PRIMORCI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini £-\ -j -ex >. Abb. nastale 1 gruppo indici lOU 11T Leto XXXI. Št. 186 (9188) TRST, sreda, 13. avgusta 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VOLITVE 15. JUNIJA SO SPREMENILE POLITIČNO PODOBO ITALIJE Sestava novih krajevnih uprav potrdila zaton levega centra Manca (PSI) predlaga, da bi «odprti levi center», kakršnega so sestavili v Lombardiji in IKampaniji, uvedli tudi v Rimu ■ Pri izdelavi vladnega programa naj bi sodelovali tudi komunisti RIM, 12. — Iz mrzličnega delovanja za sestavo novih krajevnih uprav po volitvah 15. junija jasno izhaja osnovni podatek, da je levega centra konec. Nove večine, ki v teh dneh nastajajo, so različne, združujejo različne stranke, njihova skupna značilnost pa je, da predstavljajo prekinitev stare in «preživele» levosredinske izkušnje. Pač pa si marsikje utira pot nova formula tako imenovanega «odprtega levega centra», ki pa, po soglasnih izjavah njenih protagonistov nima nič skupnega s staro formulo. Taka formula je najprej obveljala v Lombardiji, sledila je Basilicata, včeraj pa so «odprti le- vi center» ustanovili še v Kampa-niji. O sestavi tovrstnih uprav tečejo pogajanja tudi v Laciju, Markah, Abrucih in Kalabriji. V čem je novost «odprtega levega centra» v primerjavi s staro levo sredino? Gre predvsem za to, da je program deželnih uprav, ki so se odločile za tovrstno formulo, sad dogovora s komunisti, ponekod pa tudi (kot na primer v Kampaniji) z liberalci. Odgovornost upravljanja dežel sicer prevzamejo samo tradicionalne levosredinske stranke — KD, PSI, PSDI in PRI, vendar pa so komunisti prisotni s svojimi predstavniki ne samo v predsedniškem uradu dežel, ampak tudi na čelu raznih deželnih komisij. KPI sicer formalno ostaja v opoziciji, jasno pa je, da gre za povsem novo opozicijo, ki se med glasovanji izraža ali z vzdržanjem, ali pa celo s podporo, ko gre za izvajanje skupno dogovorjenih programskih točk. Taka oblika opozicije ustreza tudi zahtevam PSI po pritegnitvi komunistov k upravljanju krajevnih uprav, pa čeprav brez direktnega sodelovanja V odborih. Razmah take formule na periferiji bo prej ali slej imelo posledice tudi na rimsko vlado?? Prvi odgovor na to vprašanje daje danes član tajništva PSI Manca v intervjuju za rimski dnevnik «Messaggero». «Iz Lombardije in iz Kampanije —. pravi Manca — kjer so se levosredinske stranke dogovorile o programu s komunisti, prihaja napotek, ki lahko velja tudi na vsedržavni ravni za obdobje, ki nas ločuje od političnih volitev leta 1977». To, kar se dogaja v krajevnih upravah, po tteni po njegovem mnenju dokončen zaton levega centra in 'dokaz, da je nemogoče utesniti krajevne uprave v definirane in omejene politične formule. Vsak poskus umetnega oživljanja levega centra pa pomeni zato zaostritev sedanje po litične krize bodisi na splošno, bo disi v strankah, ki se še vedno oklepajo takih stališč. Najbolj očiten dokaz take krize — nadaljuje Manca — nam dajejo socialdemokrati, ki so se do 15. Junija zavzemali za frontalni spo-Pad, po volilnem porazu take politike pa jim grozi razkol med okoste-11610 Rodilno skupino in bazo na pe-nieriji; podobno krizo pa preživljate tudi KD in PRI, Kar zadeva KD Je odklon med direktivami iz cen- ln Periferičnimi rešitvami od-ociinega pomena za prihodnji poli 501. razv°j, še posebno, ko so te ali veriČne?. realnosti Lombardija ši ,i in?.paniia’ se pravi najvažnej-pra eže i severne in južne Italije, te » z,aradi tega je nujno, da bodo ealnosti imele svojo težo tudi v vsedržavnem okviru. redstavnik PSI se jasno zavze-, a za Podobne rešitve, kot so jih u'edh v Lombardiji in Kampaniji, ,Jr ,v vsedržavnem meriiu. «Osta-. P.ri tezi o potrebni primer-J vi stališč s komunisti, kot to de-nert ajt1^ Zaccagnini, pomeni v°teno pomemben preokret s stero integralistično linijo KD, ven-r . pa. §re za neustrezen način Mo Van^a hudih problemov države.» „ „Ca v, te.i zvezi ugotavlja, da Dncf?SP°?ars*il Polozaj slabša: brez-sn i,n°St’ Posebno med mladino, ra-orporativni in razkrajalni pri-f6 množijo, država je vedno šibka, nekatere njene struk- tisti bolj ture pa celo razpadajo. V takem P'Jzaju «Primerjava stališč» ne tpJ6 več, poudarja socialistič-tPvZfSt°Pnik:. Potrebna je pritegni-sii J a.n§ažiranje velikih ljudskih tiL tlstlh manjših sil, ki obču-DrpnP,P-°itrebo^ po P0111*1 globoke hinntVltv6' 2?to Manca postavlja leta 'uljba bl do Političnih volitev o kal977 izdelali skupni program, KD porTemr. naj ki se dogovorile kn ’i^1' PSI in Kpt in ki bi lahnih Podporo velikih sindikal- mSle SpR3!)8^^6 Vladne f01" spremeniti, če bi uresniči-', bi z .noyimi metodami novitve .Jfjovorjem program pre- vzdržanJ iro? J, ln na Pomembno sen KPL To bi lahko bil re- težav in0’ da b- se lotili sedanjih 1977. 86 Pr'Pravilì na volitve ne bilo se taka treba vlada sinočnji izvolitvi sednik Psociahst°krajlne' Novi prea‘ -, ------- sednr^ pokrajine. Novi pred-iseppe Jacone, svetovalcev' zanT^J'3 45 Pris°tnih vali knJ , nj 80 namreč glàso- listi bcmokristjani, socia- in Uberalec n ratl' rePublikanec uoeraiec. Novemu predsedniku so poverili «poizvedovalni mandat» sestavo novega pokrajinskega odbora. Še vedno pa je medtem nerešeno vprašanje neapeljske občine: novi župan, republikanec Galasso, ki je bil izvoljen z glasovi strank ustavnega loka, razen KD, nadaljuje stike z vsemi strankami, da bi lahko sestavil občinski odbor. Toda demokristjane pretresa huda notranja kriza, saj se v stranki bije bitka na nož med dorotejci, ki so doslej imeli skoraj absolutno oblast v mestu, in vsemi ostalimi strankinimi strujami. Dorotejci so doživeli pekoč poraz s sestavo deželnega odbora Kampani-je, kateremu predseduje član struje «base» Mancino, medtem ko je doro-tejski kandidat Ciro Cirillo pogorel. Prav zaradi tega pa sedaj voditelj dorotejcev Antonio Gava, ki je tudi odgovoren za krajevne ustanove pri vsedržavnem vodstvu KD, meče polena pod noge svojim strankarskim tovarišem, da bi ne izgubil iz rok še poslednji del oblasti. Toda po sestavi odborov v deželi in na pokrajini je vedno bolj verjetno, da bo tudi v občini prevladala rešitev «odprtega levega centra», ki naj bi izdelal program sporazumno s KPI in morda tudi ž liberalci! Taka rešitev bo — kot kaže — prevladala tudi v Abrucih. Deželni svet, ki se je danes sestal v L’Aquili, je o-dobril dokument, ki so ga izdelale KD, PSDI, PRI, PSI in KPI, in v katerem je rečeno, da bo samo novo srečanje med vsemi silami ustavnega loka omogočilo izhod iz težav sedanjega političnega trenutka. KPI bo zato sodelovala pri pripravah programa novega deželnega odbora, ki ga bodo verjetno izvolili sredi septembra. Dokument med drugim poudarja potrebo po «zavezništvu med vsemi demokratičnimi in antifašističnimi silami, ki naj pomeni dokončno opustitev preživele koncepcije o političnih odnosih». Pri izdelavi programa bodo podpisniki odobrenega dokumenta upoštevali tudi mnenje sindikalnih organizacij ter združenj delodajalcev. V Pescari so danes izvolili novi pokrajinski odbor, ki mu predseduje socialdemokrat Durini, medtem ko odbor sestavljajo štirje komunisti in dva socialista. Za novi odbor so glasovali predstavniki KPI, PSI in PS Dl, zastopniki KD in PRI so se vzdržali, proti pà sta glasovala misóvska svetovalca. V Agrigentu pa je kmalu po izvolitvi odstopil novi predsednik pokrajine, demokristjan Marchese Rago-na, ki je bil izvoljen z glasovi KD, PRI, PSDI in MSI. Odstopil je, ker sta bila glasova misovskih svetovalcev odločilna. Ragona je namreč prejel 17 glasov, medtem ko je socialist Todaro, za katerega so glasovali predstavniki KPI in PSI, prejel 15 glasov. In končno še vest iz Vidma, kjer so se predstavniki KD, PSDI, PRI in Furlanskega gibanja dogovorili o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora. Za videmskega župana bodo potrdili demokristjana Candolinija, za predsednika pokrajine pa demokristjana Turella. Oba sveta se bosta sestala 20. avgusta. Socialist Maiani novi župan Tržiča TRŽIČ, 12. — Dr. Gianni Maiani (PSI) je bil ob prvem glasovanju izvoljen za župana Tržiča na današnji seji občinskega sveta. Zanj je glasovalo 15 svetovalcev (11 komunistov in 4 socialisti). Dva neodvisna svetovalca (bivša socialdemokrata) sta oddala belo glasovnico, misovski predstavnik pa se je vzdržal. Pred • glasovanjem je 12. predstavnikov KD zapustilo dvorano, da bi preprečili — kot so izjavili — nehotena zavezništva z MSI. Takoj po izvolitvi župana pa so spet zasedli svoja mesta. Novi odbor bodo izvolili na prihodnji seji. Med svojim neuradnim obiskom v Lizboni se je danski premier Joergensen sestal s portugalskim predsednikom generalom Costa Gomesom INTENZIVNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST JUGOSLAVIJE Zunanji minister Bangladeša na uradnem obisku v Beogradu Indijsko-jugoslovansko redno posvetovanje - Libijski premier Džalud sprejel zastopnika zunanjega ministrstva SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Na vabilo zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Miniča je danes pripotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo zunanji minister Bangladeša Kamal Hosain. Na letališču ga je v imenu gostitelja pozdravil namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Lazar Mojsov z drugimi predstavniki jugoslovanskega zunanjega ministrstva. «človek je vedno zadovoljen, če je med prijatelji. Jugoslovanski vladi in narodom prinašam naj toplejše želje in pozdrave vlade in naroda Bangladeša», je po prihodu izjavil minister Hosain. Povedal je tudi, da njegovo ljudstvo goji prijateljske občutke do jugoslovanskih narodov in zlasti do osebnosti predsednika Tita. Po Ho-sainovih besedah je njegov obisk dobra priložnost za široko in prijateljsko izmenjavo mnenj o akcijah neuvrščenih držav in o dvostranskem sodelovanju. Med