stegno ranjenega Alojzija I*-zinška. Ril je obsojen na pet let ječe in en mesec radi tat vi-Toda skulal je pobegniti aekiroter udarila možu po, In se hotel poslužitl strek*oda. glavi. Omamljenega je polotils v postelj ter h*, zažgala, da bi prikrila zločin. Mogoč» pa je tu-dl. da ga Je4Ut>lla,ko je ležal v t*»tHji. Sodna preiskava bo rekla svoja DROBNE VESTI Gostovanje P"« Baklaaera. A straža ga je opazila. Po tim so začeli s strogim zasliševanjem v jetnfšnicl In so zvedeli, da je Lozlnček ponoči prepllll rešetke v oknih in da so hoteli za hjim pobegniti tudi drugI. Vseh sku tmj js bilo osem kaznjenšsv, ki «o hoteli pobegniti. Vsem so ss-vsds nskjžili disciplinske kszni in straže jih bodo stražile. Ki rsdi gospodarske hčera? Ali ne živijo hčerke, ker seme služijo, dandanašnji drugačnega Ibljenja od onih obša-lovanja vrednih biUj "la boljše družine" preteklih dob? Vidimo torej: gospodarstvo določs razmerje med možem in ženo. Ernat Grosse pravi jasno v svoji knjigi "Oblike družine in oblike go-spodarstva:" "Kjer Js bils glavna produkcija v rokah moža, kakor pri lovcih in živinorejcih, tamkaj ja bilo tudi vss imetje in vsk pravica v njegovih rokah; žena je njegova sužnja brez imetja ln pravic. Pri nižjih poljedelcih pa je žensko gospodinjstvo vssj prav toliko vsžno za ohranitev družbe kskor moško; in videli smo, ds ne nsstopa žsns v drugem primeru kot sužnjs, msrveč kot tovarišica, včasl celo kot gospodarica moža." V tem primeru ps oče nikakor ni pri pravi jen, prepuatlti hčer snubcu brez protivrednosti. Do-čim je bil ns razvojni stopnji lovcev rop žene (otmlca) običajen in js ustrsssl borbi čred s čredami, js zdsj nsstsJ tako sva nI sakon odkupovanja. Bodoči soprog je moral plačati sa ženo v denarju ali živini. Ce ni sam premogel odkupnine In še ni I-mel znsncsv ali sorodnikov, da bi mu pomagali, se je kaj pogosto obračal do poglavarja Marsikateri poglavar plemena js n-mej napraviti s tem, ds je poso-di! denar ss odkupnino, kaj dobro Impčljo. Ksr js pomenila možitev hčere as očsto tudi Izgubo delovne aHe, jo je prepustil snubca tudi, čs ae Je ts tavezsl, ds bo dotošeno dobo ostal v njih družini. Kupil jo js torej a večletnim delom. To je "delo" Ja-kobe ss Raketo, o čemer prtpo-vedsje sveto pismo S tem nakupom žsae si je mož pridobil )>r* ico bresmejnsgs Iz-koriščenji svoje žene H) njenih delovnih šil. Pitala je Izključna laatalaa is lahko jo je i.r <1*1 dalje kot živino. Kako najbolj odličnih slojlhi. obliki doto. Zena je postala podlošna možu, ki je vzel v svoja roke vas* vas pogisvltno delo goapodar-stva, Žena pa je postala la gospodinjski porabi js, kar mož alušl. Ze v srednjem veku je pre» višek žensk in predvsem dej stvo, da ao nastali rasni poklici (vojaki), ki ao ovirali in celo onemogočevaK šsnltva, rodHo novo navado* kupovanje mož; le t doto je bila možitev hčera mogoča. Ce nI maral oče, da ostane hči neomožena ter da Jo da v aa mosten, je moral pač seči v lep ter