Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 6. marca 1938
Štev. 10.
Cena 1 Din.
Dr. Opeka Mihal.
V Ljubljani je mirno zaspao v 67. leti starosti kanonik Dr. Opeka Mihal. Pokojni je bio izvrsten pisateo i imeniten predgar, računa se med najbolše predgare denešnjega časa v Slo-
veniji. Naj njemi dobra Mati Marija v obilnosti plača trüd, z šterim je širo njeno čast, posebno lepo predgo na Marijanskom kongresi v Ljubljani od ponizne „Dekle Gospodove“.
Naš proračun zglasan.
Skoro dvakrat teliko glasov je dobo v parlamenti naš proračun za 1. 1938/39. od 1. do 1. aprila, kak proti. To svedoči, da je protina oslabela. Bili so takši poslanci od protine celo, ki so za proračun glasali, ar vidijo kak dobro dela Stojadinovič—Korošcova vlada. Tisti poslanci pa, ki so lani nahujskali
Srbe proti konkordati, pa niti neso se vüpali prikazati v parlamenti.
Zdaj de se razpravlalo i glasalo ešče po pozameznih ministerstvi, keliko znaša proračun i potom pride te pred senat, da ga zglasa i te. Do 1. aprila mora biti zglasan v parlamenti i v senati.
Delavci!
V nedelo, dne 6. marca pridite vsi v Soboto na veliko delavsko spravišče, ki ga bo priredila Zveza poljedelskih delavcov v Soboti na dvorišči hotela „Dobray“ — Krona dopoldne ob pol dvanajstoj vüri.
Poljedelski delavci !'To zborüvanje bo edno izmed najvekših, ka jih je dozdaj sploh bilo. Vsi, ki hodite na sezonska dela v tüjino, pridite na to najvekše svoje zborüvanje, da pokažete merodajnim činitelom, koliko vas je i kak močna je vaša organizacija.
Pridejo Odlični govorniki iz Ljubljane. Te den majo priti tüdi delegati iz Nemčije, zavolo nabiranja delavcev. Tak bote zvedeli, koliko delavcov bo letos šlo v Nemčijo, Francijo, na Belje i v Bačko.
Spravišče se bo vršilo pri vsakom, tüdi najslabšem, vremeni, zato naj dež, sneg ali slaba pot i razdalja do Sobote, nikoga ne zavira. Pridite vsi!
Vlüdno vabi vse delavce i somišlenike
Odbor Zveze polj. delavcev v Soboti.
DELAVCI !
Vaše najvekše zborüvanje se bo vršo v nedelo, dne 6. marca namesto 13. marca. Zato te den brez izjeme vsi v
Soboto.	Odbor
Zveze polj. delavcev.
Austrija za svojo neodvisnost.
Februara 12. sta se v Berchtesgadeni pogodilo kanclera dveh nemških držav, Hitler za Nemčijo i Schuschnigg za Austrijo. Zgledalo je, da se te Schuschnigg vdao i da je Austrija prišle pod Vodstvo Nemčije. Celi svet je bio osvedočeni, da je tomi tak, ar je vido, da je püsto za sloboščino Schuschnigg vse, v Austriji zaprte, hitlerevce i da je Schuschnigg vzeo v austrijsko vlado za ministre lüdi iz hitlerovoga tabora.
Februara 25. je pa Schuschnigg, austrijski kancler, meo javni govor, ki so ga radio-postaje prinašale po Evropi. Te govor je jasno povedao, da je svet krivo tolmačo pogodbo, sklenjeno v Berchtesgadeni. Hitler bi toti šteo Austrijo pod se dobiti, zato v svojem tri vüre trpečem govori niti z rečjov ne omeno neodvisnost Austrije i to tem menje, ar je v Berchtesgadeni Schuschniggi grozio, ka če se ne pogodi, nastane v Austriji državlanska bojna. Schuschnigg je pa febr. 25. jasno povedao pred celim svetom, da je Austrija neodvisna država i šče živeti svoje samostojno državno živlenje- Na Schuschniggov odločen govor so najbole vplivali austrijski delavci, ki so podpisali izjavo, da se bodo za neodvisnost Austrije do zadnje kaple krvi borili. Podpisalo je pa to izjavo milijon delavcov.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1·50 Din.
Kak je z penezi?
Vsa dežela se je razveselila, da je po tolikom čakanji vendar prišlo do toga, da bodo naše kmečke posojilnice opet izplačüvale nekaj penez. Vse je pozdravilo veliko dejanje, ki je zagotovilo, da je penez po naših posojilnicaj varen i pregnalo strah nezavüplivcov za zmerom. Poročila s kmetov pravi, da se je zavüpanje dejansko že vrnilo i da penez teče v posojilnico i zdigne ga samo tisti, ki ga zaistino potrebüje. Trbe še edno stopnjo, da priteče tüdi novi penez v naše zavode. Slovenske voditele, ki so to dosegli i spelali, zdaj ves narod pozna kak prave voditele. Zavüpa jim kak možom, ki držijo reč i včinijo vse, ka je mogoče.
Ka piše „Slovenski delavec ?“
Glasilo našega katoličanskoga delavstva „Slovenski delavec“ je tüdi z veseljom pozdravo dobo, ki se začne v našem zadrüžništvi. Etak piše: „Zdelo se je, da je bio ogromnomi deli pretečenih desetletji za gospodarski zdig i osloboditev narodnih sil zadan smrtni vdarec. Zdelo se je, da so ga narodi tüje sile namenoma podkopale z raznimi najbole neprimernimi odloki, da bi ležej strle odpor slobodnoga našega maloga naroda i ga zarobile svojim želam ino voli. Nego prišli so novi možje i zamenjali so one drüge, ki z narodom neso čütili.
Tüdi slovenski delavci se veselijo opetnoga obüjenja našega peneznoga zadrüžništva. Vsikdar sta našiva delavna stanova kmet i delavec čütila eden z drügim. Tüdi zdaj se je pokazalo, da ne med njima nasprotji, kda se ide za veliko narodno stvar. Tüdi delavec bo svoje prihranke zavüpao domačemi zavodi.“
Etak konča članek „Slovenski delavec“ : „Od moža do moža branimo naše gospodarske ustanove, naše penezne zadruge, skažimo se hvaležne svojim narodnim voditelom z iskrenim delom i razumnim delovanjom“.
Küpčija s knižicami.
Eden najgrših poslov v toj peneznoj krizi je bila küpčija z hranilnimi knižicami. Nezavüpanje do posojilnic je nešterim vzelo vso razsodnost ino vso srčnost. Odavali so knižice pod vsako ceno, četüdi Vnogokrat ne bilo nikakše prave potrebščine. Pokazalo se je pali, da ima strah strašno velike oči. I te strah so izrablali sleparje, da so izvablali iz lüdi knižice, pa neso potem Vnogokrat lüdje dobili nazaj ne knižnice, ne penez. Edna sama župnija na bivšem Kranjskom je bila na te način osleparjena za prek 200.000 Din. Kakša škoda ! Lüdje nasedajo raj slepari, ki jih žene v nesrečo, kak poštenjaki, ki je kara i njim vpliva srčnost v srce. Pokazalo se je, da je nespamet najdražja stvar na sveti. Bog daj, da bi te posküšnje vse nezavüplivce ozdravile. Mirno dnes lehko pravimo, da je vse škode zavolo te küpčije s knižicami tri do štiri miljone din. To pravimo od sleparov. Če je što prisiljeni bio odati, ar je za njega bilo boše dobiti včasi vekšo svoto, kak pa pod kvar čakati celo več let, je prav včino, če je dobro odao knižico.
Srečen gospod.
Bio je v Ljubljani zbirčen gospod, ki je šparao i hrano penez, da se je vnogim zdelo, da celo preveč hrani. Bio je samec. Znanci so se ž njega norčarili, da hrani samo za svojo sorodstvo, ki komaj čaka na njegovo smrt. Lepe vsote je meo te gospod, kda se je začela penezna stiska. Ne smete misliti, da so
lüdje samo po kmetih nezavüplivi. Tüdi té gospod se je ves prestrašo, kda je nastopila pri posojilnicaj zapora. Prle je prinašao svoje — jürje — od zavoda do zavoda i premišlavao, kje bo dobo več obresti. A nastopila je zapora i penez je zamrzno; nikam ga ne bilo več mogoče prinesti. To so bile bridke vüre za varčnoga, pa zraven nezavüplivoga gospoda. Tüdi njemi se je prebližao preküpčevalec z knižicami. Oblübo njemi je za knižico 90 odstotkov. To bi njemi izplačao, kak je pravo preküpčevalec, v obrokih. Prijatelje so gospoda opominali. Resan je nekaj časa bogao. Toda končno je zmagala njegova nerazsodnost i šo je, da knižico oda za 90 odstotkov. A bilo je prepozno. Kda je prišo na sleparov stan, ga ne bilo več. Sleparski preküpčevalec je sedo že v sodnih zaporih. Te gospod je meo srečo. Zgübo bi vse knižice zavolo nespametnega ravnanja, če ne bi ga bila sreča rešila.