tridnevnim obiskom v Jugoslaviji se bo zunanji minister Bangladeša dr. Kemal Hosain jutri pogovarjal s svojim gostiteljem Milošem Miničem. Na jadranskem otoku Brioni, nato pa se bo v leto- višču Kupari blizu Dubrovnika sešel s predsednikom zveznega izvršnega sveta Džemalom Bijedičem. Po vrnitvi Hosaina v Beograd so predvideni še izčrpni pogovori o napredku dvostranskega sodelovanja, ki jih bo z jugoslovanske strani vodil predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora za gospodarsko, tehnično, kulturno in znanstveno sodelovanje, član zveznega izvršnega sveta Stojan Andov. V Beogradu so bila danes tudi redna politična posvetovanja med zveznim tajništvom za zunanje zadeve in zunanjim ministrstvom Indije. Pogovore sta vodila pomočnik zveznega tajnika Miljan Kcma-tina in pomočnik ministra Trivedi. Posvetovanja so bila že včeraj in za celotno izmenjavo mnenj je bilo, kot poudarjeno, značilno prija- MEDTEM KO SE NA VOJAŠKIH SKUPŠČINAH NADALJUJE RAZPRAVA 0 ANTUNESOVEM DOKUMENTU Izredno napet položaj na Portugalskem zaradi vala protikomunističnih izgredov Ponovni napadi na sedeže komunistične partije - Streljanje v Viseu - Socialisti v glavnem zavrnili poziv komunistov na sodelovanje vseh protifašističnih sil - Vodja danskih socialdemokratov v Lizboni LIZBONA, 12. — Val protikomunističnih izgredov se je v severni Portugalski še stopnjeval. V kraju Viseu, kakih 120 kilometrov od Porta so se skupine demonstrantov zbrale pred sedežem komunistične partije ter dvakrat skušale vdreti vanj. Tudi tokrat so člani partije, ki so bili ta čas v sedežu, bili prisiljeni streljati na demonstrante, pri čemer je bilo nekaj ranjenih. Pozno ponoči je demonstrantom le uspelo vdreti v komunistični sedež, iz katerega so zmetali pohištvo in dokumente na cesto. Posegli so vojaki tamkajšnjega pešadijskega polka, ki so izstrelili vrsto rafalov v zbežali. V zmešnjavi, do katere je prišlo pri begu, je bilo kakih 20 zrak, na kar so demonstranti oseb ranjenih. Ostaja vprašanje, kdo je demonstracijo organiziral, saj so sinoči razdelili nepodpisane letake, s katerimi so neznanci pozivali k protikomunističnemu nasilju. V Bregi, kjer so včeraj zažgali sedež partije, je skupina demonstrantov razdejala «ljudski trg», na katerem prodajajo pridelke bližnjih zadrug. Uničili so vse kioske zadrug, ki jih vodijo delavci sami. Pri tem je treba omeniti, da tamkajšnja policija sploh ni posegla, da bi preprečila nasilje. Do incidentov je prišlo v prvih jutranjih urah tudi v Vila Verde, mestecu pri Bragi, kjer so protikomunistični demonstranti oropali tamkajšnji sedež portugalskega demokratičnega gibanja. V raznih vojaških enotah se nadaljuje živahna debata o dokumentu, ki so ga pred dnevi podpisali pristaši bivšega zunanjega ministra majorja Mela Antunesa. Kot znano, je vojaški direktorij, ki ga sestavljajo predsednik republike Costa Gomes predsednik vlade Vasco Goncalves in poveljnik celinskega operativnega korpusa general Saraiva de Carval ho, sklenil poslati «dokument Melo Antunes» v razpravo posameznim e-notam, da bi se o njem izrekle. Kot poroča dnevnik «Jornal Novo» kaže da je Antunesova izjava, ki je zelo kritična do sveta revolucije in do vlade generala Goncalvesa, naletela na odobravanje v vojaških posadkah v Tancosu, Viseu, Guardii, Castelu Brancu, Caldas da Rainhi, Leirii, A-veiru, Tomariu in med portugalskimi niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiijidiiiiiiiiiii Protijedrske demonstracije v Melbournu .............H M m? W 30. obletnici razdejanja Hirošime so bile včeraj v avstralskem mestu Melbournu protijedrske demonstracije, katerih se je udeležil tudi bivši ministrski predsednik Jim Cairns, ki ga vidimo na sliki enotami v Angoli. Na dokajšnje zanimanje pri portugalski javnosti je naletelo besedilo pisma, ki ga je general Pinto Soares naslovil na predsednika republike, da bi obrazložil svoj odstop iz sveta revolucije in s funkcije poveljnika vojaške akademije. Pismo je zelo razčlenjeno in v njem Pinto Soares v glavnem kritizira zadržanje devetih podpisnikov, «dokumenta Melo Antunes» ter zagovarja stališče ministrskega predsednika Vasca Goncalvesa, za čigar napake, če jih je bilo, je odgovoren, po njegovem mnenju ves svet revolucije. General Soares pravi, da je deveterica podpisnikov Antunesovega dokumenta skušala na demagoški, nelojalen in frakcionaški način prizadeti generala Goncalvesa. Z druge strani mladi general (Pinto Soares ima komaj 30 let) ugotavlja, da so bile nekatere analize v dokumentu stvarne in konstruktivne. Dnevnik «Diario de noticias», ki ga imajo za neuradno glasilo komunistične partije, kritizira stališče generala Pinta Soaresa ter pravi, da bi se utegnilo sprevreči v protirevolucionarno usmeritev. Portugalska socialistična stranka je objavila komunike, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da je «Cop-con» sklenil obdržati 'na njunih položajih generala Charaisa in Peza-rata Correio, poveljnika severnega in južnega vojaškega področja. Oba sta podpisala «dokument Melo Antunes» in sta bila zato suspendirana iz sveta revolucije. Socialisti pravijo, da je «Copcon» s tem delno razveljavil sklep vojaškega direktorija ter izrazil svojo podporo obema častnikoma. V bistvu, pravi komunike socialistične stranke, je celinsko operativno poveljstvo izrazilo svoje nasprotovanje do protiustavnega in nezakonitega ukrepa direktorija ter se tako postavilo v bran revolucionarne zakonitosti. V komentarju o neredih, do katerih je prišlo zadnje dni v severni Portugalski trdi socialistična stranka, da je treba najti demokratično rešitev, da bi izšli iz politične slepe ulice, v kateri se nahaja Portugalska. Goncalvesova vlada, ki jo podpira pičla manjšina, ni zmožna rešiti hudega političnega položaja. Socialisti tudi dokaj ostro kritizirajo komunistično partijo in v glavnem zavračajo ponudbo po sodelovanju vseh protifašističnih sil, ki jo je CK portugalske partije naslovil na socialiste. Vodstvo komunistične partije, pravijo socialisti, ni zmožno razumeti iz česa izhaja sedanja politična kriza. Ob robu obiska danskega premiera Joergensena v Lizboni je v danskem dnevniku «Politiken» izšel intervju s socialističnim tajnikom Soa-resom, k; obtožuje komuniste, da hočejo uvesti na Portugalskem diktaturo. Soares tudi kritizira Gon-calvesovo vlado, ker da ni zmožna spoprijeti se s perečimi gospodarskimi in družbenimi problemi. Danski ministrski predsednik Joergensen, ki je od nedelje v Lizboni, je večkrat poudaril, da ni na Portugalskem kot predsednik vlade, ! temveč kot vodja danske socialdemokratske stranke, da bi podprl borbo portugalskih socialistov ter demokratični razvoj Portugalske. Italijansko zunanje ministrstvo o pogovorih Rumor-Genscher RIM, 12. — Italijansko zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo o sestanku med šefom italijanske diplomacije Rumorjem in zahodno-nemškim zunanjim ministrom Gen-scherjem. V komunikeju je rečeno, da so pogovori potekali v zelo prisrčnem vzdušju in da so bili zelo koristni. Oba ministra sta razpravljala o najbolj perečih vprašanjih, med katerimi je omenjen problem Cipra, Sredozemlja na sploh in arabsko-evropskega dialoga. Govor je tudi o temah, o katerih bodo razpravljali septembra na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN še zlasti v zvezi s surovinami in razvojem. Na povratku v Ita- lijo se je Rumor ustavil v Salzburgu, kjer se je sestal z generalnim tajnikom OZN Waldheimom. RIM, 12. — V zadnjih dneh avgusta se bosta sestala vodstvo in vsedržavni svet PRI, da bi razpravljala predvsem o statutarnih spremembah. Vodstvo PRI se bo sestalo 29. t.m., vsedržavni svet pa 30. avgusta. Kosigin zaključil obisk na Poljskem VARŠAVA, 12. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je zaključil svoj obisk v Poljski, kjer se je sestal s poljskim premierom Jarosze-wiezem. Govor je bil predvsem o trgovinski izmenjavi med obema državama. Kosigin in Jaroszewicz sta ugotovila, da se bo trgovinska izmenjava v petletju 1976-1980 povečala za 70 od sto. Ob koncu sta oba državnika izrazila željo, da bi prišlo do izboljšanja sodelovanja v okviru varšavskega pakta in SEV. Znatna omejitev deficita italijanske plačilne bilance RIM, 12. — «Banca d’Italia» je danes objavila podatke o plačilni bilanci za mesec junij letošnjega leta, ki potrjujejo postopno zmanjšanje deficita. V omenjenem mesecu je namreč deficit znašal 41 milijard in 500 milijonov, medtem ko je v juniju prejšnjega leta (ko je bila kriza v plačilni bilanci zaradi zvišanja cene petroleja najhujša) znašal skoraj desetkrat več, in sicer 403 milijarde in 700 milijonov lir. Precej ugodno sliko razvoja plačilne bilance dajejo tudi podatki, ki se nanašajo na prvo šestme-sečje letošnjega leta: v tem obdobju je namreč negativni saldo plačilne bilance znašal 303 milijarde in 800 milijonov lir, v istem obdobju lanskega leta pa je dosegel rekordno višino 2.956 milijard in 200 milijonov lir. teljsko in delovno razpoloženje. Razpravljali so med drugim o Bližnjih pomembnih mednarodnih zborovanjih kot so ministrska konferenca neuvrščenih v Limi ter posebno in redno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Poudarili so potrebo, da neuvrščene države dajo spodbudo za večja prizadevanja v izdelavi konkretnih programov za dialog z razvitimi državami, in sicer o gospodarskih in političnih vprašanjih, s katerimi se soočajo dežele v razvoju. O živahni jugoslovanski diplomatski dejavnosti poroča tudi Tanjug iz Tripolisa. Predsednik Libijske vlade Abdel Salam Džalud je danes sprejel pomočnika zveznega tajnika za zunanje zadeve Berislava Ba-durino. Visoki predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva se je včeraj in danes z libijskimi predstavniki pogovarjal o pripravah na bližnja pomembna mednarodna zborovanja ter o jugoslovansko-libij-skih odnosih. VLADO BARABA» ..........nun.