plačati (kupiti) bodočega ranllca hčere. Zakaj pOŠtanlh ženskih poklicev, ki bi zagotovili ženskam samostojnost, Js bi. lo v minulih stoletjih kaj malo. dele ko je stroj I^premenll Industrijo ter omogočM stotlsočem Žsns samostojnost—šale tedaj je dobila žena spet svojo osao in ugled: prinesls Ja v aakon avojo delovno allo. Od tedaj poznamo spet zakon brez dota—a ls v delavskih plasteh ljudstva. Kmet, ki vaekakor zelo ceni močna hčerine roke, ji mora še vedno darovati kaj aemlje, da Jo snubec vzame za ženo. Tako ja ostalo e meščanskih plasteh do vojn«; u rsdnlks, trgovca, učenjaka ln Šs possbno oflcir/s js dobilo dskfe "lz dobra družine" le t denarjem z doto za mota. Dota je bUa nad le|MYto Ta nazora je vojna pomotla dokaj temeljito. Kje govore danes še o doti? Chn bolj rast« število zaposlen Hi žsns, čim bolj nepogrešljivo js sodslovsnjs produkciji, tsm bolj asmostojns je njens neodvisnost od dote Dsnss «I želi žlvljensksgs tov s-rlšs, prljsteljs. Kupovanje žene nam Js dsnss nsksj nsčastaega nekaj, a čimer ns msrame 4meti nobenih vszi vsi Osrečujoč dokaz zs prssojsnjs žsnstvs Js tudi dejstvo, ds iaginja tudi ku K ven je mož. V današnjem živ nju ni več mesta ss ts poni žujoče zastarelosti. Človek bod človsku enak v spoštovanju in pravicah! ' H "tw to .. VlJubljanaki oj*rl gostuje v jim posrečilo, utešltl hrepem nje| hrrt spoštovanja so postopali s s^ ' k 21. aov. vekki ruski ëarl-po avoi^^ii. . —« kupljeno šsao, priča primer flr 0ŽK ■ SIROVI Norveška pripovedka Živel js sčs. ki js Imd tri si-nove, katera je hotel protskunl ti. kdo bo boljši gospodsr. Prvi dan je ukazal najmlajše m«, aaj žene kose ns psšo In jih tako napaas. da avešer žs saljns tih gkv ne bedo aasrals. 0ln gnal kose In jih vss dan dobro i« skrbno paael Ko jih je pa M* prignal domov, jim js pomolil o-šs ssijustlh fflsv la — koae so prav § slastjo jedlf. avoiucioncrji js živ«) begunec sdaj v Parisu, «daj v Ze- mL . > ¿ r ; , ., (Pred vojno aa ja akužal Luna čaraki v ženevskih gostilnah in judskih vrtovih napraviti tako dele potem ko ao me natančno pretakali, «s ml je posrečil a Lu-načaraklm v njegovem šanev-akem hotelu kratek razgovor Vprašal sem gs aa njsgsvo stak-ščs do ruskega dutnpinga, ki ga Ivropa obeeje. j m "To je aamo aovjetom sovraž A a propaganda", je odgovoril, "la prstvasa evropekih kapitalistov, da lahko napadajo aovjst-sko vlado." Delal je vtia moža, ^ct na ver jame katnim beaedtm. "Očitajo nam» da . uničuje« mo • svojimi cenenimi proiavo-dl evropski trg. To ni ras, ksr pi-oizvodoVM podajamo nlšesneji nego kakršnakoirdru-gs lavoans država(T). . Dsjatvo m da prodajamo i nozemat vo kakšno blago oanaje nago nš do-trgu( priznati, da nima današnja m* ska mladina nobenih vzorov. Vprašal sena: -"Cemu ne dblskujejo boljševi-Škl dijaki evropskih univerz?" ' "Zato ker marksističnih nauk izven Rusije ni mogoče nlkjar razumeti." • - Povedal je nato, da ŠUje tako vagojsns mladina še S milijon« M. Vprašal sem