Menje srečni.
Menje srečni so tisti, ki so doživeli etakše zgodbe, kak jo je doživo štajerski gospodar. Meo je tüdi naložene lepe jürje. Tüdi njega se je v peneznoj stiski prijela srčna stiska i obvüp, kaj bo z penezi. Dopovedavali so njemi, naj počaka, naj zavüpa, naj ne dela neprilike posojilnicam. Nego obvüp ga je tirao, da je po vseh zavodih lagao, v kakših stiskah se nahaja i posrečilo se njemi je, iztisniti iz zavodov 15.000 Din. Neseo jih je domo i skrbno Spravo, zraven pa si je meo roke, jaz sem pa le dosta dobio. Teden dni se je veselio te sreče. Čez teden dni pa je mogeo znancom ovaditi istinsko stisko, ki ga je zadela: vse njemi je odneseo tat, vlomilca nikdar neso dobili. Tak se je pripetilo tüdi v Lipovcih možaki, komi je bilo odnešeno okoli 28 jürjov.
Jürji zgoreli.
V črensovskoj Posojilnici je mela neka oseba par jezer dinarov. Deca so njoj po sveti dobro slüžili, a sama pa doma v najetoj hiši gospodarila. Čeravno je bilo znano, da ma peneze, vendar je neštetokrat prijokala v posojilnico po peneze. Dali so njoj zavolo objokanoga siromaštva, ka so le mogli. Raznese se pa okoli novoga leta po fari novica, da so toj istoj ženski jürji zgoreli. So zgoreli. Mela je najmre peneze na posojili i petjezero dinarov njej je dužnik vrno. Teh pet jürjov je tri leta nosila v janki, te tüdi, kda je kak sirota jokala po penezaj v kasi i kda je dobivala kak sirota podporo. Dežovje staroga leta je pa žensko ednok premočilo. Namočila se je janka i jo dala süšit na peč. Pa peč ne gledala na jürje, vužgala je janko z jürji vred i vse je za gorelo. Je pametno ravnala ta ženska? Jeli ka nespametno. Nespamet jo koštala pet jezer dinarov z jankov vred. Če bi na depot vložila te jürje, bi gdašteč lejko zdigavala peneza i še 2% obresti.
Kam z penezi?
So lüdje, ki zavolo četrt odstotka pri obrestih prinašajo penez iz edne posojilnice v drügo. Skrbno pita takši človek, kje bo več neslo. Ne pita pa kje bo bole varno. Še menje pa pita, ali more tisti penez, ki ga on naloži, potem domačim krajom koristiti. Znamo, da je teklo vnogo penez v tüje zavode. Teko je iz slovenskih krajov v Zagreb i teko je v nemške penezne ustanove. Ves penez, ki ide v tüji zavod, je zgüblen za slovensko gospodarstvo. Ali bomo še ravnali
tak? Če bomo, potem se ne smemo prav nikaj kregati, da se nam slabo godi, kajti vsaki tak leži, kak si postele. Če ščemo, da nas tüji kapital drži v svojem jarmi, potem nas bo tüdi držao. Samo ne čemerimo se, če pa sami vtikamo svoj šinjek pod tüji jarem. Pametnim i razsodnim lüdem pa bo prav ta penezna stiska, ki smo jo prestali, navuk, ki ga nikdar ne bomo pozabili, da mora domači penez v domače zavode, kmečki v kmečke. Tak si bomo gradili bolšo bodočnost.
Ešče ednok : pomali.
Pisali smo, da bodo naše kmečke posojilnice pomali izplačüvale, ne naednok zamržnjene stare vloge. Vsaka bo izdelala svoj načrt i po njem izplačüvala. To je nujno potrebno, ar sepač v vsakom kraji dobi nekaj nerazsodnih lüdi. Tisti, ki je pa resan v potrebčini, pa bo mogeo dobiti po sklepi posojilnice, tisto ka njemi je v istini potrebno. Pomali pa bo znova slobodno vse, ka je naloženoga v posojilnicah. Nove vloge pa so vsakomi taki na razpolago ino izplačilo, zato vlagajte peneze i je ne držite doma.
Grdi posküs nasprotnikov.
Naše zadružništvo je melo med slovenskimi, tak imenüvanimi na-
prednjaki, vsikdar nasprotnike. Ti naprednjaki so vsikdar preminjali svoje ime. Kda je bilo imenitno, so se imenüvati se liberalce, so bili liüeralci. Potem so bili narodni i napredni. Po bojni so bili demokratje i samostojneži, dnes so jugoslovanski nacionalisti. Ostali pa so v istini vedno düševno omejeni nazadnjaki, ki neso mogii trpeti, da bi lüdstvo napredüvalo i so je samo zavirali pri vsakom napredki. Zato so tüdi bili od vsega početka najvekši sovražniki zadrüžništva. Kak divje so napadali pokojnoga dr. Kreka i njegove sodelavce v predbojnom časi. Pa tüdi zdaj neso nikaj načiši. Komaj so zvedili, da je banovina napravila odločen korak i da je ozdravleno naše zadružništvo, so izdali zamazane letake, napisane proti našemi zadružništvi. Nišče sezna ni podpisao, ar laži sumničenja, ki so na tom papiri, nišče ne vüpa zagovarjati. Zlasti se spravlajo na dr. Korošca, ar znajo, da je on steber prave Slovenske politike. Če kje naletite na to zamazanijo, ki je pritekla iz nacijonalnih štao, (znajte, da je to pali edna lažlivih potez proti našemi lüdstvi. Ar neso mogli vničiti našega zadrüžništva, njemi sküšajo bar škoditi. V desetletjih s svojimi napadi neso mogli zatreti zadrüžne misli, pa je tüdi zdaj ne bodo.
2
NOVINE
6. marca 1938.
Nedela
v posti prva.
Evangelij (Sv. Mataja 4.) Tisti čas pelani je Jezuš vu püstino od Düha, ka bi se sküšavao od vraga. I gda bi se posto štirideset dni, i štirideset noči, teda je zaglado. I pristopivši sküšavec, pravo je njemi : Či si Sin Boži, povej, naj eto kamenje krüh postane, ki odgovoreči pravo je: pisano je : ne žive z samim krühom človek, nego z vsakov rečjov, štera shaja z vüst Boži. Teda ga je gori vzeo vrag vu sveti Varaš, i postavo je njega na Cerkveni vrh, i pravo je njemi : Či si Sin Boži, püsti se doli. Ar je pisano: ka je Angelom svojim zapovedao od tebe, i na roke vzemejo tebe, da morebiti ne vdariš vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezuš: pa je pisano: ne boš sküšavao Gospodna Boga tvojega. Pali je gori vzeo njega vrag na breg kroto visiki, i pokazao je njemi vsa Kralestva sveta, i njih diko, i pravo je njemi: Eta vse tebi dam, či pokleknovši mene molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš : odidi satan ; ar je pisano: Gospodnoga Boga tvojega boš molo, i njemi samomi slüžo. Teda je ostavo njega vrag: i ovo Angelje so pristopili, i dvorili so njemi.
*
Predge so potrebne. Dosta čtete, tüdi pobožne liste i knige. To je vse prav i potrebno. A živa, izgovorjena reč je močnejša kak samo napisana. Zato so izgovori tistih, ki pravijo, da jim predge ne trbe, prazni. Če što pravi, da že zna vse, ka se v predgi čüje, naj bo prepričani, da je to ne istina. Pitajte malo takšega človeka krščanski navuk, kak je ta ali ona verska istina, pa bote vidili, ka ne ve. Nekši takši moder mladoženec je na pitanje, ka je bilo ime prvomi človeki, pravo: Ivani
Pa tüdi če bi što vse znao, ka se v predgah govori, bi itak ešče meo dosta haska od predge. Človek dosta kaj zna, ka trbe včiniti, pa li ne včini. Zna kak trbe delati pa ne dela tak. Zato je vsakomi potreben ne samo navuk, nego tüdi vzpodbüda. Predgá šče i mora ne samo včiti, razlagati istine, nego tüdi düševno zaspanost dramiti, da poslüšalci ne poznajo samo, ka je prav, nego to tüdi včinijo. Zato k predgam radi hodite, Jezuš je ki predga, dühovnik je samo šker njegova.
Trikrat je Jezuš vučenikom napovedao svoje trplenje, pa oni so skrivnosti toga trplenja ne razmili. Pri prvoj napovedi so go šteli odvrnoti od trplenja, pri pri drügoj so mučali, pa so ga ešče ne razmeli.