■■■m,................. 30 LET DEJ A VNOSTI SVETOVNE ORGANIZACIJE Tajnik Kurt Waldheim o vlogi OZN pri zagotovitvi miru Skupna izjava Severnega in Južnega Vietnama o ameriškem vetu za njun sprejem v svetovno NEW YORK, 12. — V svojem uvo-; vile čimvečje število denuklearizi-du letnega poročila o dejavnosti Or-1 ranih področij. Waldheim je tudi omenil prizadevanje svetovne organizacije za ohranitev miru še zlasti na Bližnjem vzhodu in na Cipru. Kar zadeva ganizacije združenih narodov, v katerem je hotel orisati 30 let obstoja svetovne organizacije, je generalni tajnik Kurt Waldheim dejal, da so Združeni narodi še zelo daleč od tega, da bi opravljali zadovoljivo vlogo na področju razorožitve. Waldheim je dal prizadevanjem OZN za razorožitev odločno prednost. «Danes živimo pod grožnjo najstrašnejšega o-rožja, takega, kot ga v zgodovini še ni bilo. Spričo ogromne količine o-rožja, ki obstaja na svetu, je prava sreča, da v zadnjih 30 letih še ni prišlo do tretje svetovne vojne,» je dejal tajnik Waldheim. Generalni tajnik svetovne organizacije je opozoril na dejstvo, da vsako leto določijo za oborožitev skupno vsoto približno 300 milijard dolarjev in da vsako leto prodajo orožja za približno 20 milijard dolarjev. Še nikdar ni bilo v mirnem času na razpolago take količine orožja. V zvezi s pojmov «denuklearizira-no področje» je dejal, da je to eno najbolj učinkovitih sredstev za o-mejitev jedrske oboroževalne tekme ter je pozval zainteresirane države, naj si prizadevajo, da bi ustano- na Bližnji vzhod je generalni tajnik izrazil upanje, da ne bi zainteresirane države, spričo razočaranj in počasnosti pogajanja, naredile nepremišljen korak ter spravile v nevarnost ves proces pogajanj in prizadevanj svetovne organizacije. Ko je govoril o najpomembnejših dogodkih letošnjega leta je Waldheim omenil v prvi vrsti konec vojne v Indokini. Govoril je o skupni odgovornosti pri ohranitvi miru s pomočjo OZN. Waldheim je tukaj predvsem mislil na veto, ki so ga Američani postavili v varnostnem svetu OZN, ko je bil govor o sprejetju obeh Vietnamov v svetovno organizacijo. S tem v zvezi sta oba Vietnama objavila skupno izjavo, v kateri obtožujeta ZDA, da so se ravnale proti statutu svetovne organizacije ter pravita, da nikakor ni mogoče povezati vietnamske zahteve po sprejetju v svetovno organizacijo z južnokorejsko. Glasovanje v organizacijo varnostnem svetu je jasno dokazalo, da so ZDA popolnoma osamljene, kar bo prihodnja generalna skupščina še bolj podčrtala. Parlamentarci iz ZDA na obisku v Moskvi MOSKVA, 12. — Član tajništva KP SZ Boris Ponomarjov je danes sprejel delegacijo članov ameriškega parlamenta, ki se mudi na obisku v Moskvi. V razgovoru s predstavniki kongresa je sovjetski zastopnik izrazil zadovoljstvo zaradi doseženih rezultatov v pogajanjih SALT o omejevanju strateškega o-boroževanja ter se je zavzel za razvoj ameriškosovjetskih odnosov na področjih trgovinske izmenjave, znanstveno-tehničnega sodelovanja, turizma, športa itd. Do tega naj pride — je dodal Ponomarjov — na osnovi recipročnosti in ob spoštovanju zakonov obeh držav. Predstavnik KP SZ je tudi izrazil željo po čim tesnejših stikih med sovjetskim in ameriškim parlamentom. TRŽAŠKI DNEVNIK ; v--ivi«?*—' ■ -1 V #‘4,, :. Drevi v Nabrežini seja občinskega sveta za izvolitev župana v v» v Novoizvoljeni občinski svet v Devinu - Nabrežini se bo sestal drevi ob 18. uri. Po včerajšnjem sestanku občinskega odbora je dosedanji župan dr. Dragomir Legiša v skladu s sklepom odbora sklical izredno sejo in sicer z dnevnim redom, ki obsega tri točke: o-stavka novoizvoljenega župana Srečka Colje, izvolitev novega župana in izvolitev odbornikov. Za 20.30 je, kakor znano, na-po~ dano na glavnem nabre-žinskem trgu javno zborovanje, ki ga prirejata krajevni sekciji PSI in KPI in na katerem bodo predstavniki obeh s unk obrazložili domačemu prebivalstvu sedanji položaj v občini in razloge, ki so botrovali odlašanju izvolitve no-veg župana. Tudi tržaška pokrajina proti naraščajoči draginji Te dm so se sestali načelniki svetovalskih skupin, prisoten v pokrajinskem svetu. Na seji, ki jo je vodil predsednik pokrajinske uprave Zanetti, so načelniki izrazili zaskrbljenost ob nedavni ponovni podražitvi nekaterih storitev in osnovnih življenjskih potrebščin, ki je — pri nekaterih vrstah blaga povsem nepričakovano — hudo prizadela zlasti manj premožne sloje prebivalstva. Predstavniki političnih formacij so se obvezali, da bodo odslej v mejah pristojnosti pokrajinske uprave še poostrili nadzorstvo nad ponarejevalci živil, pri čemer se bodo osianjaii predvsem na pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, ki deluje pod vodstvom pokrajinskega zdravnika. Tržaška pokrajinska uprava se bo s svoje strani v tem prizadevanju zavzela za tesno sodelovanje z oblastmi, raznimi u-stanovami in političnimi in sindikalnimi silami, Possgi za ohranitev zgodovinskih stavb Deželni odbor je na zadnji seji sprejel besedilo zakonskega predloga, ki ga je izdelal odbornik za naravne in kulturne dobrine Mizzau in ki predvideva izplačevanje posebnih finančnih nakazil iz deželnih razpoložljivosti za popravljanje in obnavljanje poslopij v Furlaniji-Julijski krajini, ki zaslužijo posebno pozornost iz zgodovinskega, umetnostnega, urbanističnega in drugih vidikov. Dežela je že poskrbela za vrsto posegov na to področje, in sicer z zakonom štev. 11 iz leta 1969. Zakon je ostal v veljavi do leta 1972, pozneje pa so ustrezne dejavnosti zamrle, . er ni bilo več denarja na razpolago za tovrstne posege. Zaradi tega so obnovitvena dela marsikje ostala nedokončana, zob časa pa je opravil svoje. Obnovitvena dela so na primer obtičala tudi na nekaterih gradovih v naši deželi. Prav v zvezi s temi spomeniki pretekle kulture velja pripomniti, da so strokovnjaki pred časom ugotovili, da bi v naši deželi potrebovali samo za ureditev gradov okrog 4 milijarde lir. Deželna norma, ki jo je pravkar sprejel deželni odbor, nakazuje nova finančna sredstva v ta namen, hkrati pa — za razliko od zakona iz leta 1969 — predvideva tudi odkup posameznih poslopij, kolikor bi zainteresirane krajevne ustanove nameravale uporabiti nepremičnine v javno koristne namene. Končno predvideva nova norma tudi možnost novih gradenj Skrčena proizvodnja v škedenjski železarni Zaradi krize, ki je zajela tako notranje kakor tudi mednarodno tržišče z železarskimi proizvodi, je vodstvo državne družbe Italsider sklenilo, da bo v drugi polovici letošnjega leta zmanjšalo proizvodnjo jekla v svojih obratih za 1,850.000 ton. Ukrep bo prizadel tudi železarno v Skednju, kjer bodo omejili proizvodnjo jekla na 15.000 ton mesečno. O-menjena količina predstavlja mesečno poprečje: v resnici bodo proizvodnjo močneje skrčili v zadnjih treh mesecih leta, ko je več delavcev tega obrata na dopustu. O zmanjšanju proizvodnje se je vodstvo Italsider dalj časa pogajalo v Rimu s predstavniki sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih v kovino-predelovalni industriji. ZA GLOBLJI PRODOR NA TUJA TRZISCA Previdno pričakovanje tudi med izvozniki iz naše dežele Furlanija.Julijska krajina izvaža na leto za 336 milijard lir razne-ga blaga . Največ prometa z Zahodno Nemčijo, Jugoslavijo in Avstrijo Tudi v poslovnih krogih naše dežele je vest o novih posegih za krepitev gospodarskih dejavnosti, ki jih je na seji iz prejšnjega petka sprejel ministrski svet, zbudila veliko zanimanje, in sicer toliko bolj, ker je dober del gospodarskih struktur v Furlaniji - Julijski krajini usmerjen prav v tisto pridobitno dejavnost — blagovno menjavo s tujino — kateri je v zadnjem vladnem «paketu» omenjena še posebna teža. Zadnji podatki, s katerimi razpolagamo, izkazujejo, da je Furlanija -Julijska krajina v letu 1973 izmenjala s tujino za nekaj nad 570 milijard lir raznega blaga, od tega pa je na izvoz odpadlo okrog 336 milijard. Obseg menjave je bil tega leta občutno večji kakor v letu 1972, ko je vrednost obojestranskega prometa dosegla 407,5 milijarde, vrednost izvoza pa 245,5 milijarde lir. Pri tem velja še posebej pripomniti, da je izvoz blaga iz naše dežele pretežno usmerjen na tri najbližja tržišča, to je v Zahodno Nemčijo (v letu 1973 85,8 milijarde lir), v Jugoslavijo (46,4 milijarde) in v Avstrijo (8,3 milijarde), medtem ko so deleži posameznih drugih držav znatno manjši (skupna vrednost izvoza iz Furlanije - Julijske krajine na vsa druga tržišča je namreč v letu 1973 dosegla 195,3 milijarde Zunanjetrgovinska menjava naj bi se po uveljavitvi najnovejših ukrepov ministrskega sveta občutno povečala. V tukajšnjih poslovnih krogih so sicer glede bodočega razvo- ja zunanjetrgovinske menjave pre-. žele, in sicer naj bi se to uresniči- cej previdni, češ da potrebuje tovrstna dejavnost vse širšo in trdnejšo oporo kakor pa le nekaj novih prijemov ali olajšav, pa naj bodo te še tako dobronamerne, če se posamezni posegi ne vraščajo v neko širšo strategijo za vsestranski razvoj zunanjetrgovinskega poslovanja. Nekaj skepse je opaziti tudi okrog vprašanja, kdaj se bodo novi ukrepi lahko začeli dejansko izvajati. Iz Rima poročajo, da bo o njih poslanska zbornica razpravljala takoj po velikošmarnem premoru, tako da bodo določene izboljšave vidne že v tem letu, zakladni minister Colombo pa je v nekem intervjuju priznal, da bo glavni učinek ukrepov viden šele prihodnje leto in morda še pozneje. Za povečanje izvoza so bili določeni naslednji ukrepi: sklad za zavarovanje izvoza se poveča s sedanjih 1400 na 2500 milijard; za posle, ki so stekli v letu 1974, se ustrezni sklad poveča za 100 milijard; sklad za kreditiranje izvoza, ki ga upravlja osrednji Mediocredito, se poveča za 300 milijard; določen je poseben sklad 5" milijard lir za delno kritje obresti v zvezi z medvladnimi finančnimi krediti. Po pričakovanjih