ga, datli klasična knjtšsvnost ns to mlsdlno kaj vpliva. - — • - "Nedvomno zelo vplivna klasična književnost ne more v svoji Izvirni obliki vzgojiti noben« revolucionarne družbe in aato cenzuriramo klasična d#a, predan jih damo mladini. Poteg tega opremljamo večino klasičnih del marksističnimi - raalagMni in obrobnimi opazkami, da podžigamo v mladini nsprestsno revolucionarni duh. Pred kratkim so Is-šla pod mojim osebnim vodstvom Flauberteva in Gosthsjevs dsla I marksističnimi raalagamt. V Kratkem proslavimo 20. obletnico Dostojevskega smrti. Csprav jklušljo njegova dela reakcionarnim smotrom, smo jih vendar is-dali kratke po revoluciji v Isvirni Obliki, tsda ns bran marksističnih komentarjev." Lunačarakl je nadalje tsjavil, da ja bil Tnlatoj v svojem rsfor-mističnsm strsmljsju pravsč pasiven, njsgova dsla so aato bolj žtivo aa buržoazljo. Vendar jih rnaka mladina naravnoat po-žira. Država podpira tudi poae-ben muzej Tolstega. <*(žlv. In sve^.) RASNI VESTI "2al smo prisiljeni delovaU a taktiko kapitalističnih držav(I), kajti {udi ml potrebujemo nujno aUta. Kako naJ^sUnir kupujemo nja^Rusija h take razvltafdajM v lastnih tovarnah izdelovala mo-derne strsja,.Zsto sms prisiijsai obračati sa na Inoasmstvo. de pred kratkim lamo plačali Angliji 100 In Amartki 400 npiUjoitov ala-tih rubljsv M atroja." Potem s grenkim sarkazmom: "Ne posablte, da moramo u-požene predmete plsčevsti v gotovini, kajti boljšsvlšksmu oro-tet s ris tu ns priznavajo krsdits " Po kratkem molku: "A mislim* ds asm šsl že dsleč. Politika «i moje področje; Ksdlkslssm grmijo a dsportadjo San Franclaoo, Cal. — Polici-nedavno arstlrala Jos Psm-Fml Htephansu ter Ju potem Uročila Imlgracljskl oblasti, čež, da sU nevarna tu-jerodna komunlata. Oba eta bila aretirana, kar ata aa udeležila domonatracij, ki ao Jih pri redili brezposelni delavci. Obtožb«, da sta komunlata, Ja no-resnlčna, ksr sta oba član« or* ganlzaclje 1WW. Državni psataasc kriv davšae sleparije ,. Chloago. — Lawrsnoe C. O,' Brisu, člkuški poslanec v Illinois-skl ukonodajnl zbornici, je bU zadnji pslsk spoznsn krivim pred sodiščsm, da Js ostspartl Kvesno vlado, kar ni plačal do-hodnlmikeKH davka tri leU. O'-Brlena lahko aadene 18 let aa-porns kazni In 160,000 plačil«. Svari pred Phllsdeiphls, Pa. — Philip Osdssn. prsdssdnlk trgevak« abomioe, je v svojsm govoru prsd Industrijskimi msgnati de-J«), d« ae bodo morali deUvcl sstoči k socializmu, šs ns bodo msgnati v krstksm čssu pod-vzeli korakov as stabfllalranjs industrij in Uko zagotovili de-lavatvu delo In zaslužek. Kaj je Hebrejska univerza v Jeruss-lomu js prirsdlls odpravo v fli-nsjsko pokrajino, d« bi dsgnala, kaj js prav ss prsv svetopisemska mana. Učsnjskl ss namrsš dolgo pretresali to vprašanja, K-nl so trdili, da Js to užiten t!