Jeli se z nami ne dogaja ravno tak ? Zaistino, trplenje Gospodovo ne napravi v našem srci nikaj globšega vtisa kak je bilo pri vučeniki. Zakaj ne ? Zato, ar ne premišlavlemo kak bi trbelo. Postni čas je tü. Hodili bomo na postne predge, na križno pot, molili žalostno čislo, čteli po knigah od Jezušovoga trplenja. Dobro. Če pa ščemo, ka nam bo vse to šlo k srci, pripravimo se. Jezuš premaga hüdoga düha i tak ide v trplenje. Tak včinimo tüdi mi. Greh pregnati, te bo trplenje lejko i zveličavno za nas v tom postnom časi vsikdar.
Jezuš se je tüdi zato dao sküšati, da nas navči, kak naj sküšnjave premagamo. Od toga, kak se nasproti sküšnjavam zadržimo, je odvisno naše zveličanje.
Trojno hüdo poželenje muči vsakoga človeka: 1. gizda, 2. lakomnost, 3. nečistost. To so prvi trije poglavitni grehi. Skoro ne vemo razločiti, štero od teh treh poželenj je hüjše. Vsa tri vlečejo vkrej od Boga, v nižne nasladnosti i posvetnoga vživanja.
Pri vsem tom pa moramo dobro ločiti sküšnjavo od greha. Sküšnjava vleče v greh, ne je pa ešče greh. Zato se ti ne trbe bojati, če maš sküšnjave, tüdi če so pogoste i močne. To je ne greh pa tüdi ne znak, da si veliki grešnik ali da te Bog nema rad. Nasprotno ! Če maš velike sküšnjave, pa je dobra premagüješ, te Bog z velikim veseljom gleda, kak se bojüješ za svojo
düšo. Dužni smo sküšnjavam se proti stavlati.
Predvsem pa je potrebno paziti, da si človek sam rad ne vzbüja sküšnjav. S tem, da se človek brezi potrebe postavla v nevarnost grešiti, že greši. Zato se trbe čuvati vsega, za ka človek zná, da njemi vzbüja sküšnjave. Če radovolno poslüšaš grdo govorenje, če gledaš nespodobne ali nevarne reči, je ne čüdno, če se ti sküšnjave vzbüjajo.
Pridejo pa lehko sküšnjave tüdi same od sebe. To so tüdi trojne : 1. proti veri, 2. proti čistosti, 3. proti lübezni do bližnjega.
Ti zna priti na miseo samo od sebe to: Ka pa če je ne vse tak, kak nam pravijo? Na takšo sküšnjavo odgovori : Verjem vse, ka sv. Cerkev vči ! Ti si ne zmožen, da bi vsem verskim istinam mogeo priti do dna i se prepričao sam, kak je to ali ono. To je včinila sv. Cerkev, štero vodi sv. Düh, zato je nezmotliva. Ka Cerkev vči, je sveta istina.
Ešče ležej ti šinejo v glavo grešne misli proti bližnjemi : nevoščenost, škodoželnost, maščevalnost : da bi té i té skoro vmro, da bi ga nesreča zadela, zakaj
Pogajanja med Anglijov i Italijov.
Najvekša Svetovna oblast je že vnoga i vnoga desetletja na zemli je Anglija. A po svetovnoj bojni je dobila nevarnoga tekmece v Italiji. Mussolini je zbüdo v Italijanaj spomine na staro rimsko slavo, na čas, gda je celi svet stao pod rimskimi Orli. Na rimskih zastavaj je bilo najmre znamenje ftiča orla. Tü vidimo zrok, zakaj Anglija še dozdaj ne privolila, da se prizna Italiji Abesinija, tü je zakopan zrok za sklep Zveze narodov, ka so države v njej zastopane ne smele nikših surovin dobavlati Italiji za časa abesinske bojne. I povsod, gde je li mogla, je Anglija dregnola v Italijo, da zmenša njemi vpliv. Posebno je delao na to
dozdajšnji angleški zvünešnji minister Eden.
A zdaj, ka so se tri velike države, Italija, Nemčija i Japonska zdrüžile v ednoj pogodbi za borbo proti komunistom, zdaj, gda z pomočjov Italije i Nemčije tučejo Španjolci rdeče i vtaplajo angleške trgovske ladje, zdaj, gda se je Italija z Nemčijov nagnola na Jugoslavijo i drüge srednjeeuropske države, zdaj je Anglija spoznala, da je prišo trenutek za Pogajanje z Italijov. Da če se ne Pogodi, zna zgübiti Vodstvo sveta i to preide na drüge države. Pred temi pogajanji je pa mogeo odstopiti zvünešnji minister Eden.
V Romuniji nova ustava sprejeta.
V Romuniji je 25. februara javno glasao narod za novo ustavo. Glasalo je za njo 4,295.308 volilcov, proti pa 5415. Vsa oblast je položena po toj ustavi v kralevske roke, jedino on ma pravico sklepati politične i vojaške pogodbe. Vpelana je smrtna kaštige jako pametno za roparske i politične vmore. Nova ustava je vpelala parlament i senat,
kak je tüdi pri nas. Po toj ustavi nieden državlan ne sme predlagati, da bi se oblika države spremenila, ali da bi se premoženje drügih razdelilo. Nišče ne sme zagovarjali razrednoga boja. Te točke jasno svedočijo, da se ustava bori v prvoj vrsti proti komunizmi. Dühovnikom je Prepovedana vdeležba pri vsakom političnom delovanji.
Sestanek Balkanske zveze.
Kotrige Balkanske zveze : Jugoslavija, Romunija, Grčija i Törčija so se po svojih zastopnikaj sestale v Ankari, glavnom mesti Törčije. Lani je v Atenah, bio sestanek, letos v Ankari. Na tom sestanki so te štiri države rešile vsa pitanja, ki se tiče mirü
v Srednjoj Europi, i so priznale Italiji Abesinijo. Nekda so voči metale velike države balkanskim državam, da one kühajo bojno. A zdaj je pa ravno naopak. Balkanske države so postale angeo mirü, šteri velikim državam jasno govori : nasledüjte nas.
MacDonaldova hči se je oženila. Izabela MacDonald, hči pokojnoga angleškoga ministerskoga predsednika J. Kamsaya MacDonalda, je vzela arhitekta Normana Ridgleya. Gospodična Izabela MacDonald je vzela v najem starodavno, iz 17. stoletja izvirajoče krčmo „Sari plüg (The Olde Plow) blizi Speena v Buckinghamshire. Pravi, da bo krčmo vodila tüdi po zdavanji, čeravno je arhitektova žena. — Na sliki vidimo mlado dvojico, kda jima pismonoša prinaša čestitko.
Glasi iz Slovenske krajine.
Na podporo Novin je postala Rajbar Ana, od Grada v Franciji, 5 50 Din. Bog plačaj.
Napad v noči. Trgovca Klepec Karčija z Črensvec so trije dečki iz Sokolskoga drüštva napadnoli v noči poleg Beltinec, gda se je pelao od starišov domo v Črensovce. Napadnoli i namlatili so ga z količi tak močno, da so njemi celo roko potrli. Ar ne meo pri sebi orožja, se je brano z nožom, z šterim je smekno ednoga napadalca. Po tom ranjenci so prišla na svetio imena vseh treh napadalcov. Vzrok napada: Svaja zavolo dekeo.
† Mesarič Števan. Vmro je v Soboti 26. februara stavbenik i trgovec Mesarič Števan. Pokojni je bio dober stavbenik,
poznani po celoj Slov. krajini, gde ga dičijo vnoga njegova lepa dela. Med te spada tüdi „Naš Dom“ v Črensovcih. Naj se dober Jezuš milostno zgledne na pokojnoga düšo, njegove ostale pa potolaži. Vsem njegovim ostalim naše globoko sožalje.
Beltinci. Pri nas bo letos novo sv. mešo slüžo g. Glavač Franc, bogoslovec ljubljanskoga bogoslovja.
Socialni tečaji za mladino so se vršili v Soboti od 25. do 27. februara. V Črensovcih se bodo vršili od 4. do 6. marca.
Krajevna kmečka zveza v Črensovcih bo mela v nedelo dne 6. marca 1938. ob 11 vüri dopoldne (po velkoj meši) svoj redni občni zbor, na šteroga vabi vse tovariše, da se ga vdeležijo. Vsi kmetje vableni !
Bogojina. Naš g. plebanoš so letos veselo obslüžavali svoj rojstni den. Na gostüvanji Šabjan Jožefa je mladožencova posvadbica, Gašpar Micika, iz Bogojine gospoda plebanoša v imeni vsej gostov pozdravila z lepimi rečmi i z lepim püšlom rož za rojstni den.
