št . 5 /2 01 7, le t. XX III Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) št. 5, letnik XXIII, 2017 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Tina Nenadič Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Jure Brložnik, Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Tršelič Selan, mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravili: mag. Matevž Hribernik (Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2017) Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turistični prihodi in prenočitve v letu 2016) mag. Tanja Čelebič (Pismenost mladih po raziskavi PISA 2015) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, dr. Andraž Rangus, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja ..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................8 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 12 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 14 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 17 Finančni trgi .............................................................................................................................................................................................. 18 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 19 Izbrane teme ..................................................................................................................................................21 Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2017 ...................................................................................................... 23 Turistični prihodi in prenočitve v letu 2016 ................................................................................................................................ 24 Pismenost mladih po raziskavi PISA 2015 ................................................................................................................................... 26 Statistična priloga .........................................................................................................................................29 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. julija 2017. 3Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Aktualno Aktualno Aktivnost se v letošnjem letu povečuje v večini dejavnosti, obeti ostajajo ugodni. Višje tuje povpraševanje in izboljšanje konkurenčnosti sta glavna dejavnika nadaljnje rasti izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Zasebna potrošnja, ki se krepi pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov, prispeva k rasti prihodka v trgovini in storitvah, predvsem tistih, povezanih s preživljanjem prostega časa. K temu prispeva tudi obisk tujih turistov, ki se po letu 2010 ob večji prepoznavnosti Slovenije in okrevanju gospodarstev po krizi povečuje. Krepitev domačega in tujega povpraševanja vplivata tudi na nadaljnjo rast prihodka v večini ostalih tržnih storitev. Ob izboljševanju gospodarskih razmer in okrevanju nepremičninskega trga pa se je začela krepiti tudi gradbena aktivnost. Razmere na trgu dela se pod vplivom ugodnih gospodarskih razmer še naprej izboljšujejo, plačna gibanja pa ostajajo umirjena. Število delovno aktivnih, ki se je v prvih štirih mesecih povečalo v večini dejavnosti, dosega raven iz začetka leta 2007. Zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost prispevata k padanju števila brezposelnih. Konec junija je bilo v evidenco prijavljenih 84.793 oseb oz. 15,0 % manj kot pred letom. Podjetja pričakujejo nadaljnjo rast zaposlovanja tudi v prihodnjih mesecih. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih znova nižja. To povezujemo predvsem z manjšim prispevkom cen energentov zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih. Umirila se je tudi rast cen hrane. Cene storitev ostajajo medletno višje predvsem zaradi nadaljnje krepitve zasebne potrošnje, cene trajnega in poltrajnega blaga pa nižje. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil tudi maja medletno večji. Povečuje se zadolževanje gospodinjstev. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI pa se je na medletni ravni skoraj ustavilo. Podjetja se še naprej zadolžujejo v tujini, kjer so pogoji zadolževanja ugodnejši. Med viri financiranja banke še naprej zmanjšujejo obveznosti do tujih bank in jih nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, in sicer predvsem gospodinjstev in nefinančnih družb. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zmerni rasti odhodkov je bil v prvih štirih mesecih dosežen nizek javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku. S 85 mio EUR je dosegel petino vrednosti iz enakega obdobja lani. K zniževanju primanjkljaja prispeva predvsem hitra medletna rast prihodkov, na kar poleg nekaj enkratnih dejavnikov vplivajo predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Skupna rast odhodkov kljub sprostitvi nekaterih varčevalnih ukrepov ostaja zmerna, na kar pomembno vpliva trenutno nizka rast investicij ob zelo postopnem izvajanju nove finančne perspektive EU in medletno nižja vplačila v proračun EU. 4 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Aktualno Aktivnost se je v prvih mesecih leta pod vplivom večjega tujega in domačega povpraševanja povečala. Ugodne gospodarske razmere prispevajo k povečevanju števila delovno aktivnih, ki je v zadnjih mesecih doseglo podobne ravni kot na začetku leta 2007. 