š«J, ki ra*« v tej dsž«lI;.po mnenju £ V*«**™»*» drugih Je to alsdkl In strjeni sok Litvinovs. Ootovo ps vss ko •» Lrt¿r|Mkov. Odprava js prišla do nimalok kako ss vigaja današnja ^ Mkl jučka. da je mana ali n» ruska mladina.! Ibeška hraaa ras tamariškov sok, ki so gs poprej prsbsvlls žuželka In ga iniUsJ izločite Iz svojsgs telesa s svojim gnojem. Mano protsvaja nsks vrsU listnih uši — morebiti dve vrsti ušle — ki žive po nekstorlh Umsrišklh, in •leer v tskl obilici, ds tvori pre-csj debele alsdkorn« kepice, atr-Jone v puščavskem zraku, Ks-mlčns rasložbs js pokszsls, da U nsbsšks hrana vsebuj« tri vrst« slsdklh snovi. - | Izjavil asm, ds bi al rsd kaj Z U i 11 Predvsem moram oposoritl, tnčivUiuMUfUČnem, temveč v ko-isktivističnsm duhu. £« v nsj-nešnejšl dobi morajo otroci v skupinah rsševstl socialna naloga. H tem se budi v otroka M as sodslovsajs, tsko ds lahko pssns-Js praktično rašuj« dsns nalogs. Glavni znak, po kaisrsm ss današnja ruska mladina loči od vsakršne druge, Je tale: Ruska mladina ae vzgaja v ms toriahsUčnem ia atolstlčaem duhu. V zgodovini in aelo v znsno-stl v tsda nsomejoao marksistični duh. Ts vzgojs; ki js do nsk« stopnjo »orodna vsgojovslnsms nUtemu spierišklh profesorjev Usltona In Deaeys, nspravlja boljševlški mlodlni delo tn pr duktivnost ss nsj višjo Is nsjsve-tejšo naloge." No, kar «e tiče dela is produ k tivnostl, dohije mlsdins dragih držel veliko bolj« la vest n« je 1 Lunačarakl js mora! končno tudi "Rod bi kupM ksko knjigo". "Želite ksj lahkega, Je|it*r "Ns to no gledam, aaj imam avto zunaj!" e Zdravnik: "Ali je bil v vaši rodbini kdaj kak slučaj noraetir Mode ms «ess: "Ne, rasun ds si moj mož domišljij)«*, ds je on f 7.AMKNO .W,r< •S resestvs v Cklran. Ofl..it» ae so: tsa N. WibeS* Ave« les 1104 —a«s p CMnge, IlU-tAšv.) ♦ .■ íí'j Zgodba o sobarici Otvorjena je telet niča v pu- tfavl ... !><> Volge—ruska pokrajina, ne I »o, Aume. gozdički, polja, a-pril, nabreknjenl popki, popla-ve. Volim ne je razlesla v hladni, v In* nI Romrak proatdra. Noč Je zatrla orenburške planjave, /a Orenburgom pa naenkrat— puščava. katastrofalno prostor-itn, k,«tai«trofalno uboga, rumena puščava, brezmejna, ie v a-pr ilu v *a «ržgan« od aolnca in vaa otnojena. Ta kstaksks Azija nan je ohaipala a peskom in cvrla \ /noju vso pot našega vlaka Orenburga do Arlsi. do Au-lije-Ata, Alma-Ata. Ajna-Hula- SPREJEMA VSA Tlaka vabila ca malice in «hode, vteitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem. angleškem jezika in drugih Podnevi v potu. ponoči v mra- voterrvo tiskarne apelira na članstvo &n.pj- da tiskovine naroča v svoji tiskarni • pojasnila daje vodstvo tiskarna. Cene šmarne, unijsko dalo prve vrsta. Neizmernost ¿»arhanm (po. š4rnlh hribov), nametenih ravno tako. kakor burja nanaša ■nežne utrnete, «ak«aut (puščav, ■ki '>«UM, pelin, kamen, pe»kl, 1* "ki, iMirhatil. (ukaaul, »lana Jssrrca. ki jim aol beli bregova, ko prav kar ia|wdll «ne*. Redke jsrtr (nomanrt.ki Mori Kug». Sm). Kedki \ elbtodi. T o pat uri as konju dirjajoči kaaak: ko mi kssaki zagledali vlak. mu «ku-Sej* XU denetih kilomHr. . prt. ■■'Ssll pot in dirjsjo prvt progi.