Velika Polana. Milo so zadoneli Polanski zvonovi 19. februara i naznanili tužno vest, da je lepo prevideni v sv. Svestvi vmro naš mali prvoletni šolarček Kokonov Slavek. Gda je bio v petom leti, se je prehlado v hrbtenico. iskao je pomoči pri zdravniki v Zagrebi, a bilo je zaman, 14 mesecev je bilo njegovo telo v gipsi, a zaman. V celom svojem kratkom živlenji je vsigdar pravo, gda bom jaz v osmom leti, te bom vmro ino tak se je zgodilo. Trpo je zadovolno ino s smehom na vüsti je prenašao svoje strašne bolečine. Prvo sv. obhajilo je sprejeo na svojoj bolniškoj posteli. Svojoj starejšoj se stricije vsikdar pravo, gda je prišla iz šole, da naj čte ar on nemore „M. list“, „Lucko“ i „Kalendar Srca Jezušovoga“, šteroga je jako lübo. Uboga žalüjoča stariša, koliko skrbeti trplenja i svetli noči sta mela. Marija je pod križom stala i bridko gledala svojega lüboga sina kak na križu visi i vmira. To naj tolaži žalostne stariše. Dragi Slaveč prilübleni si bio pri vseh, zato smo Ti v obilnom števili izkazali čast na zadnjoj poti. Počivaj v miri. Težko te bomo pozabili vsi.
Sv. Jurij. Novo leto je za našo faro nikaj dobroga ne prineslo. V nedelo 23. januara smo meli volitve cerkvenoga odbora. Ves čas pred volitvami so se vršile strašne agitacije, posebno zadnji teden. Po ništerni vesnicaj so meli cela volilna zborüvanja. Stari, vsem nam dobro poznani farni agitatorje, so bili noč i den na nogaj. Agiterali so, naj se v odbor zvolijo možje, ki nedo hodili na farof, šteri odpravijo pametino i tüdi drüga plačila duhovnikom zmenšajo. Pop prej dosta grünta ma, pa naj z grünta živé. Ešče več so zahtevali. Tüdi grünta je preveč. Zato naj bi se nikelko vkraj zelo i med siromake razdelilo. S takšimi i še hujšimi stvarmi so agiterali vesčas pred volitvami. Nej čüdno zato, če so bile volitve tak glasne, ka je edna ves zavolo prevelkoga kričanja drügo nedelo ešče ednok volila. Na volišči so javno kričali proti dü-
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
3. Naš položaj pred vojno.
Ugotovljeno bodi predvsem, da so Španski škofije od leta 1931 dajali najvišji zgled apostolske in državljanske previdnosti, ker je bilo vojno moči videti vnaprej, odkar so se začeli surovi in nepremišljeni napadi na narodno mišljenje. Po cerkvenem izročilu
in po navodilih sv. stolice so se škofje postavili odločno na stran novo ustanovljenih oblasti, s katerimi so se trudili sodelovati za skupno blaginjo. In kljub ponovnim napadom na cerkvene osebe, cerkvene stvari in pravice, vendar niso prelomili svojega sklepa, ne spreminjati složnega razmerja, ki se je začelo pred kratkim. „Etiam dyscolis“, (Tudi osornim bodite podložni) : Na preganjanja smo vedno odgovarjali z zgledom zveste pokorščine, v čemer smo mogli; z resnim, utemeljenim in apostolskim ugovarjanjem, kadar smo morali; z iskrenim opominjanjem, s katerim smo se znova in znova obračali na naše katoliško ljudstvo, naj se zakonom pokori, naj moli, naj bo potrpežljivo in mirno. In katoliško ljudstvo, nas je podpiralo, ker je bilo naše posredovanje v trenutki globokega družabnega in političnega razburjenja močan steber za narodno slogo.
Ko je izbruhnila vojna, smo to žalostno dejstvo obžalovali bolj kakor kdorkoli, ker je vojna zmeraj najhujše zlo, ki ga velikokrat ne nadomeste dvomljive vrednote, njene pridobitve
iz nje in ker je naše poslanstvo poslanstvo sprave in miru : „Et in terra pax“ (In na zemlji mir). Vse od začetke vojne smo povzdigovali roke k nebu, da bi nehala. In v teh trenutki ponavljam o besedo Pija XI. od tedaj, ko je bila medsebojna nezaupnost med velikimi silami na tem, da bi sprostila drugo vojno nad Evropo: „Mi kličemo mir, blagoslavlamo mir, prosimo za mir“. Bog nam je priča o naporih, ki smo jih vršili, da bi zmanjšali grozote, ki vojno zmeraj spremljajo.
S svojimi željami po miru združujemo velikodušno odpuščanje za naše preganjalce in čustva ljubezni do vseh. In nad bojiščih našim sinovom iz enega in iz drugega tabora govorimo besedo apostolov: Gospod ve, kako vas vse ljubimo v srcu Jezusa Kristusa.
Toda mir je „ustaljenost reda božjega, narodnega, družabnega in poedinostnega reda, ki vsakomur zagotovi njegovo mesto, kar mu gre, ko postavlja slavo božjo na vrh vseh dolžnosti ter iz božje ljubezni izvaja bratsko pomoč vseh“.
(Dalje.)
se njemi tak dobro godi? itd. Na prvi hip, so takše misli ne greh. Če pa je ne stiraš, se postaviš v nevarnost za greh.
Preveč rade pridejo nečiste misli. Pri tom pa tak pravi proti samomi sebi: Ka mam od toga, če nečisto mislim? Greh, drügo nikaj. Veselje nad takšimi mislimi je jako kratko i malo, greh pa bi znao biti veliki, če je mam rad. Ali se plača to misliti, düšo svojo zamazati, milost božo zapraviti? V djanji ne včinim greha, pa itak mam greh, kak če bi v djanji včino, če sam rad mislim. Ali se to splača? Ne! Poberi se, šatan!
6. marca 1938.
NOVINE
3
hovčini, proti dohodkom i celo proti višešnjoj cerkvenoj oblasti. Sram nas je, da bi liste reči tü napisali. Čüdivamo se, ka je župni urad te kričače nej prijavo oblasti. Mi dobri možje, ki poštüjemo cerkvene zakone, smo mogli na volišči v koti mirovno stati. Niti oglasiti smo se nej smeli, ovači nebi prinesli cele kože domou. Hvala Bogi, so prišli v odbor pošteni možje. Kak smo v nedelo s predgance čüli, je te novi odbor že meo prvo sejo. Zébrali so si za predsednika Mekiš Štefana, gostilničara iz Nuskove i za blagajnika Šalamon Andraša od Sv. Jürja. Tüdi od novoga klüča za pametino se je na toj seji pogučavalo. To je resan že potrebno, ar se je posetno stanje že močno spremenilo, klüč pa je ostao stari. Tak ništerni preveč plačüjejo, drügi pa premalo. G. provizor so nam povedali, da so pripravleni zbrisati več kak polovico dozdajšnjih dajatev i bi po novom klüči prosili samo štirideset procentov. Mi se njim zahvalimo za to dobroto. Ne razmimo pa zagriženih hujskačov, šteri so tüdi s tem nej zadovolni. Tej hujskajo lüdi, naj nikaj ne obečajo ali pa največ na plüg eden dinar. Če prej stem nej zadovolen, naj ide furt. Zdaj je že resan večina lüdi za to, ka se nikaj ne bi dalo. Pravijo naši modrijašje, ka do po barate šli. V nedelo je pa resan prišao k meši eden Kapucinar, šteri okoli mast pobira. Zadvečara, gda so mele ništerne vesnice sestanke za volo pametine, so včasi naprej dali, ka so kapucinarje že zvedeli, ka prinas ščemo, pa so toga ednoga naprej poslali ka si vse nagledne. Žao jim je bilo, ka so se nej včasi ž njim v Poganje spüstili. Velka nevola je tüdi z Nemci. Tej vsigdar gučijo od svojih pravic, plačati pa nikaj neščejo. Je to prav, ka je vsakšo tretjo nedelo velka meša i predga nemška? V cerkvi pri meši pa je 1000 Slovenov i največ 100 Nemcov. Tak že peto leto tečejo v našoj fari nemiri i zburkanja. Brezverni hujskači majo vsigdar več pravice i moči. To je žalostno i jako škodlivo verskomi živlenji cele fare. Zato vsi verni i mirolübni možje s svojimi drüžinami želemo i prosimo, da višešnja oblast že vendar ednok napravi tomi konec.
Tečaj za zatiranje škodlivcov ino bolezni pa škroplenje sadnoga drevja se vrši v soboto, dne 12. marca na vinarskoj i sadjarskoj šoli v Maribori. Tečaj je teoretičen i praktičen pa trpi od 8. do 12. in od 14. do 18. vüre. Za hrano skrbijo tečajniki sami.