ministrskega sveta naj bi omenjene olajšave omogočile povečanje vrednosti izvoza za 1200 do 1400 milijard lir za leto (po sedanjih cenah). Del tega povečanega izvoza naj bi odpadel tudi na zunanjetrgovinske strukture naše de- lo vsaj v razmerju, ki ustreza deležu Furlanije - Julijske krajine v celotnem italijanskem izvozu (ta je v lanskem letu dosegel skupno vrednost 19.683 milijard lir). Poslovni krogi iz naše dežele pa v tej zvezi menijo, da bi morale osrednje oblasti pravkar sprejetim ukrepom dodati še nekatere druge olajšave: predvsem bi bilo treba povečati sklade, ki so bili dani na razpolago za razvoj zunanje trgovine. Vsote, ki smo jih navedli zgoraj, so namreč po njihovem mnenju še vedno premajhne, zlasti kar zadeva sklad za zavarovanje izvoznih poslov. Poleg tega bi bilo treba upoštevati predloge, ki jih je sestavila tako i-menovana «komisija Parravicini» — ta je bila ustanovljena pred tremi leti, da bi preučila možnosti za večji izvoz italijanskega blaga na tuja tržišča — in ki bi jih lahko strnili v naslednjih točkah: izvoznikom naj bi dali na razpolago enotno vprašalno polo, ki bi nadomestila sedanje ločene vloge na ministrstvo za zunanjo trgovino, na odbor za zavarovanje kreditov in na bančni zavod, ki naj zagotovi ustrezno finančno kritje. Odgovor naj bi izvozniki prejeli najkasneje v roku 30 dni oziroma v roku 10 dni, ko gre za posle, ki se nanašajo na mednarodne licitacije in podobno. (Danes morajo izvozniki včasih čakati po več mesecev). Končno naj 'd bilo za vsak posel avtomatično zagotovljeno tudi ustrezno zavarovalno kritje. CHARLES AZNA VOUR DREVI NA GRADU Ljubitelji dobre lahke glasbe bo- j kot napovedovalec oddaje «Going-». do prišli drevi na svoj račun: na Njegov nastop bodo popestrile sim- Gradu sv. Justa se bo tržaški publiki predstavil znani in priljubljeni francoski pevec armenskega porekla Charles Aznavour. Aznavour je že večkrat nastopil v Trstu in njegovi koncerti so vedno doživeli velik uspeh. Današnji nastop bo vsekakor nekaj izjemnega. Pred dnevi so namreč tiskovne agencije razširile vest, da je letošnja, zadnja Aznavourjeva turneja po Evropi, ker se namerava francoski pevec za stalno preseliti v Kanado in se posvetiti izključno a-meriškemu tržišču. Zato bo ta koncert, na katerem bo Francoz zapel približno dvajset popevk, nekako slovo. Charles Aznavour bo nastopil v zadnjem delu drevišnje prireditve, medtem ko bosta v začetku zabavala občinstvo skupina «El Dany e le Fanciulle del West» in kitarist Gimmy Dunning. El Dany, čigar pravo ime je Paolo Brasala, je znan izvajalec «country & western» glasbe in se je proslavil predvsem na koprskem radiu Urnik trgovin za veliki šmaren DANES, 13. avgusta: trgovine z živili, drogerije in cvetličarne bodo izjemoma lahko poslovale tudi popoldne. PETEK, 15. avgusta (veliki šmaren): vse trgovine bodo zaprte. SOBOTA, 16. avgusta: trgovine bodo zaprte. Le trgovine z živili in drogerije bodo poslovale po navadnem urniku. niiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiitiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NAŠ KRAS LETOS ZELEN KOT ZE DOLGO LET NE Zaradi obilnih padavin se nam obeta dobra letina «Strupen» dež dela vinogradnikom preglavice Čeprav ni bil prvi del poletne sezone zaradi obilnih padavin v juniju in v prvi polovici julija najbolj naklonjen turistom, je prav to deževje blagodejno učinkovalo na poljedelstvo in na kraško naravo sploh. Logične in vidne posledice lahko ugotavljamo danes: odražajo se v boljšem in obilnejšem pridelku, stroški za namakanj so bili manjši, predvsem pa je kraško okolje ohranilo svoje zeleno lice. Kot pričajo starejši domačini, so doslej doživeli zelo redka poletja, kakršno je letošnje, da bi bila o velikem šmarnu narava tako lepo zelena. Prejšnja leta je poleti, vedno pritisnila dolga suša, ki je prizadejala ogromno škodo predvsem poljedelstvu, naravno okolje pa je bilo dobesedno «zažgano»: trava, grmičevje, razna drevesa, tudi najodpor-nejša kot je kraški hrast, so se žalostno prelivali v svetlorjavo barvo, kar je bil prezgodnji znak bližajoče se jeseni. Edino zelenje so predstavljali redki borovi gozdički in tipičen kraški «prebivalec» - brin j. Letos pa je zaradi obilnih padavin Kras obdržal svojo zeleno podobo in se predstavlja opazovalcu kot neskončen smrekov gaj, saj je edini kontrast prelivanje tonov zelene bar- tlllllllUllIIIllIIIIIUIIIMIHIIIHItlllllllllllllMMIIIIIIIIIIIIHlIHlIMIIIIIIIIIIHIIIHHIIIIHIIIllllllllllllllllllllHItnlll PO HUDI NOČNI NESREČI Nfl K0RZU Varnostni organi izsledili avtomobilskega «gusarja» Avtomobil povozil pešca, ki je padel med prečkanjem ceste Brezobzirni cestni «gusar», ki je i 130 ter ga povozil. Ne da bi se prejšnjo noč povozil na Korzu mladega slikarja Sergia Ardessija ter zbežal, ne da bi se ustavil in nudil ponesrečencu pomoč, ni več neznan. Po zaslugi nekega očividca, ki mti je kljub naglici, s katero so se odvijali nesrečni dogodki, uspelo, da si je zabeležil evidenčno tablico bežečega avtomobila so varnostni organi z lahkoto izsledili lastnika avtomobila znamke fiat 130. Ta je 50-letni Francesco Lestuzzi. Zdravstveno stanje hudo ranjenega Ardessija, ki mu je šele 28 let in prebivti v Ul. Carpison 11, se še ni izboljšalo. Po prevozu v bolnišnico so ga namreč sprejeli s strogo pridržano prognozo na kirurškem oddelku. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na spodnji ustnici tèr številne udarce in rane po nogah in prsih. Na srajci so bili obenem dobro vidni sledovi avtomobilskih gum, kar pomeni, da so mu šla avtomobilska kolesa dobesedno čez trup. Zdravstveno osebje ne izključuje možnosti hudih notranjih trebušnih poškodb in se zaradi tega še ni dokončno izreklo. Po izjavah očividca, ki si je zabeležil številko bežečega avtomobila in obenem prvi nudil pomoč ponesrečencu ter poklical reševalce Rdečega križa, je Ardessi skušal v teku prekoračiti Korzo v višini Ul. Santa Caterina izven zebraste-ga prehoda za pešce. Najbrž zaradi spolzkosti cestišča je mladeniču sredi ceste spodrsnilo. Izgubil je ravnotežje in padel, prav tedaj pa je od Borznega trga pridrvel fiat EliUs1 za trenutek zaustavil, je avtomobilist nadaljeval svojo vožnjo proti Goldonijevemu trgu ter izginil v noč. Ranjenca, ki je le s težavo govoril, je osebje Rdečega križa nemudoma odpeljalo v glavno bolnišnico, patrulja orožnikov z glavne postaje v Istrski ulici pa je na podlagi pričevanja omenjenega očividca pričela s preiskavo, da bi izsledila «gusarja». Lestuzzija so o- ve, kar je prijetno za oko, predvsem pa koristno v današnji dobi okuženja zraka. Tisti redki kmetovalci, ki se kljub neustrezni odkupni ceni mleka še vedno ukvarjajo z živinorejo, letos ne bodo imeli problemov s krmo, saj je bila košnja bogata in lahko računajo še na obilno «otavo», težave pà so bile s sušenjem sena. Tudi vsi poljski pridelki, ki jih je kmet že spravil pod streho, so bili skoraj brez izjeme prav dobri. Krompir je obrodil kot že dolgo ne in teža večjih gomoljev se suče okoli kilograma, tako da krompirja letos ne bomo lačni. Tudi vse žlahtne kulture, povrtnina in cvetličarstvo, so se letos dobro obnesle, kmetje pa so prihranili na vodi za namakanje, kar je ublažilo velik problem kmetov, ki upravičeno zahtevajo, da bi uporabljali vodo za namakanje in napajanje živine po nižji ceni. Prejšnja leta pa se je dogajalo da so morali zaradi suše dnevno zalivati novrtnino in cvetlice, ker bi v nasprotnem primeru bili ob zaslužek, čeprav so morali dobršen del tega odšteti za vodo. Glede sadja, se letošnje ugotovitve sučejo cd ene skrajnosti do druge. Npr. bera češenj je bila zelo bogata, medtem ko so breskve, češplje in hruške večinoma slabo obrodile. Seveda so na to «rodovitnost» vplivali vremenski pogoji v najdeli-katnejši fazi, ko sadno drevje cvete: dež, veter ali slana imajo svoj škodljiv vpliv. Zanimivo je, da so letos orehi zelo debeli in gosti, tako da bodo gospodinje lahko pogosto-ma pripravile «presene» in štruklje. Tudi lešnikov ne manjka in, kot pravi stari ljudski rek, nas čaka letos huda zima. Vendar pa tem napovedim ne smemo slepo verjeti, saj so n.pr. lani «strokovnjaki» napovedovali pravi sibirski mraz, ker so našli polže več kot meter pod zemljo, \ resnici pa sploh nismo videli snega in površnike smo bolj malo «o-gulili». Glavni «adut» za kmetovalce na našem Krasu je slej ko prej vinogradništvo, zato je sedaj, ko se bliža trgatev in so pošle lanske zaloge vinske kapljice v kleteh, glavna skrb posvečena trtam. Na splošno lahko rečemo, da je letošnji zarod zelo dober in grozdje ne «kaže» slabo, ker so grozdi veliki, gosti in sočni zaradi številnih padavin. Če ne bodo posegle vmes višje naravnp sile, kot se rado dogaja da na določenih področjih toča povzroči škodo (doslej je bila le ponekod redka toča pomešana z dežjem, ki pa ni prizadejala vidne škode), bi morala biti po splošnih ocenitvah količina letošnjega pridelka nadpoprečna. Vendar zaradi številnih ploh (posebno v teh zadnjih dveh tednih, ko je skoraj dnevno rahlo deževalo ob soncu, čemur pravimo «strupen dež») so imeli vinogradniki več dela kot navadno, saj so morali že vsaj šestkrat, sedemkrat škropiti trte z modro galico in žveplati, da bi pregnali peronospo-ro. In ta «obred» bo treba do trgatve opraviti vsaj še enkrat, dvakrat. saj blagodejne plohe sicer «o-frišajo» soparno ozračje, vendar v tej fazi škodljivo učinkujejo na grozdje, ki gre lahko v nekaj dneh po zlu. Nekateri vinogradniki se pritožujejo, da so tu pa tam zasledili na grozdju neko novo vrsto bolezni (jagode postanejo kosmate, počrnijo in se ne debelijo), kar bodo morah podrobneje proučit strokovnjaki. —bs— POZIV OB ODPRTJU LOVSKE SEZONE Preprečimo uničevanje ptic V naši deželi so v nedeljo uradno odprli sezono lova na ptice selivke, medtem ko se bo začel lov te vrste v drugih deželah šele v začetku