56
Novičar iz raznih krajev.
Povedali smo zadnjikrat, da kmetijska razstava, ki je imela letos v Parizu biti, je preklicana. To je zelo važna novica — pravi dunajski časnik „AIIg. L. u. F. Z.tt — za razstavo dunajsko zato, ker angležkega kmetijskega orodja in masin , kterih je že pred za dunajsko razstavo obilo napovedanih bilo, bode sedaj še več prišlo, še več pa francozkih; vse to ali saj veči del tega, kar so Francozi pripravili za domačo razstavo, ki je imela mesca rožnika v Parizu biti in ktera je sedaj iz nenade preklicana, bi utegnilo na Dunaj na ogled priti. Priložnost bo po tem takem kaj lepa, viditi obilo kmetijskega orodja in kmetijskih masin, s kterimi drugod z velikim pridom zemljo obdelujejo ali ki so še le na novo iz-najdene, —  in toliko mikavnima bo pot   na   Dunaj   ukaželj-
nim kmetovavcem. — Političnih novic se je bralo tedni celo malo.    Zedinjenje   Moldave   in  Valahije   se   zmiraj stoji   v   pervi versti.    V   višji   zbornici   angležkega   der-žavnega zbora se je na vprašanje oglasil o tej zadevi  minister Clarendon   in   pomenljive besede izustil rekši, „da tudi njega je Moniteurjeva novica zelo osupnila,   ker so si   poročniki   vseh   v   poslednjem    parižkem   zboru  zbranih vlad besedo dali, da pred zborom divana   in   pred  zaslišanjem ljudstva v   omenjenih   knežijah   nobena   vlada   ne sme ničesa početi,   kar bi utegnilo mnenje moldavskega in vlaškega naroda tako ali tako oberniti;   čudno   je tedaj, da je   pred  tem   časom   francozka   vlada   besedo   povzela. Angležka vlada hoče mož beseda biti in molčati,   dokler čas ne pride govoriti".    Kakošen kruh bo   iz te moke,   še nobeden ne ve; nov razpor bo berž ko ne. — Ta  odgovor in pričkanje deržavnega poslanca Disraeli-ta in pa ministra  Palmerston-a ste   dosihmal najvažniše reči  angležkega deržavnega zbora bile.    Disraeli  je vprašal   ministra: „Ali je res, da ste sklenile francozka in avstrijanska vlada med seboj   skrivno pogodbo,   po   kteri   hoče biti  francozka vlada avstrijanski porok za njene dežele na Laškem ?a Pal-merstou je drugikrat   natanjčniše   odgovoril,   „da   se je h koncu leta 1854 taka zaveza   imela   skleniti, ko se je mislilo, da se bo avstrijanska vlada djansko vdeležila   turško-rusovske vojske in   se je bala v tem   kakošne prekucije na Laškem.    Ker pa se Avstrija   ni   vdeležila vojske,   se   pogodba ta ni podpisala".   —   Zavolj   Ne u en b ur ga   se   bo mesca   suš ca   začel zbor v Parizu.   —   Nek   prederzen človek je 11.   dan   t.   m. v Parizu   napadel   cesarico   fran-cozko.    Berž so ga zgrabili,   pa   nobenega orožja niso   pri njem našli. Pri izpraševanji je rekel, da je hotel cesarico le objeti.   —   Še zmiraj se govori, da car rusovski pride v Nico k svoji materi in da se bo tam snidel z Napoleonom. — Po najnovejšem številu je v vseh   ljudskih  šolah našega cesarstva 43.000 učnikov, med kterimi je blizo 20.000 učnic (večidel nun). — V vas Abo na Ogerskem, ki šteje komaj 2000 duš, gre 28 iztisov mnogoverstnih časnikov, namreč 15 ogerskih,   11   nemških  in 2  francozka.    To   so pač pridni bravci!    —   V Krasni   na   Erdeljskem   je umeri ovčar;  pred   smertjo   pokliče  župana k sebi   in   mu   izroči 1000 gold.,  ki si jih je skor v samih   krajcarjih   in groših prihranil dolgi čas svojega življenja; 500 gold. je verli pastir daroval za napravo šole.   —   V 15 letih,   od 1840 do 1854, je na Rusovskem se rodilo blizo 40 milijonov ljudi, umerlo pa 30 mil.    Sedanje število Rusov znaša 60 milijonov brez 7 mil. Poljcov in Finov. — Ze se je oglasilo ved prerokov, ki prerokujejo letos tako dobro vinsko   letino kakor 1811, 1822, 1825 in  1826, ker tudi takrat se je mesca januarja (prosenca) veliko bliskalo.