Strebovčarom i bogojančarom. Obe stranki sta dobile prostor v Novinaj, da zagovarjata svoje stališče, obe sta svoje povedale. To naj bo zadosta i i naj se več ne spüščata v nikše štricanje. Do Strehovčarje v Dobrovnik faro, ali v Bogojino, ne zavisi ne od Strehovčov i ne od Bogojančarov, nego od višje cerkvene oblasti. Strehovčarje majo pravico to prositi, da je Prikapči k Dobrovniki, Bogojančarje i Dobrovničarje pa majo pali pravico toj prošnji se proti postaviti. Pred vsem je pa potrebno, da oba gospoda plebanoša, dobrovnički i bogojanski v to spremembo privolita. Če te privolitve ne i če cerkvena oblast ne vidi potrebe za spremembo, se ta ne more zvršiti. Prosimo, da to vzemeta obe strani na znanje.
Za edno siroto je plačao Novine g. Mihelčič Alojz, župan mesta Celje. Prav lepa hvala.
Črensovci. Meseca decembra lansko leto, so se vršili tečaji za na naše kmete. Tečaje je priredila Kmečka zveza z pomočjov banovine. Tečaji so se vršili vsako sredo ino petek popoldne od 2. vüre do 6. Predavali so za to določeni gospodje. Tečaj je odpro g. Munda iz Ormoža, ki govoro od izobrazbe kmeta ino zadružništva. Za njim je predavao šol. upraviteo iz Črensovec, kakša je geografija Jugoslavije. Predavali so še g. Mikuž, ravniteo kmetijske šole v Rakičanu od poljedelstva. G. Dular od drevesničarstva, ki je tüdi praktično pokazao, kak se mora saditi drevje. G. živinozdravnik Baša je predavao od konjereje. G. sreski referent Peternel je meo lepo predavanje od živinoreje i Horvat Anton z Črensovec od gospodarstva potrebnoga za kmete. G. Snoj je predavao od zadrüžništva. Gospod inženir, ki je prišeo naravnost iz Ljubljane je predavao od süšenja mesto namakanja travnikov itd. Za prva je bila vdeležba jako slaba. Kda so pa naši kmetje opazili važnost teh tečajov, so se vdeležili v vekšem števili. Največ vdeležnikov je bilo iz Žižkov. Pozna se pri vsakšem takšem deli, napredek mladih kmetov iz Žižkov. — Dne 6. februara pa je bilo predavanje od šumarstva (gozdarstva). Gospod, ki je prišeo iz Sobote, nam je lepo razložo pomen i korist šum. Posebno smo njemi zahvalni za nasvete, ki nam jih je dao, pri zasajenji na naših močvirnatih i praznih travnikaj. Toplo nam je priporočao, da je kemprle zasadimo. Predavanja se je vdeležilo do 35 naših gospodarov iz cele občine
Črensovske, a to ne preveč. Lehko bi jih bilo nad 100. Samo nema što. Smo tüdi po nedelah zaposleni, tam kje nas ne trbej.
Imenüvanje. G. Maučec Jožef, profesor iz Bogojine je imenüvani za prefekta kmetijske šole v Rakičani. Da se v toj stroki šče bole izpopolni, je g. Maučec odišeo za nekaj časa na kmetijsko šolo v Grmu. — G. Maučec Matija, profesor iz Lipovec, je imenüvani za vučitela na meščanskoj šoli v Dol. Lendavi.
Šoferski tečaj Touring-Cluba. Kak doznavamo, organizira Touring-Club pri nas šoferski tečaj, tak za začetnike, kak tüdi za že izpitane šofere. Za te drüge tečaj, v šterom se bo obravnavalo modernejše automobile, to je takše na Dieselov pogon ino generatorove pline. Ta prometna sredstva se pri nas vsikdar več vporablajo, vendar nemamo v tom pogledi nikših priročnih knig na razpolago. Zato bi takši tečaj bio velike koristi tüdi za nas. Tečaj za začetnike bi obsegeo osnovne pojme automobilizma i šofiranja v zvezi z praktičnimi vajami. Što se za to zanima, naj to taki sporoči bodisi vüstmeno ali pismeno Zadrugi mlatilničerjev, Gorica 9, pošta Puconci.
Martjanci. Lejko se ponašamo, da je naša fara nej med zadnjimi, ka se tiče prosvetni drüštev i organizacij. Mamo najmre farno prosvetno drüštvo, štero močno dela na to, da člane kak tüdi nečlane vzpodbüja z svojim zgledom i zdravimi knigami k rednomi i poštenomi živlenji. — Tüdi „fantovski odsek“ vrši svojo dužnost v splošno zadovolnost vsej farnikov. V kratkom začne s svojimi rednimi vajami. — Organizacija JRZ pa je mela 13 febr. redni občni zbor na šterom smo zvolili staroga predsednika Vaš Jožefa.
Ižakovci. V Nemčiji so darüvali za križi Škafar Štefan 50 Din., Petek Andrej 50 Din., Sreš Terezija 20 Din., iz Francije pa Fujs Mariška 15 Din. Bog povrni.
Ivanci. Naši gasilci so si lansko leto dali zozidati dom, šteri je v ponos celoj vesi! Pred kratkim njemi je nekši neprijateo vse glaže spotro. Škode majo 200 Din. Ka povete, je to Čeden bio? eli je vö z vesi? Te gvišno ma kakše čemere na gasilce!
Dvodnevni tečaj za sajenje, rez, oskrbo, gnojenje preceplanje sadnoga drevja se vrši dne 4. i 5. marca t. l. na vinarskoj i sadjarskoj šoli v Maribori. Tečaj je brezplačen, teoretičen i praktičen pa trpi vsaki den od 8. do 12. ino od 14. do 18. vüre. Za hrano i prenočišče skrbijo tečajniki sami.
Sobota. Prosvetno drüštvo v Soboti je priredilo v nedelo 27. februara v prosvetnoj dvorani veliko kmečko komedijo, veselo igro, puno pravoga humora ino radostnoga razpoloženja.
Črensovci. Naša občina je tüdi bila tri mesece zaprta zavolo slinavke i parkljevke, ki se je meseca decembra preminočega leta Pojavila v Polani i Gomilici. Sresko načelstvo v Lendavi pa je dne 26. II. 1938. okinilo zapor,
ar je slinavka i parkljevka popolnoma zabita i je promet z živinov prost. Dne 14. marca se že zato vrši prinas velko živinsko senje.
Beltinci. Namesto venca na grob pok. Štefana Mesariča, zidarskoga podjetnika i trgovca iz Sobote, poklanja C. M. podružnici v Beltinci njen predsednik g. Klobučar 100 Din. Hvala lepa.
Ka novoga po sveti.
Trg se spremeni v sunčeno vüro. Najlepši trg sveta je Place de la Concorde v Parisi. Na tom trgi stoji štiri jezero let stara obeliska egipčanska, štero je prineseo v Paris Napoleon. Ta obeliska je starim Egipčanom slüžila kak kazalka na sunčeno vüro. Zdaj to obelisko znova porabijo v te namen po načrti zvezdoslovca Camillea Fiamunariona i de kazala vüre na sunčenoj vüri, štero narišejo na tla lepoga trga.
Cela ves sodelüje pri igri Kristušovoga trplenja. V Nemčiji V Oberammergau-i se vršijo svetoznane pasionske igre. Pri tej igraj nastopi 1200 oseb. Bodo pa te igre l. 1940. Oberammergau šte 2600 düš. Ar pa zakonske žene kak i nad 35 let stare devojke ne smejo igrati, je jasno, da vsaki drügi človek vu vesi bo igralec. Ar je pri igri zabranjeno nositi perike, to je krive vlase, se moški i dečki v Oberammergau-i ne smejo briti od majuša l. 1939. naprej.
Slovenska pesem v Soboti.
Slovenci smo znam, da radi pa dosta spevlemo. Znane so naše narodne, pa tüdi umetne pesmi. Ne pa je vseedno, kak spevlemo; pri tom trbe gledati na umetniško višino. Dosta pevskih zborov je na Slovenskom, ki se trüdijo, da bi kem lepše pokazali našo pesem. Med njimi je zdaj pripoznani kak najresnejši, najbolši „Akademskl pevski zbor“ v Ljubljani. Pevci toga zbora so visikošolci, okoli 60.
V soboto 12. marca t.l. ob pol 9. vöri večer nastoni té zbor
v Soboti (Sokolski dom) z velkim koncertom, na šterom bodo spevali Slovenske narodne pa umetne pesmi. Dužnost vseh v Soboti i tüdi v okolici je, da pridejo na koncert, ki bo velki kulturni, umetniški dogodek ne samo za Soboto, liki za vso Slovensko krajino. Pokažimo, da se za domačo umetnost brigamo, da jo lübimo! — V Soboti bodo odavali vstopnice po hižaj, dobijo pa se — posebno zvünski naj si je zagotovijo — tüdi v trgovini g. Halina.