ali v sredi prihodnjega meseca. Kot vsako leto, je tudi letos Vsedržavna zveza za boj proti uničevanju ptic ostro obsodila lov na ptice selivke, ki se v tem času vračajo s severnih krajev v toplejše južne kraje. Ta obtožba pa je predvsem naperjena proti lovcem iz naše dežele, ki so v marsičem privilegirani v primerjavi s tistimi iz drugih dežel: v Furlaniji - Julijski krajini namreč lahko lovijo ali streljajo ptice selivke brez časovne in kvantitativne omejitve, medtem ko je lov drugod omejen na tri dni v tednu in lovci ne smejo poloviti več kot določenega števila ptic. Pri nas je tudi zelo razvito pti-čarstvo in ptičarji se marsikateri-krat poslužujejo pri lovu tudi mrež. Po podatkih Zveze za boj proti uničevanju ptic je v naši deželi kar 1500 stalnih opazovališč, kjer lovijo ptice z mrežami, in to kljub štirim razsodbam kasacijskega sodišča o prepovedi ptičarstva. Za mnoge je postalo ptičarstvo v naši deželi pravi poklic. Prenekateri ptičar namreč lahko zasluži v štirih mesecih lova nad 8 milijonov lir, kar je približno trikrat tolike, kot je celoletna plača kovinarja. Na nekaterih krajih polovijo kar po 5.400 ptic dnevno. S temi zgovornimi podatki se Zveza za boj proti uničevanju ptic ob- POLJAK OKRADEL DVA MLADA GRKA OKRADENCA IZSLEDILA TATU TER GA IZROČILA POLICIJI Zapravil jima je denar, ki sta mu ga poverila, ter jima nato izpraznil varnostno skrinjico rača na pristojne oblasti naše dežele za pravično rešitev tega problema v najkrajšem času. Hladne celice koronejskih zaporov so včeraj sprejele spet novega stanovalca. Gre za 47-letnega poljskega državljana Abrahama Schess-nicka. O njegovi bodoči usodi bodo sklepale sodne oblasti, katerim je leteči oddelek tržaške kvesture poslal obsežen spisek njegovega tatinskega počenjanja. Okradel je namreč dva priložnostna znanca, grška državljana, ki sta se prepozno zavedla, s kom imata opravka. rožniki kasneje aretirali. ............................................... Presenečenja muhastega poletja vir..« w 'W>- Ne, gornje slike nismo vzeli iz arhiva, m bila posneta niti jeseni niti pozimi, temveč včeraj, malo po poldnevu in zgovorno kaže, kako zna biti včasih tudi pri nas vreme muhasto Ko so se prenekateri Tržačani brezskrbno kopali v Jadranu, je namreč megla zavila področje okrog Jezera s skoraj neprozorno sivo tančico Vsa zadeva se je pričela prejšnjo sredo v Benetkah. Med svojim potepanjem po ulicah tega mesta se je Schessnick seznanil z mladima Grkoma — 20-letnim Angelom Xan-tahaulidisom in 19-letnim Anastasom Coutsomimicosom — ki sta bila namenjena v Trst. Poljak se jima je brez obotavljanja pridružil. Njihova skupna pot v naše mesto je bila brez kronike, tu pa so se pričeli zaplet-Ijaji. Mlada Grka sta namreč možaku, nič hudega sluteča, poverila desettisočak za razne stroške, ki bi jih čakali v našem mestu. Slednji pa je denar potrošil v druge, osebne namene. To pa še ni bilo najhujše. Prave težave so se s priložnostnim znancem šele pričele. Zavohal je, da bi se dalo mladeničema izmakniti še kaj drugega, dragocenejšega. V nedeljo, 10. avgusta, se je lotil nepoštenega podviga. Z nekim izgovorom si je od Grkov sposodil ključe njunega avtomobila, med katerimi je bil tudi ključ varnostne skrinjice, v kateri sta hranila uro, zlat prstan in 200 markov. Odprl je skrinjico ter se polastil dragocenosti in denarja, nato pa vrnil ključ ter jima natvezal nov izgovor, da bi se jima izmuznil. Dejal je, da mora k brivcu, in ni ga bilo več na spregled. Grka sta kasneje odkrila tatvino ter se nemudoma odpravila za njim po mestnem središču. Sreča jima je bila naklonjena. Opazila sta ga nekje v bližini železniške postaje ter planila nadenj in ga imobili-zirala. Koj nato sta ga prepustila agentom železniške policije, ki so pri njem odkrili ukradeno uro, prstan, 30 tisoč lir in še deset markov. S tem je bila zadeva dejansko zaključena. Medtem ko sta mlada Grka lahko nadaljevala pot proti toplemu jugu, so zmikavta pospremili za nekaj časa na «hladno». Požar uničil 20 kub. m žagovine V poletnih dneh imajo gasilci običajno veliko dela s požari v naravi, letošnje poletje je do sedaj v tem izjema. Prej bi rekli, da jim letos nadleguje deževnica, ki vdira v podzemeljske in pritlične prostore. Včeraj so imeli po daljšem času spet o-pravka z ognjem. Vendar ne kje na kraški gmajni, ki je še vedno pomladno zelena. Požar je v popoldanskih urah izbruhnil v mizarski delavnici v Ul. Follatoio 9, kjer so plameni zajeli skladišče žagovine. Gasilce je poklical sam lastnik delavnice, 42-letni Leonardo Trani iz Ul. Romagna 58. Požar, ki je nastal, ker se je verjetno vnela suha snov, je uničil okrog dvajset kubičnih metrov žagovine. Poslednja plača delavca železarne Nad tržaško železarno je včeraj nepričakovano leglo mučno in mrko vzdušje, polno tihe grenkobe. Okrog poldne se je namreč razlegla okrog po delovišču vest, da je nenadoma umrl 59-letni Giovanni Valentinuz iz Ul. Zorzutti 16, ki je bil v železarni zaposlen kot mizar. Pravzaprav je bil Valentinuz v teh dneh na dopustu in se je včeraj le za trenutek pojavil na delovnem mestu, da bi dvignil mesečno plačo. Žal, je bila to njegova poslednja plača. Na velikem dvorišču železarne ga je namreč nenadoma obšla slabost in se je zgrudil brez zavesti. Nemudoma so mu prihiteli na pomoč delovni tovariši, ki so se jim pridružili še bolničarji in zdravnik podjetja. Dvignili so ga, da bi ga prenesli v bolniško sobo, med kratko potjo pa je nesrečni mizar izdihnil. Tudi reševalno osebje Rdečega križa, ki je kmalu nato prispelo v železarno, je bilo brez moči. Z avtom v drog električne napeljave V včerajšnjih jutranjih urah se je v Miramarskem drevoredu, kakih tristo metrov od železniškega mostu, ponesrečil z avtomobilom 34-letni Fabio Novak iz Ul. del Veltro 21. Ko se je okrog 6. ure peljal s svojim fiatom 125 iz Barkovelj proti mestu ga je na nekem ovinku zaneslo na desno. Po nadaljnjih nekaj metrih vožnje, ko ri je voznik na vse kriplje prizadeval, da bi preprečil nesrečo, je avtomobil treščil ob drog električne napeljave. Vozilo je bilo precej razbito, voznik pa se je izmazal le z nekaj praskami. V bolnišnici, kamor se je s taksijem zatekel po pomoč, so mu le obvezali praske po obrazu in udih ter ga odslovili. Zdraviti se bo moral približno teden dni. Avtomobilsko trčenje na «ovinku smrti» Na ostrem ovinku državne ceste med Ključem in Bazovico, ki mu pravijo tudi «ovinek smrti» zaradi pogostih prometnih nesreč, ki so se tu že pripetile, sta včeraj zgodaj popoldne silovito trčila avtomobila nemških in francoskih turistov. Nemški avtomobil znamke opel, ki ga je upravljal 48-letni Peter Haass iz Pullacherja, je bil namenjen v Jugoslavijo, francoski renault R 16, ki ga je vozil 44-letni Paul Arnaudet, pa se je iz Jugoslavije vračal. Na ovinku pod Bazovico je njihovemu počitniškemu razpoloženju nenadoma prekrižala račune zla usoda. Vzroki nesreče še niso povsem razjasnjeni, Škoda na vozilih je velika, na srečo pa so jo potniki odnesli poceni. Poškodovala se je le Petrova žena, 47-letna Maria Haass, ki se je z razbitinami vetrobrana porezala po obrazu in kolenih. patične «Fanciulle del West», El Dany pa bo med eno skladbo in drugo vodil tudi zabavno igro z bogatimi nagradami. Gimmy Dunning je kitaristični virtuoz in tudi pevec. Doslej je žel največji uspeh v Angliji, kjer je že prodal nad milijon plošč in je znan predvsem kot skladatelj pesmi, ki jih je populariziral Tom Jones. Predprodaja vstopnic pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti 2, tel. 36-372) in po 20. uri pri blagajni na Gradu. V primeru slabega vremena prireditev odpade, ker mora jutri Aznavour nastopiti v Viareggiu. Odstranjen velik naftni madež Pristaniška ustanova je s posebnimi barkami za čiščenje morske gladine odstranila s Tržaškega zaliva velik naftni madež, ki se je pojavil v ponedeljek na morju pred tržaškim pristaniščem in se je razprostiral vse do Barkovelj in Mi-ramara. Ugotovili so tudi vzrok nastanka ogromnega madeža, kj naj bi nastal na odprtem morju ob čiščenju kake petrolejske ladje. Del Proseka že teden dni v temi Že več kot teden dni so ulice na Proseku, na predelu, ki gre od cerkve do «Lasca», zvečer popolnoma v temi. Prejšnji teden je namreč med nevihto prišlo do okvare na javni razsvetljavi tega predela in od takrat niso pristojni organi poskrbeli za popravilo. Razsvetljava «Lasca» je že sama po sebi pomanjkljiva in zastarela, kljub temu pa vsaj preprečuje, da bi se ljudje s tega koonca vasi ne spotikali na ne najbolje tlakovanih ulicah. Sedaj pa obstaja ta nevarnost, saj se vračajo vaščani zvečer domov v popolni temi. Zato se pritožujejo nad trenutnim stanjem in upajo, da bo občinsko podjetje Acegat čimprej odkrilo okvaro in poskrbelo za popravilo ter da bi v najbljižnji prihodnosti uredilo na tem področju, kot tudi v ostalih delih vasi, kjer je razsvetljava neprimerna, boljšo razsvetljavo. B. R. Drobci raztreščene steklenice ranili gospodinjo Tudi gospodinjsko delo je včasih polno nevarnosti. To je včeraj okusila na lastni koži 45-letna Elena Co-radeschi por. Muni iz Ul. Giusti 1. Ko je okrog poldne pripravljala mizo za obed, se ji je iz rok izmuznil krožnik ter padel na tla, kjer so bile postavljene steklenice piva. Steklenice so se raztreščile in razbitine so se raznesle na vse strani. Debelejši drobec je priletel tudi gospodinji v nogo ter ji hudo porezal mišične kite. Včeraj-danes Danes, SREDA, 13. avgusta LILIJANA Sonce vzide ob 5.02 in zatone ob 19.18 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 22.20. Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta DEMETRIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,9 stopinje, najnižja 19,3, ob 19. uri 22,5 stopinje, zračni pritisk 1010 mb. stanoviten, brezvetrje, nebo 7/10 po-oblačeno, padavine 3,8 mm dežja, vlaga 71-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI DNE 12. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 89-letni Antonio Vasari, 59-letna Luigia Strajn por. Colja, 60-letna Francesca Hlede por. Poropat, 65-letni Gioacchino Dagostini, 70-letni Giuseppe Zulijan, 69-letni Natale Gua-stini, 83-letni Eugenio Toffolon, 65-letni Gastone Fonn, 66-letna Leonia Gi glieli vd. Zorro, 66-letni Celestino Svetina, 63-letni Ernesto Braicovich, 81-letni Emesto Giraldi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, L.go Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Biasoletto, UL Roma 10; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Chiari-Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. Mali oglasi VSE VRSTE mouquette, plastike in parketov po ugodnih cenah — struženje in lakiranje parketov. Pro-seška Ul. 41 Opčine tel. 212970. ) Dl TRIESTE INA BANKA URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 671,— Funt šterling 1405.- švicarski frank 249,10 Francoski frank 151,90 Nemška marka 258,80 Avstrijski šiling 36,75 Dinar: debeli 36,50 drobni 36,50 MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča ROSSETTI Drevi, ob 21. uri, ponovitev Prim-love operete «Rose Marie». Opereto bodo ponovih vsak večer do vključno nedelje. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2, tel. 36372. GRAD SV. JUSTA Drevi, edina predstava varieteja z «recitalom» Charlesa Aznavourja. Za, četek ob 21. uri. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti), tel. 36372. MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Predstavi: ob 21.00 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru (v italijanščini). Ariston 21.15 «Continente di ghiaccio». Barvni dokumentarni film. Grattacielo 16.30 «I« nove vite di Fritz il gatto». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «I tre della squadra speciale». Barvni film. Stuart Da-mon, Alessandra Bastedo. Fenice 16.00 «Coffy». Pam Grier. Barvni film. Nazionale 16.00 «Colpo grosso al jumbo jet». Barvni film . Eden 17.00 «Ultimo tango a Parigi». Marion Brando, Maria Schneider. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.30 «Vampira». David Niven, Teresa Graves. Barvni film. Aurora 16.00 Začenja se revija filmov ... kot Hitchcock . . .: «Le mele marcie». Barvni film, v katerem igra Peter Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «Spazio 1999», barvni film. Cristallo 16.30 «L’ispettore Callaghan, il caso scorpio è tuo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «La mano spietata della legge». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.15 «Quella notte in casa Coogan». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.00 «L’isola del tesoro». Abbazia 16.30 «Da Scaramouche or se vuoi l’assoluzione baciar devi sto... cordone!» O. de Santis. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Izleti ■V-:- SPDT javlja, da izlet na Škrlatico od 15. do 17. avgusta se ne bo vršil iz doline Vrat, ampak iz doline Zad-nice s prenočevanjem na Pogačnikovem domu. Kdor ne razpolaga s prevoznim sredstvom, naj telefonira ime in tel. številko na štev. 31119. SPDT priredi 17. t.m. bb priliki par-tizanske svečanosti na vrhu Porezna, na katerem bo sodeloval Tržaški partizanski pevski zbor, izlet na Pore-zen z lastnimi osebnimi avtomobili. Dohod do Podbrda možen z vlako, ob 6. uri zjutraj iz Trsta. Podre nosti na štev. 31119. A Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine, in sicer po razporedu, ki je objavljen na o-glasni deski. Ravnateljstvo Glasbene matice obvešča, da bo pisarna glasbene šole zaprta do 16. avgusta. Razna obv Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča svoje obiskovalce, da bo do vključno 22. t.m. zaprta za občinstvo. Vodstvo T P P Z obvešča vse pevce, orkestraše in goste, da bo odhod z avtobusi na Jesenice in Porezen na partizansko srečanje ob 30. obletnici osvoboditve v soboto dne 16. t.m. ob 8. uri iz Bazovice (po našem času). Vse člane se naproša, da si oskrbijo pribor za hrano, površnik za v slučaju slabega vremena, pulover in o-dejo za prenočišče. Pot nas popelje na Jesenice in na Porezen skozi Soško dolino. Povratek naslednjega dne, pa preko škofje Loke in Ljubljane. Predvidevamo prihod v Bazovico med 22. in 23. uro. Prispevki V počastitev spomina prijatelja Edvarda Novaka darujeta Angela in Karlo G ec 5.000 lir za Prosvetno društvo S. Škamperle. Ob nenadni smrti svojega učitelja — kapelnika Dušana Štranja izrekajo člani godbe Breg iskreno sožalje ženi Mariji, hčerki in drugim sorodnikom. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali °b izgubi našega dragega Ivana Tufa in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti ter darovalcem cvetja se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Falzoneju. SVOJCI Milje, 13. avgusta 1975 GORIŠKI DNEV 13. avgusta 1975 NASI MALČKI MED POČITNICAMI Dečke v koloniji v Dragi najbolj privablja kopanje V nedeljo obisk staršev s prisrčno zabavno prireditvijo udeležili tudi starši. Takrat bodo zabavali starejše s petjem in tudi s kakim zabavnim prizorčkom. Od zelo zgovornih otrok smo tudi zvedeli, da so v koloniji dečki stari od najmanj pet do največ štirinajst let. Najmlajši izmed njih je petletni Marko iz Križa, ki hodi še v otroški vrtec in ki nenehno toži po domu, po mamici. Vsi o-troci so s Tržaškega, le nekoliko sramežljivi Dušan je z Goriškega, in so se že od vsega začetka spoprijateljili. V ta mladi krog se je povsem brez težav vključil tudi Tibor, ki je še do pred kratkim živel s starši na Madžarskem, odkar pa se je družina preselila v naše mesto, se je naučil že g'adko govoriti slovensko. Zahvala Kulturna društva, Zveza izseljencev in Planinsko društvo Beneške Slovenije se zahvaljujejo pevskim zborom, folklorni skupini iz Nem, ansamblu Veseli planšarji, pevskemu zboru iz Bovca, ansamblu planinskih godcev iz Tolmina, beneškim godcem, vsem pevcem in nastopajočim, še posebej pa slovenskim duhovnikom, županu iz Grmeka inž. Fabiu Boniniju in vsem, ki so pripomogli, da je letošnje kulturno srečanje med sosednimi narodi na Kamenici tako lepo uspelo. Iskrena zahvala gre tudi vsem emigrantom in domačemu prebivalstvu ter gostom za množično udeležbo na tej tako pomembni manifestaciji. »-:l.......'.™:i ' "ir , " v 1 Nenehen živžav te objame, ko te strma pot privede pred počitniško kolonijo v Dragi. Vstopiš, ne-• kateri otroci te pričnejo radovedno gledati in ti slediti kot sledijo piščeta koklji, medtem ko drugi nadaljujejo, zaverovani v svoje i-gre, ne da bi te sploh opazili. Letno kolonijo v Dragi že enajsto leto zaporedoma organizira dobrodelno društvo Slokad. Kolonija se deli v dve izmeni: letos so bile prve na vrsti deklice, v drugi izmeni pa so že od 23. julija dalje dečki, ki bodo tu ostali do 21. avgusta. Njihovo število, v primerjavi z drugimi leti, ni prav veliko, to pa je predvsem posledica manjšega denarnega prispevka, ki ga je za kolonijo nudila prefektura. 45 dečkov je tako razdeljenih v dve četi, ki jih vodita vzgojiteljici (otroci jima pravijo učiteljici) Helena in Slavica. Dnevi v koloniji so si skoraj povsem enaki: zgodnje vstajanje, zajtrk, sprehod, kosilo, popoldanski počitek, sprehod, večerja, počitek. Vendar je življenje kljub temu živahno in prav nič suhoparno. Vsak dan doživijo naši malčki nekaj novega, nekaj drugega. Tako so na primer na svojih sprehodih že obiskali Pesek in Jezero, v programu imajo čudovit sprehod do Botača in Glinščice, pripravljajo pa se tudi na celodnevni izlet v Oglej, Gradež in na otok Barbano. Dečke kolonije v Dragi/ pa prav gotovo najbolj privablja kopanje. Vsak ponedeljek in četrtek popoldne jih namreč posebni avtobus prepelje do Tankega rtiča, kjer lahko brezskrbno in veselo čofotajo v osvežujočem morju. Naši veseli dečki pa ne zapravijo celotnega časa samo za igranje. Že od vsega začetka tekmujejo v pridnosti in prejemajo za svoje pobude dragocene točke. Tisti, ki bo imel ob koncu največ točk, bo namreč prejel lepo darilo. To je vsekakor lepa spodbuda in dečki zato pridno pazijo pri pevskih vajah, pomagajo pri urejevanju spalnic, pred kratkim pa so priredili na travniku tudi lep kres. Ves njihov trud je sedaj posvečen pripravi družabnega večera, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, kat?,-ega se bodo I ■iiiiiiiKiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiinniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii VOZNI RED VLAKOV KER SE KD SE VEDNO NOČE SPRIJAZNITI I NAUKOM VOLITEV 15. JUNUA Težavno sporazumevanje med strankami o sestavi krajevnih uprav in proemilo v Pi n o sinoči volitve županov v Tržiču in Cradežu - K D zavrača sporazum, dosežen na pokrajinski ravni glede izvolitve županu v Tržiču Postavili so se pred fotografa za spominsko sliko TRST - BENETKE RIM -MILAN - TURIN - GENOVA Odhodi 8.05 R Benetke - Bologna - Firence -Milan - Genova (*) 6.25 L Portogruaro (razen ob praznikih) 6 50 D Benetke S.L. - Rim in Milan - Turin (skozi Mestre) 8.03 DD Benetke S.L. 9 30 R Benetke - Rim (*) 10.28 DD Benetke S.L. - Rim - Neapelj Reggio C. - Catania -Palermo (pogradi H. r. Trst - Reggio C. in Catania; pogradi L in H. raz. Trst -Palermo in Trst - Catania) 10.44 DD (Direct Orient) Benetke - Milan - Domodossola Pariz • Calais (spalni vagoni Atene Istanbul • Pariz; pogradi II. raz. Sofija Pariz (2) Beo- grad - Pariz in Atene • Milan) 10.54 L Portogruaro Benetke S.L. 13.30 DD Benetke - Milan Turin (Modano Lyon P. od 21.6. do 6.9.75) 13.40 L Portogruaro 15.40 DD Benetke S.L. 16.33 DD (Lombardie Express) - Benetke S.L. Milan - Pariz 17.20 L Portogruaro (razen ob botah in praznikih) l'-30 R Mestre (brez vmesnih postajališč) • Milan Genova (*) 18-04 L Portogruaro 18.42 D Benetke S.L. - Bologna Bari (pogradi Trst • Bari) 19.22 L Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) - Benetke S.L. . Rim - Milan - Domodossola Pariz (pogradi L in II. raz. Trst - Pariz: spalni vagoni Benetke ■ Pariz; pogradi II. raz. Beograd -Pariz in Benetke - Pariz; pogradi Zagreb - Pariz od 26.6. do 20.9.75) 22.25 DD Benetke S.L. Milan Genova - Marseille (spalni vagoni Trst - Turin in Trst Genova) - Mestre - Bologna -Rim (spalni vagoni Trst • Rim) Prihodi 1.40 DD Benetke S.L. 6-32 L Cervinjan (razen ob praz- nikih) <•25 L Portogruaro <•55 DD Marseille Genova 'Turin • Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi Genova Trst in Turin Trst) ■ Rim Bologna Mestre (spalni vago-ni in pogradi Rim Trst) ino D Benetke S.L. -27 DD ženeva Zuerich Domodossola Milan P.G. Mestre (pogradi II. raz. ženeva -Trst in Ženeva Beograd). Vožnje samo ob sobotah od 28.6. do 9.8.75. *0.56 DD (Simplon Express) Pariz -Domodossola Milan Lambr. - Rim ■ Benetke S.L. (pogradi L in 11. raz. Pariz Trst; pogradi IL raz. Pariz- Beograd m Pariz Zagreb od 28.6. do 22.9.75) Bari Bologna pogradi II. raz. in ime spalni vagoni Bari Trst). 