Vabilo
na redno letno skupščino, ki se vrši dne 19. marca 1938. (na Jožefovo) ob 9 uri v veliki dvorani hotela „Krona“ v Dolnji Lendavi. — Dnevni red :1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Odobritev računa za leto 1937. 7. Proračun za leto 1938. 8. Okrožni odbori, volitev delegatov. 9. Sprememba čl. 31. zadružnih pravil. 10. slučajnosti. Člani, ki žele, da na skupščini razpravljajo in sklepajo o predmetih, ki niso na dnevnom redu, morajo to prijaviti najmanj 3 dni pred skupščino upravi združenja.
—	Računski zaključek za leto 1937 in proračun za leto 1938 je članom na vpogled v uradu združenja v Lendavi.
—	Če ob določeni uri skupščina ni sklepčna, more eno uro pozneje sklepati veljavno ob vsakem število navzočih članov. — Člani, ki svoje neudeležbe na skupščini ne upravičijo, zapadejo globi Din. 20.
Predsednik :
Fritz Štefan 1. r.
VA BILO
na redni letni občni zbor Streljačke družine v Dol. Lendavi, ki se bode vršil dne 13. 111. 1938. ob 11 uri v mali dvorani hotela „Krone“. — Vse članstvo vabimo k polnoštevilni udeležbi.
Odbor.
1 820/37 - 10
Dražbeni oklic.
Dne 4. aprila 1938 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vl. št. 277 B 19b. Cenilna vrednost : Din. 5000, najmanjši ponudek: Din. 3.333.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 7. febr. 1938.
Pišta iz Pariza piše pajdaši Joški.
Dragi Joško!
Vzemem to malo pero v svojo velko roko pa ti pišem edno veselo pozdravlenje. Kak sem ti obečao, že dugo iščem mesto tüdi za tebe. Kda ga najdem, te ti včasi pošlem kontrakt, pa te samo pridi.
Godilo de se ti strašno dobro. Obprvim boš dosta več lejko spao kak doma, gda te vleti ne nehajo v miri, ka moreš naskori pounoči že iti na delo, pravimo na žetvo pa košnjo. Tü toga nede. Vsakši den boš edno vüro duže spao kak doma. Francozi so najmre velki manjacke, pa so edno celo vöro za nami. Zato, gda smo prišli na francosko mejo, so nam hodili v vsakši vagon pravit, naj vöre nazaj porinemo. Jaz sem je pa itak ne porino, zato, ka je sploj nemam.
Na dale ti pišem, ka boš v Parizi vsakši den jo kavo, to se pravi, v istini jo, kak gospod. Samo, ka nej takše porcije kak doma, kakše male šalice, tü
takše šalice majo, ka njim pri nas velke sklece pravimo. Zato ti pa tüdi kcoj velko žlico dajo, kak pri nas za župo, nej tiste maličke za kavo. Takše sklece bi naši lončarje tüdi znali delati, či bi samo takši porcelan meli i ešč bole cifraste bi napravili.
Pa zmočaj dobiš kcoj k krüji, nej kak doma. Sploj Francozi zmočaj strašno štimajo, pa vse ž njim belijo, nej kak pri nas, z mastjov. Od začetka de se ti želodec zato obračao. Gda se ti pa ščista naopak obrne, te boš pa začno debeli gračüvati. Se razmi, či boš pri dobrom verti. Pa, k inačišemi te jaz niti nemo spravlao. Samo müva va pri jestvini zato tüdi molila, nej kak tej, ne vem, kak bi njim pravo, ka začnejo pa dokončajo kak naši pujceki, ne zameri.
Od francuske peči ti tüdi morem pisati. To ti je navadno ščista starinska i skoron kak či bi pri našem ognjišči sedo, samo ka je naklaj. Premog je tüdi inačiši pa bogši i nema tak ostroga düha, na formo gledoč je pa kak naši krumpiči s tov razlikov, da se tej „krumpiči“ najprle čarni
(kak či se navadni osmodijo) i gda že proti konci idejo, te postanejo rdečkasti ; znaš, ka je ovači ravno naopak.
Za jezika volo boš pa v začetki malo trpo. Ali za to se nikaj ne boj. Tej Francuzi najmre strašno hitro klepečejo, ka je kumaj dohajaš. Pa nekam vse spevlejo. Zato pa pri pravoj pesmi nemajo blagoslova. Spevati pač nevejo. Jaz mislim, ka to vse zato, ka ščejo navaden guč že v pesem spremeniti. To pa nemre biti i pesem je nekaj velkoga, svetešnjega. Vekivečna pesem de samo v nebesaj, gde nega greha, na zemli to nej mogoče, ka je puna greha, v Franciji tüdi.
Pravijo, ka so Francuzi jako pokvarjeni. Znaš, so, ali dobrih se tüdi dosta najde, še bole gorečih kak pri nas : takši v cerkev radi hodijo. Vej tak na tiho ti povem, da si jaz mislim, ka tüdi ležej ostanejo v cerkvi v zimi, ka ti majo takzvano „centralno kürjavo“, te je palepo toplo, šče v velkoj cerkvi. Či si jako zmržnjeni, te samo stopiš na edno železno mrežo, pa ti prijetno to-
peo sopot obine celo telo. — V malih cerkvah pa majo takše peči kak so pri nas v navadi. — Vej do naši lüdje tüj znamkar raj hodili v cerkev, gda de se v naših cerkvah tüdi tak kürilo.
Znam, ka te to moje pismo jako zanima. Ali zdaj de te ešče bole, či ti povem, ka se tü z biciklinom pa z autom, tüdi po varaši lejko kak najbole hitro vozi, nišče ti ne brani, samo povozo nesmiš nikoga, posebno či ide prek ceste med ednimi svetlimi potačeki : te jaj tebi, če bi ga povozo. Včasi bi poleg tebe stao policaj s svetlov sablov, pa bi delala žmeten račun. — Liki znam, ka si ti nej takši močen dirkač.
Najbole ti pa preporačam, ka se ne voziš po Parizi niti z autom niti z biciklom, nego z „metro“-m. — Že vidim, ka misliš, ka sem se zmešao, pa sem se nej : „Metro“ ti je najmre železnica pod zemlov Pariza. Pa kak falo je to : edno karto za male peneze (1 frank pa šče nekaj centimov) si küpiš pa se z njov celi den lejko voziš na toj železnici. Samo to je škoda, ka
nesmiš pod milo nebo stopiti, ovači karta več ne vala, zvün či si jo küpo zajtra pred 9 vörov : te se s tistov kartov lejko prikažeš pod nebesko svetlost, pa te znova z istov kartov ideš nazaj pod zemlo na železnico, gda ščeš, isti den.
Tak vidiš, ka je tü strašno lepo. Samo, kak sem pravo, z lüdmi boš žmetno gučao od začetka. Či bi me gda strašno želo, te pa napišeš samo edno malo pismo, ga na pošti vržeš v kaslin „pneumatique“, pa za dve vöri de tvoje pismo že v mojih rokaj i te pridem k tebi, pa va spevala kak dva angelca, ka do Francozi pa Francuzinje vsi vküp leteli pa do naj z odpretimi lampami poslüšali.
Ne bojim se, ka bi se pri tom ti v štero Francuzinjo zagledno, ka so nej preveč lepe, samo močna farba (gvüšno več kil na sebe zmažejo vsakše leto !) je gori drži. Ti samo veren ostani svojoj zaročnici, pa gda si tü kaj zaslüžiš, te va lepo šla oba nazaj domo, ka je doma li najlepše.
NOVINE
6. marca 1938.
„H I ZICKI DOMAČOJ“
Njihovim domačim !
Pisma naših z tüjine
Mihalič Leopold, Osne le Val, Sv. Jürij : Novine redno dobivam, pozdravlam urednika i širitele Novin. Vogrinčič Jožef, Bourchon Lauay iz Gerlinec: Ešče duga leta naj vas Jezušek varje vse nesreče, da te nam pastir, raztepenim ovcam v toj komunističnoj Franciji. Naši krščanski listi nas čuvajo komunizma, moj gospodar me tüdi redno pošila k božoj službi po nedelaj i svetkaj. Pozdravlam g. plebanoša Varga Štefana, ženo, deco, mater pa celo Jelensko faro. Ošlaj Barica, Francija, z Filovec : Prav lepo vas pozdravlam i naznanjam, da redno dobivam vaše liste, šteri so mi na veliko veselje. Višek od letošnje naročnine je na Dom sv. Frančiška. Smodiš Marija, Haute Savoie, Ižakovci : Na lepe naše krščanske liste, pošilam naročnino 101 Din. ino zraven prosim kalendar. Vnogo tolažbe i veselja mi prinašajo lepe Slovenske Novine. Hvala Bogi, vsako nedelo lehko idem k sv. meši, drüžina je tüdi krščanske vere. Vam, g. urednik, pa Želemo vsi, vnogo zdravja, da bi nam šče mogli vnogo let razpošilati naše krščanske liste. Višek naročnine je za podporo Novin i na dom sv. Frančiška. Vnogo pozdravlam mater, mamico, brate i sestre pa celo ves Ižakovci. Zelko Štefan, Francija, z Pečarovec : Zbog slabe plače sam se vrno z Francije. Zadosta mi je, da sam dve leti bio v tüjini i samo ednok pri božoj slüžbi. V slabom mesti sam bio, gde ne verjejo v Boga. Smodiš Martin, Auberge Saint Laureut: Pozdravlamo vas vsi Slovenci, ki smo tü i vam želemo, da bi še vnogo let vrejü-
vali Novine i nam je pošilali v tüjino, ki nas srčno veselijo. Perša Agneza i Jožef, Coudray, Dugoveške gorice: V imeni Jezuša i Marije bodite pozdravleni, velepoštüvani gospod urednik. Najprle se vam zahvaliva za kalendar Srca Jezušovoga, kak i za Novine i Marijin List, šteri listi so nam na veliko tolažbo v toj mrzloj tüjini. Pozdraviva vse lendavske dühovnike, vse gospode pri vrejüvanji Novin, našo mamo i vse, ki so pri hiši. Zorko Frančiška i Kata, Rimacourt, iz Melinec : Dovolite nama sestrama, da se malo oglasivi v naših slovenskih Novinaj. Približala se nam je lepa spomlad, rožice začnejo razcvetat i ptičice spevat. Veseli se vse toplomi sunci. Teška je pa naša slüžba v tüjini, skoro brezplačna, frank so nama zmenili komaj za 1·45 Din. Zdaj sve obe pri ednom gospodari i se nama dobro godi. Lejko ideve k božoj slüžbi i gospa, čeravno ne katoličanka, rada guči od božih reči i naj prosi, naj spevleve naše lepe Marijine pesmi. Je ta hiša več vredna, kak vnoge katoličanske. Sve dobile sv. Pismo i eden Polak pravi, ka je ne smevi čteti, ar je ne katoličansko. Dokeč nam ví ne odgovorite, je nevi čtele. (Pokažita je tamošnjemi g. kat. plebanoši pa vam on pove, če je smeta meti ali ne. Vr.) Iz srca se zahvalive za naše lepe slovenske Novine, ki naj vežejo z domačim krajom.
Vso mladino, najbole pa melinško ino cele beltinske fare prosive, spomnite se nas vseh izseljencov pri svetoj meši, posebno v svetom postnom časi, da ostanemo trdni i stanovitni na poti krščanskoga živlenja.
Prosim, da na gornje opomnijo svoje v tüjini, či tej ešče nemajo naročenih naših listov, da bi iz njih za to zvedili. — Ne pozabite, da ste tüdi vi odgovorni za njihove düše. — Vsi smo boža deca, bratje i setre v Kristuši i najvekša sladka dužnost je lübezen do Boga, ki se kaže v lübezni do bližnjega...
Za uslugo se vsem najlepše zahvalüje
Mr. 1’ abbé Jean Camplin, izseljenski duhovnik Paris
XI, Boulevard Voltaire 57|IV.
Pošta.
Predsednik občine Odranci. Siromaškoj deci, Antolin Rozalija Juliji ino Ivani, št. 177. se tak da pomoč, da se edno dete vzeme v Maribor v „dečji dom“. Naj občina tozadevno prošnjo pošle kem prle na kr. bansko upravo. Zakojč Ivana hš. 131 deca se pa lejko sprejmejo v Türnišči v sirotišnici Deteta Marije. Sirotišnica bo dobila ešče letos vekšo podporo i deco lejko sprejme, ki so siromaška, ki pa majo vrednost, morajo plačati. Baligač Ivan, Lipovci 34. Za znižanje oskrbnine prošeno za hčerko Matildo. Če ne še rešeno, bo vugodno. Plej Jožef i Žemlič Anton, Dokležovje. Za oba Prošeno, Vüpajte se, da pride pomoč. Gomboši Karel, Šalamenci. Žökš Štefani na posamezni naslov smo stavili Novine, je tebi pošilamo. Krčmar Ivani pošilamo ešče na njegov naslov i ne vemo dali bi njemi pošilali ali tebi. Daj nam stalen odgovor. Ščančar Jožef, Küpšinci. Januarskiva lista dajte dvema sirotama. Horvat Jožef je dužen 6 Din. Mekiš Roza, Trdkova. Ropoša Jožefa Novine so prišle na konci lanskoga leta nazaj. Din. 18 sprejeli, zdaj njemi znova pošilamo. Andrejek Jožef samo edne plača, ne pošilamo več dvoje. Zrim Anton, Kuzma 21. Majc Tereziji pošilamo Novine od 1. marca i Marijin List od 1. januara. Kalendar smo njej poslali, plača za celo leto 100 Din. Lazar Franc, Tropovci 53. Pošli legitimacijo podpisano sem i gor zapiši, na koj odločiš peneze.
Našim v Franciji !
Lepo prosim, da mi kemprle javite, kelko bi se vas v kakšem kraji zbralo i štero nedelo ali svetek bi vam bilo bole ugodno, da pridem tá, da de vas kem več moglo opraviti vüzemsko spoved pri domačem dühovniki v domačoj reči. Naj se nikaj ne bojijo tisti, ki so že dugo nej bili pri sv. spovedi : tem se zdaj vekši mir naseli v njihova srca. Tüdi vse drüge žele mi prosim sporočite, kelko de v mojoj moči, vse spunim. — Dneve, gda pridem v šteri kraj, objavim v „Novinah“ včasi kak dobim zadosta sporočil. —
Mogočno zborovanje Zveze poljedelj. delavcev v Šalovcih.
Eno izmed najbolj obsežnih, najveličastnejših in polno navdušenja potakajočih zborovanj, ki ga prireja Zveza poljedelskih delavcev iz Murske Sobote po vseh večjih centrih Slovenske krajine, je bilo zborovanje, ki se je vršilo v nedeljo dne 13. februarja t. l. v Šalovcih. Zborovanje se je vršilo v vseh prostorih gostilne g. Števaneca. Že dopoldne ob 11 uri se je zbralo veliko število delavcev pred gostilno. Okrog 12 ure pa so priromale kar tri procesije od treh bližnjih far, t. j. z Vel. dolencev, Hodoša in Markovcev. Kar lep je bil pogled na te procesije delavcev, ki so po službi božji šle od cerkve naravnost v Šalovce na svojo veliko zborovanje. Ljudi je bilo toliko, da so napolnili vse prostore, hodnike, dvorišče in ostali še na ulici. Delavci se močno zavedajo, kako velika in močna je njihova organizacija, saj je te stroke tudi ni enake v celi Sloveniji. Navdušenje, ki je vladalo med prisotnimi, se ne da popisati, saj so neštevilni prišli po zborovanju k predavateljem ter izrazili z besedami in najbogšimi čuvstvi ter vtisi, uspeh, ki si ga ne bi smeli zamisliti. Da so naši poljedelski delavci res tako nevdušeni za svojo organizacijo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da je v zadnjih dnevih pristopilo preko 300 novih članov tako, da bo število istih doseglo skoraj 4500.