14.05 D Videm H-05 R (Rialto Milan Mestre 15.02 L Videm (Mestre Trst brez vmesnih 17.05 D Videm Postaj) (*) 17.59 L Videm 12.30 DD Palermo Catania Reggio C. - Neapelj - Rim Tib. -Benetke S.L. pogradi II. r. Catania - Reggio C. . Trst; pogradi 1. in II. r. Palermo - Trst. spalni vagoni Catania Trst) 13.54 DD Benetke S.L. 14.16 L Cervinjan (razen ob praznikih) 15,25 DD (Lombardie Express) Pariz -Milan Benetke S.L. 17.42 D Turin Benetke S.L. (Lyon P. - Modane od 23.6. do 8.9.75) 18.36 R Firence - Bologna Benetke S.L. (*) 19.00 L Portogruaro 20.05 DD (Direct Orient) Calais Pariz Milan - Benetke S.L. (spalni vagoni Pariz . Atene - Istanbul, pogradi II. raz. Milan - Atene in Pariz Beograd; pogradi H. raz., Pariz Sofija) (3) 21.03 R Milan (Mestre) Rim Benetke S.L. (*) 22.54 L Benetke S.L. 23.28 DD Turin - Milan Rim • Benetke S.L. (spalni vagoni) Rim - Moskva (4) 19.25 L Videm 19.38 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon • Videm 22.40 L Videm 23.38 D Miienchen Salzburg Trbiž ■ Videm 23.45 DD' Calalzo Videm (2) Dunaj (*) Samo prvi razred z obvez- nim prednaročilom (1) Ne vozi ob petkih (2i Vozi samo ob ponedeljkih, četrtkin. petkih in sobotah od 2.6. do 25.9.75 (3) Vozi samo ob ponedeljkih, četrtkih, sobotah in nedeljah od 5.6. do 27.9.75 (2) Vozi samo ob praznikih od 29.6. do 14.9.75 (ne vozi dne 15.8.75) TRSI OPČINE LJUBLJA. NA BEOGRAD BUDIM PESTA SOFIJA ATENE • ISTANBUL MOSKVA Odhodi 0.52 D Opčine - Ljubljana Zagreb -Budimpešta (spalni vagoni Rim - Moskva) (1) 7.28 L Opčine (2) 11.14 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana - Zagreb - Beograd (vagoni H. raz. ženeva . Beograd (3); pogradi II. raz. Pariz - Beograd in Pariz Zagreb (od 28.6. do 22.9.75) 14.48 L Opčine Ljubljana (4) 19.35 D Opčine - Ljubljana (4) 19.57 D Opčine - Ljubljana - Zagreb Beograd (pogradi H. raz. za Beograd) - vozi ob četrtkih in sobotah 20.25 L Opčine 21.09 D (Direct Orient) Opčine - Ljubljana - Skopje - Beograd -Atene - Istanbul - Sofija (spalni vagoni Pariz . Atene Pozno sino"' -la r-e v Tržiču in v Gradežu si - občinska sveta. O poteku sej ut očamo, in sicer zato ne, ker sta se začeli kasno in ker bi bilo tvegano kakršnokoli pisanje, ki ni podprto z dokončnim rezultatom volitev župana in odbornikov. Ugibanjem se namenoma izogibamo zato, ker se stvari hitro spreminjajo in ker lahko čez noč odpove soglasje, ki je bilo sklenjeno prejšnji dan. V dobro obveščenih krogih obstaja prepričanje, da so se demokratične stranke na pokrajinski ravni dogovorile o izvolitvi socialističnega župana v Tržiču. Prav včeraj pa je Krščanska demokracija s svojim tiskovnim sporočilom odločno zavrnila takšna namigovanja, češ da so komunisti in socialisti v pokrajinskem svetu glasovali za komunista Silvina Poletta. Stranka nadalje obžaluje, da, socialisti niso podprli predsednika Mari-nija ter izraža prepričanje, da se bodo ustavne stranke soočale pri sestavljanju programa. Kakor je v tem obžalovanju prišla do izraza ne-volja KD zaradi pičle večine, ki se je ustvarila okoli pokrajinskega predsednika, tako je v njem tudi dobršen del politične mahinacije, da bi razbili akcijsko enotnost socialistov in komunistov po 15. juniju. Tudi včerajšnje skupno tiskovno sporočilo KD, PSDI in PRI v zvezi položajem na pokrajini načenja to temo, po drugi strani pa objavlja stališče, ki so ga sprejele delegacije treh strank 11. avgusta, o njihovi pripravljenosti zagotoviti u-činkovite odbore krajevnim ustanovam ter obenem izražajo novemu predsedniku Francescu Mariniju najboljše želje pri vodstvu pokrajinske politike. Ker je položaj v Tržiču in na pokrajini zelo podoben in ker bi bilo mogoče zagotoviti stabilne večine samo z dogovorom med tristrankar-sko koalicijo in levičarskima strankama, bi bilo mogoče izvršiti loti-zacijo oblasti tako, da bi izvolili v Tržiču socialističnega župana, ki bi sestavil program ob sodelovanju vseh ustavnih strank, in obdržati na pokrajini predsednika Marinija, ki bi pri sestavljanju programa upošteval predloge levice. Zdi se, da bi bila pokrajinska socialdemokratska svetovalca naklonjena tej rešitvi, ker ju nič ne mika stopati v takšen odbor, na katerega bo pet demokristjanov položilo svojo težko roko. Razumljivo je, da v PSDI prihaja v teh dneh do različnih gledanj na sodelovanje z levico in da vodstvo ne more več uveljavljati svojega protikomunizma., če bi šel ta proces dalje, potem bi se položaj stranke nasproti KD ošibil tudi v občini Gorica ter bi se s tem zmanjšala možnost za izvolitev socialdemokrata na mesto podžupana v Gorici. gradbenikov z namenom, da iili goriško gradbeništvo iz je stiske. Ustanovitev novega konzorcija CI El (Consorzio impreditori edili ison-tini), je bila prejšnji dan na sedežu združenja industrijcev. Predsednik združenja 'T zario Romani je v u-vodnem poročilu dejal, da je to način skupnega reševanja težav, ki so se pojavile v gradbeništvu. Dostavil je, da bo konzorcij imel razne stike s tukajšnjimi političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi predstavniki, da bi skupno razvozlali zapleten položaj. Za predsednika konzorcija CIEI so izvolili tržiškega gradbenika Filiber- ta Corradija, podpredsednik je Pietro Protto, glavni odbor sestavljajo še R. ggero Pin, Ernesto Brussi, Alfio Sodini, Armando Fioretto in Paolo Tassi. Pokrajinska uprava opozarja vse univerzitetne študente agronomije in tiste, ki obiskujejo višje kmetijske šole ,da je do konca tega meseca čas za vlaganje prošenj za štipendije. Kakor so nam sporočili, je pokrajinski svet v ta namen odobril znesek 5 milijonov lir, ki bo služil za dve štipendiji po 300.000 lir, 15 štipendij po 200.00 lir, preostali znesek pa bodo razdelili v obliki podpor. ZANIMIVA POBUDA ZAVODA «ITALIA» V Tržiču zaključili enoletni tečaj slovenskega jezika Na njem je poučeval prof. Leopold Devetak V Tržiču se je zaključil tečaj slo-1 ženir, nekaj časa pa je tečaj obi- venskega jezika, ki ga je priredila zasebna šolska ustanova «Italia». Na njem je poučeval prof. Leopold Devetak, profesor na slovenski srednji šoli v Gorici. Ob sklenitvi prvega tečaja našega jezika v tem mestu smo hoteli izvedeti kaj več o njegovem poteku ter smo zaprosili prof. Devetaka za kratek pogovor. Povedal je, da je bil ta tečaj prvi, ki so ga kdajkoli priredili v tem mestu ter je iz te pobude mogoče u-gotoviti željo, ki se je izoblikovala med nekaterimi pripadniki večinskega naroda, da bi se naučili našega jezika, ki bi ga nujno potrebovali skoval tudi ravnatelj šole, ki je tečaj priredila. Tečajniki so ob koncu prvega leta pokazali zadovoljivo znanje ter je samo od njihove volje odvisno, če se bodo v razmeroma kratkem času naučili našega jezika. Pri tem jim pomaga tudi možnost, da svoje znanje vsak dan spopolnjujejo ob živem stiku s slovensko stvarnostjo. Ker je tečaj na zasebni podlagi — tečajniki plačujejo po 10.000 lir na mesec — se še nič ne ve, če ga bo šola priredila tudi v prihodnjem letu. Ker pa je želja po znanju jezika pri nekaterih tečajnikih sila ob- pri svojem vsakdanjem stiku s pri- čutena. so se že dogovorili s prore- ipadniki našega naroda. To potrebo sta predvsem občutila dva trgovca, nadalje mlad obrtnik, žena nekega Slovenca, študentka srednje šole, in- Ustanovljen konzorcij goriškili gradbenikov Splošni gospodarski zastoj je zadal hud udarec tudi gradbeništvu na Goriškem ter strokam, ki so z njim neposredno povezane, v prvi vrsti o-brtništvu. Kriza v gradbeništvu je šanje za vse slovenske otroke v‘ob-povzročila veliko odpustov ter zagro-; čini,» nam je dejal Mavrič. «Trenut-zila celotno zaposlitev na tem podro-! no deluje slovenska šola na Pleši- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 OBISKALI SMO CA NA KRMINSKI OPRI Pogovor s Karlom Mavričem iz Krmina Slovencem izvoljenim na listi KRI Z vsemi predstavniki Slovencev se zavzema za ureditev slovenskega šolstva v občini - Na prvem občinskem svetu je spregovoril v slovenščini Kot po vsej Italiji so se na junijskih upravnih volitvah tudi v krmin-ski občini močno uveljavile leve na- ! predne sile. Največji uspeh je žabe-1 ležila komunistična stranka, ki je v' občinski svet izvolila osem svetovalcev. Na tej listi je bil izvoljen tudi predstavnik številnih Slovencev, ki žive v krminski občini Karel Mavrič. V letih takoj po drugi svetovni vojni so krminski Slovenci že imeli svojega aktivnega političnega zastopnika, ki se je zavzemal za njihove | pravice. To je bil Frane Toroš, ki ; je na prvih povojnih volitvah bil iz- > voljen na listi KPI hkrati v občinski -in pokrajinski svet. Odločil se je za pokrajino in tam, včasih tudi o-stro, nastopal v korist slovenskega živlia. Poleg številnih Slovencev, ki žive v mestu jih je še več v severnih naseljih. Razen nekaj furlanskih priseljenih kmetov so na Plešivem, Su-bidu, Novajih, Ceglem, Fajetu, Pra-dežu