Zborovanje je Vodil tajnik ZPD. tovariš Novak Franc iz Sobote. Pri otvoritvi je pozdravil najprej zastopnika politične oblasti, sreskega načelnika g. dr. Bratine, župnika veliko dolenske fare vlč. g. Horvata, g. Kereca iz Sobote, gg. učitelje iz okolice in vse ostale navzoče. Na to je tovariš Novak podal kratko izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju in uspehih organizacije in o njenih načrtlh za bodoče delovanje. Po tem je govoril jo nujnosti potrebe, da se ZPD. čimpreje sprejme kot članica v delav-
sko zbornico v Ljubljani. Dalje, da se tudi za poljedeljske delavce uveljavi naredba o minimalnih mezdah z vsemi pravicami kakor je uživa ostalo delavstvo v naši državi in o uvedbi obveznega zavarovanja : za slučaj bolezni in nezgode ter tudi zavarovanje za starost in onemoglost. Po končanem govoru tajnika Novaka je zavladalo med delavstvom tako navdušenje, da mu kar ni hotelo biti kraja in se je poleglo šele, ko je nastopil drugi govornik, gospod Kerec iz Sobote. Isti je v svojem lepem govora v zelo razumljivih besedah opisal položaj naših izseljencev, njih življenje in trpljenje v tujini, dal je zlasti roditeljem in mladini lepe nasvete, kako naj se mladina ravna zunaj, ko se nahaja na delu, da bo v očeh tujcev uživala ugled in spoštovanje v taki meri, kakor to našim izseljencem po vsej pravici gre, saj so priznani kot najboljši delavci. Opominjal je delavce na narodno in državno zavest, na čedno in zmerno življenje, štedljivost in pravo srčno ljubezen do svoje lepe drage Slovenske zemlje in dragih svojcev doma. Prosil mladino, da naj ostane v tujini takšna, kakor je odšla z doma, t. j. Zdrava na duši in na telesu. Samo tedaj, ako bo tako živela, bo imela od velikega trpljenja v tujini tudi veliki hasek. Govornik je žel velike ovacije in odobravanje vseh prisotnih. Kot tretji govornik je nastopil g. dr. Bratina, ki je v kratkih a lepih besedah naprosil vse delavce, naj bodo v tujini previdni, naj lepo Živijo, naj ne pozabijo na svoje dolžnosti do svojcev in do svoje domovine, naj ne nasedajo raznim ljudem, ki sovražijo nas in našo državo itd. G. dr. Bratina je (bil pozdravljen z burnim avplavzom in vzklikanjem množice. Na to je tovariš Novak zaključil nadvse lepo uspelo zborovanje. Tako lepega zborovanja naši delavci doslej res niso še imeli.
POZOR!
POZOR!
Ali Vam je že znano,
da je. Fritz Stefan popolnoma na novo preuredo i razširo dozdajšnjo trgovino i da je edini mehanik v Lendavi, šteri ma v zalogi i odavle bicikle vseh najbolših svetovnih znamk : Diamant, Waffenrad, Dürkopp, N. S. U., Triumph, najbolše šivalne stroje svetovnoznane tvrdke Pfaff i Knoch, motoclkle Diamant, Triumph, pisalne stroje i radioaparate najbolših svetovnih znamk - nove i rablene i splošno vse tehnične potrebščine, kak tüdi motore, mlatilnice i automobile. - Zavedam se, da mam v zalogi kvalitativno samo najboljšo robo, zatogavolo zamorem mojim cenj. odjemalcom podati popuno i najdalšo garancijo. — Pred naküpom si oglejte mojo bogato zalogo i prepričali se bodete. Naküp je neobvezen. Izvršüjem vsa tehnična popravila najhitrejše, najsolidnejše i po najnižjih cenah
Najnižji cene !             Toplo se priporoča                    Ugodni pogoji !
FKITZ STEFAN, mehanik i trgovec
DOLNJA LENDAVA
I 884|37 - 12
Dražbeni oklic.
Dne 28. marca 1938 ob 14 uri bo na licu mesta v Brezovici št. 65 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Brezovica vl. št. 33 B 12/a in b pašniška pravica, sedaj travnik. Cenilna vrednost: Din 4000, vrednost pritikline: ·/. najmanjši ponudek : Din 2.667, varščina: Din 400.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 17. febr. 1938.
P 85|38 - 1
Oklic.
1.	Vd. Nurmfelld Salamoni, roj. Rosentkel Heleni,
2.	nedl. Nurmfeld Ignacu,
3.	nedl. Nurmfeld Jožefu in
4.	nedl. Nurmfeld Sali, vsi iz Kobilja
je vročiti v pravdni stvari tožeče Dr. Strasserja Arraina, advokata v D. Lendavi zoper toženo stranko : 1. vd. Nurmfeld Salamono, roj. Rosentkel Heleno, nedl. Nurmfeld Ignaca, nedl. Nurmfeld Jožefa in nedl. Nurmfeld Sali, vsi Kobilja, sedaj neznanega bivališča sklep z dne 16. ӀӀ. 1938, opr. št. P 85/38-1, s katerim se je določil narok za ustno razpravo na dan 16. marca 1938 ob 9 uri dopoldne pred okrajnim sodiščem v D. Lendavi v sobi št. 22.
Ker je bivališče tožencev neznano, se postavlja za skrbnika na čin Györek Franc, posestnik v Kobilju, ki jih bo zastopal za njihovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 10. febr. 1938.
Vabilo
na IX. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z z n. z. v Bogojini, ki se bo vršil dne 8. marca 1988. v torek ob 2 uri popoldne, v uradnih prostorih z sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor ki veljavno sklepa ne glede število navzočih članov.	ODBOR.
1 983/37 - 6
Dražbeni oklic.
Dne 4. apr. 1938 ob 10.30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vl. št. 221 B 7 parc. št. 190 travnik, sedaj stavbišče s hišo in gospodarskim poslopjem, travniki, njiva. Cenilna vrednost: Din 29.000, vrednost pritikline: ·/. najmanjši ponudek: Din 19.334, varščina: Din 2.900.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 12. febr. 1938.
Blodni krog.
Živimo kakor v zažganem gozdu (Avgust Pavel). Zažgale so ga strasti. Krvavordeč ogenj uničuje, dušeč dim zamegljuje, ljudem beg preprečuje. Če bi človek pogledal na debla dreves, bi se lahko rešil. S severne strani ima drevo hrapavo kožo, z južne gladko. Omamlja ga bajno vilinsko petje, zlovražne vašče ga zvabljajo v svoj krog, da ga tam umore.
Sonce ki sije zunaj, njega samo žge, pred njim je namreč pobegnil. Kakor je za telesno življenje treba fizičnega sonca, tako je treba tudi za duhovno življenje sonca, ki je krščanstvo.
Mnogi trobentači in poboljševalci sveta pišejo danes fraze o krščanstvu, dasi v njegovo bistvo niso niti pogledali. Če hočeš o čem pisati, mu moraš posvetiti življenje. Ti smešijo kar ne poznajo. Iz njih veje mrtva praznota. Padajoče zvezde, ki za nekaj časa obsvetijo s svojo smrdečo svetlobo prepade življenja, a ne pomorejo čez nje. Podobni so neumnemu Pavlihi, ki se je hotel za svoje lase izvleči iz jame v katero je padel,
pa te mu ni posrečilo. Begajo za vednimi prividi, sanjami.
Pri nas dela na ta način Miško Kranjec in njegovi maloštevilni trabanti. On je mojster v ponarejanju dejstev. Iz mušice zna narediti slona. In da bi mušico ubil, nabaše top. Njegova dela so zato produkt divje sanjoče domišljuje. Zabava na stroške svetih reči. V svojih spisih grmi proti duhovščini, ki da delajo proti človeški naravi, ko učijo, da naj se človek odpove nedovoljenim užitkom, nerednim čutnim nagnjenjem. Občevanje z drugim spolom, to je zanj nekaj najbolj človeškega, edino osrečujočega.
Na tak način hoče vsiliti bravcu svoje nazore, ki so še bolj blodni kot komunizem, ki nam ga hoče na ta način približati, da bi v njem vsak dosegel izpolnjenja svojih pričakovanj. Zida na ta način zlate gradove, toda v oblakih.
Komunizem hoče napraviti svinjsko čredo, krulečo zadovoljstva, da sme vsaj riti po blatu, se v njem valjati in bedno poginiti. Niti po svoje misliti ne sme, saj eden misli za vse, Stalni, blazni bog ruskega paradiža !
Mi se lahko požvižgamo na te bedaste utopije. Mi imamo
boljšo, večjo idejo, ki ne bo ponižala človeka v čredno žival, ampak ga bo dvignila. Nadnarava ne ruši narave, temveč se milostno sklanja k njej, jo podpira in dviga. Ni pa zadosti, če imamo dobro idejo, če pa je ne znamo realizirati, če stojimo na mrtvi straži. Kdor ne more biti subjekt vzgojitelj, pa mora biti Vsaj objekt, predmet našega prizadevanja. Nihče ne more dati, česar sam nima. Kdor pa ma več, mora tudi več dati, naj ne skriva svoje luči pod mernik.
Slabo se tolažimo, če merimo, da se nam ni treba bati komunizma, da je pri nas mirno itd. Zrak, ki ga odihavamo, je nasičen od samih eksplozivnih snovi, treba je samo zažigalne rakete. Zato pa moramo biti pripravljeni, oboroženi z resnico, kajti le resnica lahko vodi k sreči, laž pa le v pogubo.
Peterka Ivan.
Posestvo na prodaj
ob okrajni cesti ck 40 oralov z vinogradom lepo zidani hrami, njiva, travniki in gozdi, se proda proti izplačilu. Več se izve v gostilni
Anton Slogovič, Ivanjci
p. Ivanjci, blizu Slatina Radenci.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.