in na Krminski gori vsi Slovenci. V vsej občini jih živi od 13 do 15 odstotkov, zato je tudi upravičena prisotnost slovenskega zastopnika v občinskem svetu. Po številu slovenskega prebivalstva bi jih moralo biti celo več. Na Krminski gori, kjer smo ga obiskali, živi Karel Mavrič predvsem od vinogradništva in živinoreje. Sem se je priselil iz Novaje/. Poleg dela ni polju se zanima tudi za socialne potrebe kmetov. Je član krmin-ske kmečke zadruge in vsa povojna leta pripadnik KPI, na listi katere je že večkrat kandidiral na upravnih volitvah. Na prvi seji novoizvblje-nega občinskega sveta v Krminu je spregovoril v slovenščini in nato še v italijanščini. Medtem ko je postregel s kozarcem žlahtne rebule, smo navezali pogovor z njim in ga vprašali po delu, ki ga čaka kot občinskega svetovalca. «Moja prva in glavna skrb je urediti šolsko vpra sorjem, da so pripravljeni tečaj nadaljevati tudi na povsem zasebni podlagi, lahko tudi v kakšnem stanovanju, samo da bi znanje poglobili ter prišli z njim tako daleč, da bi se lahko vsaj pogovarjali. Tečaj se je pričel lansko jesen ter je trajal osem mesecev. Poleg tega tečaja prirejajo v šoli «Italia» tudi druge tečaje, na katerih se udeleženci med večernimi urami udeležujejo lekcij, da se pripravijo za izpite na šolah. čju. Da bi zajezili sedanjo krizo, ki je ni bilo enake od druge svetovne vojne dalje, je združenje industrijcev ustanovilo konzorcij goriških vem, ki pa zaradi nekaterih okoli ščin tehničnega in na žalost tudi učnega značaja ne deluje z uspehom. Lansko leto so to šolo obisko- Urnik trgovin za veliki šmaren Združenje goriških trgovcev obvešča, da bodo trgovine ob priložnosti velikošmarnih praznikov poslovale po naslednjem urniku Jutri, 14. avgusta: vse trgovine bodo odprte po običajnem urniku: mesnice, pekarne in mlekarne bodo odprte tudi v popoldanskih urah. Petek. 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen dežurne cvetličarne. Sobota, 16. avgusta: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte le v jutranjih urah. Nedelja, 17. avgusta: trgovine z jestvinami bodo lahko odprte v jutranjih urah. Ponedeljek, 18. avgusta: vse trgovine bodo odprte, tudi tiste, ki imajo običajno medtedensko zaporo Združenje trgovcev nadalje obvešča, da bodo njegovi uradi zaprti do 23. avgusta. IFJraiMgfare;! Slovensko planinsko društvo obvešča vse tiste, ki se bodo udeležili vzpona na bovški Grintovec skupno s tolminskimi planinci, da se bomb zbrali v nedeljo, 17. avgusta, ob 5. uri zjutraj (po jugoslovanskem času) pri koči ob izviru Soče. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo na sedežu SPD, Ulica Malta 2. Razna obvestila ÌlI «'ji., Karel Mavrič vali samo trije učenci. Pri Slovencih in tudi v političnih strankah si utira pot zamisel, da bo treba slovensko šolo premestiti v mesto. Takšna rešitev bi bila nedvomno dobra, saj bi se otroci znašli v širši družbi in bi tako preprečili njihovo osamljenost, kar je bil do sedaj glavni strah staršev, zaradi katerega niso vpisovali otrok v slovensko šolo na Plešivem.» llllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIII||l|||||||||UllIII|||||||||||||||||||||||||lllllllllllllla>aa,lllll,„||llum|||||,II||||imm||lim||||||||||||||||||||||||1I||||||||||||||||ul|1|| NEZAVIDLJIV REKORD MESTA (4) Ne vozi ob sobotah - Istanbul; spalni vagoni in pogradi II. raz. Trst Beo- TRST VIDEM DUNAJ - grad; pogradi 11. raz Pariz SALZBURG . MUENČHEN - - Sofija samo ob ponedeljkih. STUTTGARD četrtkih, sobotah in nedeljah od 5.6. do 27.9.57; pogradi Odhodi 11. ra. Milan Atene in 5.25 L Videm Pariz Beograd 6.10 D Videm Trbiž 6,18 L Videm Prihodi 7.05 D Videm 5.48 D Budimpešta Zagreb Ljub- Salzburg Muenchen Ijana Opčine (spalni vagoni 8.50 D Videm Trbiž Dunaj Moskva Rim) (5) 10.08 L Videm 7.10 L Opčine (2) 12.25 D Videm Trbiž 8.38 D Beograd Zagreb Ljubljana 13.02 L Videm Opčine (pogradi II. raz. 13.55 DD Videm Calalzo (1) Beograd Trst) vozi ob 14.05 D Videm ponedeljkih in sobotah (ne 14.22 L Videm vozi dne 2.6.75) 16.55 L Videm Trbiž 9.50 D (Direct Orient) Sofija Istan- 17.43 D Videm (razen ob praznikih) bul Atene Beograd Sko 17.55 L Videm i razen ub sobotah) pje Ljubljana Opčine 19.17 D Videm (paini vagoni Atene Istan- 20.15 L Videm bul - Pariz; pogradi 11. raz. 21.42 D (Italien Osterreich Express) Beograd Pariz in Atene Videm Trbiž Dunaj Salz- Milan; spalni vagoni in po- burg Stuttgard gradi 11. raz. Beograd Trst; 22.40 L Videm pogradi 11. raz. Sofija Pa- riz samo ob ponedeljkih, (1) Samo ob praznikih od 28.6. Četrtkih, petkih in sobotah do 13.9.75 (ne vozi dne 18.6.75) od 2.6. do 25.9.75) Gorica ne razpolaga z zadostnim številom športnih objektov V mestu imamo malo telovadnic in igrišč . Kdaj bosta dograjena bazena na Rocjah? - Potreba po gradnji večje športne palače 0.50 L 7.30 L 7.45 D 8.45 L 9.56 D 12.03 L Prihodi Videm Videm Sacile Videm (razen ob praznikih) Ob sobotah vozi iz Vidma Videm (tìsterreich Italien Express) Stuttgard Salzburg Dunaj ■Trbiž - Videm Trbiž Videm 10.10 D Ljubljana Opčine (4) 14 35 L Ljubljana Opčine (4) 19.44 DD (Simplon Express) Beograd Zagreb - Ljubljana Opčine (pogradi II. raz. Beograd -Pariz in Zagreb Pariz od 26.6. do 20.9.75) Opčine 21.30 L (D (2) (4) (5) Ne vozi ob nedeljah Ukinjen ob sobotah in praznikih Vozi ob sobotah od 28.6, do 9.8.75 Ukinjen ob nedeljah Ne vozi ob petkih- Na televizijskih ekranih smo priča odličnim športnim dosežkom atletov iz severnih držav, še posebno iz Vzhodne Nemčije ter se čudimo, kako je to mogoče. Odgovor je zelo enostaven. V teh državah dajejo namreč športnemu udejstvovanju, naj bo to tekmovalnega značaja ali rekreacijskega, velik pomen. Zaradi tega so že pred leti začeli novo politiko na tem področju, s katero so pospešili vsakovrstno športno dejavnost ter omogočili, da se je prebivalstvo v čimvečjem številu športno izživljalo. Zgradili so številne bazene, telovadnice ter športna igrišča, kjer so se prebivalci in še posebno mladina fizično usposabljali. Istega ne moremo trditi o Italiji, kjer je tako se zdi, športno u-dejstvovanje, če izvzamemo nogomet in v zadnjih časih košarko, postalo le stvar maloštevilnih premožnejših prebivalcev, ki lahko plačajo visoke vsote za uporabo telovadnic ali igrišč. Prav tako je v Gorici, kjer imamo na razpolago pičlo število športnih objektov in še ti niso vsem dostopni. V mestu primanjkujejo predvsem telovadnice in bazeni. Gre v bistvu za osnovne športne objektp. Kakšno je resnično stanje z go-riškimi napravami? V mestu imamo približno deset telovadnic, od katerih so nekatere last občine, druge pa so šolske. Brez dvoma je to število znatno pemajhno, da bi zadostilo želji vseh športnikov in športnih društev. Posebno pozimi, ko je nujno treniranje v telovadnici, nastanejo številne nevšečnosti, saj ti prostori ne morejo zadostiti potrebam vseh. Zgodi se, da nekatera športna društva, če hočejo trenirati v telovadnici, to lahko storijo ob nemogočih urnikih in večkrat celo pozno zvečer. Ob tem naj dodamo, da vse slovenske šole na Goriškem ne razpolagajo s primerno telovadnico, saj imamo sedaj le manjši prostor na srednji šoli «Ivan Trinko». Največja goriška telovadnica na Trgu Cesare Battisti pa je v bistvu last UGC, ki skrbi samo za svoje člane. Naj s tem v zvezi povemo, da bodo letos telovadnico, kjer i-grajo košarko, nekoliko spremenili in to na zahtevo italijanske košarkarske federacije. Gre v bistvu za postavitev plexiglasne obrambe med občinstvom in igralci, in sicer tam, kjer običajno sedijo igralci. Poleg tega bodo morali speljati «tunel», ki bo šel iz slačilnic naravnost na igrišče. To je zahtevala federacija, da bi igralci in sodniki ne bili izpostavljeni, v zadnjih časih vedno večji ihti navijačev. Če nadaljujemo s pregledom športnih centrov, moramo ugotoviti, da Gorica ne razpolaga z bazenom. Jo že res, da sedaj gradijo na Roj-cah kar dva, enega pokritega in e-nega na odprtem, vprašanje pa je, kdaj bosta dograjena. Poleg tega se upravičeno lahko vprašamo, kdo, se bo posluževal teh bazenov. Brez dvoma ne bosta zadostila potrebam vsega prebivalstva, kar bo neizbežno povzročilo selekcijo pri njuni uporabi. Čeprav je nogomet najbolj razvita športna panoga v Italiji, v Gorici nimamo dovolj igrišč, tako da se morajo ob nedeljah ekipe vrstiti druga za drugo na enem in istem igrišču. Pred leti so na Rojcah zgradili občinsko nogometno igrišče, ki so ga dali v najem društvu Pro Gorizia. Pri tem moramo ugotoviti, da so igrišče zelo slabo izdelali. Nad zelenim pravokotnikom niso postavili plasti take zemlje, ki bi vpila vodo, tako da je ob dežju igrišče blatno. Poleg tega je na glavnih tribunah vedno prepih, še posebno pozimi. K temu je treba dodati, da so gornje tribune tako zgrajene, da preprečujejo pogled nad celotnim igriščem. Kar se tiče teniških igrišč, je vprašanje še bolj kočljivo. V Gorici imamo dva taka objekta, kar samo po sebi dokazuje, da nista kos potrebam Goričanov, ki so še posebno v zadnjih letih vzljubili to športno panogo. Goriška občina že več let obljublja, da bo v mestu zgradila športno palačo, v kateri naj bi umestili tudi razstaviščne hale. Kaže, da je to ostalo samo pri obljubah in da bo Gorica še vedno imela rekord mesta, ki je zelo siromašno kar zadeva športne objekte. «Kako mislite to izvesti in kdo se še zavzema za uresničitev te pobude?» «Bodisi stranke, kot tudi občinska uprava, so že dale načelno privoljenje. Za izvedbo pa se zanimajo starši otrok in politični pred stavniki moje stranke, Slovenske skupnosti, socialistov in drugi KPI je s tem v zvezi že imela razgovore z raznimi političnimi strankami in za prihodnje dni je na programu tudi pogovor s Slovensko skupnostjo.» «Ali ste naleteli kdaj na težave pri pogovorih?» <i -rA y . ( ' - ; ur p.. ? ■■S jUriferiririAgp:.. r ^ r ' - K .. j* *;■ §SSi ! ^ :#■ 1 Pl P illlliflji -■ 'v!