700 720 740 760 780 800 820 840 860 ja n. 0 6 ja n. 0 7 ja n. 0 8 ja n. 0 9 ja n. 1 0 ja n. 1 1 ja n. 1 2 ja n. 1 3 ja n. 1 4 ja n. 1 5 ja n. 1 6 ja n. 1 7 Št . d el . a kt iv ni h po S RD A P, d es ez on ira no , v 1 .0 00 Vir: SURS, preračuni UMAR. -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 Pr ed el ov al ne de ja vn os ti G ra db en iš tv o Tr go vi na na d ro bn o Tr go vi na z m ot or . v oz ili Tr go vi na na d eb el o Pr om et in sk la di šč en je G os tin st vo In fo rm ac . i n ko m un ik . d ej . St ro k. , z na n. in te hn ič ne d ej . D ru ge ra zn ov . po sl ov . d ej . M ed le tn a ra st , v % Vir: SURS, preračuni UMAR. 2016 jan.-apr. 2017 Rast cen življenjskih potrebščin se je predvsem zaradi nižjih rasti cen energentov v zadnjih mesecih umirila. Zadolževanje gospodinjstev se povečuje; podjetja pa se zadolžujejo v tujini, kjer so pogoji zadolževanja ugodnejši. -2 -1 0 1 2 3 4 -2 -1 0 1 2 3 4 ja n. 1 1 ja n. 1 2 ja n. 1 3 ja n. 1 4 ja n. 1 5 ja n. 1 6 ja n. 1 7 M ed le tn a ra st , v % Pr is p ev ek k m ed le tn i r as ti , v o .t. Vir: SURS, preračuni UMAR. Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana Inflacija (%) -3000 -2500 -2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500 m aj 1 1 m aj 1 2 m aj 1 3 m aj 1 4 m aj 1 5 m aj 1 6 m aj 1 7 M ed le tn e sp re m em b e, v m io E U R Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen. Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj 13.500 14.000 14.500 15.000 15.500 16.000 16.500 17.000 17.500 ja n. 1 1 ja n. 1 2 ja n. 1 3 ja n. 1 4 ja n. 1 5 ja n. 1 6 ja n. 1 7 V m io E U R, 1 2- m es eč na k um ul at iv a Vir: MF, preračuni UMAR. Skupaj prihodki Skupaj odhodki 0 2 4 6 8 10 12 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 V m io Vir: SURS. Prenočitve tujih turistov Prenočitve domačih turistov Ugodna javnofinančna gibanja v začetku leta temeljijo na hitri medletni rasti prihodkov in zmerni rasti odhodkov. Število tujih turistov se ob večji prepoznavnosti Slovenije in okrevanju gospodarstev po krizi povečuje od leta 2010, zadnji dve leti se povečuje tudi število domačih turistov. te ko ča g os po da rs ka g ib an ja 7Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju nadalje okrepila. BDP se je zvišal za 0,6  % in bil medletno večji za 1,9  %.2 Rast še naprej spodbuja domače povpraševanje, ob okrevanju svetovnega gospodarstva in trgovine pa se povečuje tudi izvoz. K rasti zasebne potrošnje prispevajo višja zaposlenost in izboljševanje zaupanja potrošnikov. Okrevanje naložb pa še naprej spodbujajo ugodni pogoji financiranja in večja dobičkonosnost podjetij. Rast aktivnosti v evrskem območju se na začetku drugega četrtletja nadalje krepi, obeti pa ostajajo ugodni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v prvih štirih mesecih precej okrepila, naraščanje števila gradbenih dovoljenj pa kaže na nadaljnjo rast. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je nadalje povečal, podjetja pa ob rastočih naročilih pričakujejo rast proizvodnje tudi v prihodnje. Tudi prihodek v trgovini na drobno se je znova povečal, zaupanje med potrošniki pa ostaja visoko. 1 Velika rast bruto investicij v osnovna sredstva in uvoza v zadnjem četrtletju lani so predvsem posledica transakcij, ki so jih opravili večji gospodarski subjekti na Irskem. 2 Tretja ocena Eurostat. Slika 1: Rast BDP v evrskem območju1 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 Q 1 11 Q 1 12 Q 1 13 Q 1 14 Q 1 15 Q 1 16 Q 1 17 Re al na ra st B D P, v % Pr is pe ve k k če tr tle tn ir as ti BD P, v o .t. Vir: Eurostat. Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Sprememba zalog Izvoz Uvoz BDP (desna os) Mednarodno okolje Slika 2: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in kazalnik gospodarske klime ESI 75 80 85 90 95 100 105 110 115 75 80 85 90 95 100 105 110 115 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira na v re dn os t k az al ni ka , r av no te žj e v % , 3- m es . d rs eč a sr ed in a D es ez on ira ni in de ks 2 00 8= 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Kazalnik gosp. klime (desna os) Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2016 V 17 VI 17 VI 17/V 17 VI 17/VI 16 I-VI 17/I-VI 16 Brent USD, na sod 44,80 50,33 46,37 -7,9 -3,9 30,4 Brent EUR, na sod 40,40 45,53 41,29 -9,3 -3,9 34,9 USD/EUR 1,107 1,106 1,123 1,6 0,0 -3,0 3-mesečni EURIBOR, v % -0,265 -0,329 -0,330 -0,1 -6,2 -10,7 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. 8 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Gospodarska gibanja v Sloveniji Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2016 IV 17/III 17 IV 17/IV 16 I-IV 17/I-IV 16 Izvoz blaga, realno1 5,7 -0,63 1,0 7,3 Uvoz blaga, realno1 4,8 -1,63 -1,3 7,6 Izvoz storitev, nominalno2 8,1 4,33 14,0 10,9 Uvoz storitev, nominalno2 5,5 -0,83 8,4 7,4 Industrijska proizvodnja, realno 7,0 -0,53 7,84 6,84 v predelovalnih dejavnostih 8,3 -0,53 8,04 6,94 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -17,7 -0,13 27,7 22,3 Trgovina na drobno – realni prihodek 4,5 -0,93 9,64 12,54 Tržne storitve (brez trgovine) – nominalni prihodek 4,0 0,7 8,74 7,24 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Aktivnost se v večini dejavnosti v letošnjem letu povečuje, ugodni ostajajo tudi obeti. Višje tuje povpraševanje in izboljšanje konkurenčnosti spodbujata nadaljnjo rast izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Izboljševanje gospodarskih razmer in okrevanje nepremičninskega trga prispeva h krepitvi gradbene aktivnosti. Zasebna potrošnja, ki se krepi pod vplivom ugodnih gibanj na trgu dela in visokega zaupanja potrošnikov, prispeva k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, predvsem tistih, povezanih s preživljanjem prostega časa. K temu prispeva tudi večji obisk tujih turistov. Ob krepitvi domačega in tujega povpraševanja raste prihodek tudi v večini ostalih tržnih storitev. Razpoloženje v gospodarstvu pa ostaja na visoki ravni. Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 ja n. 0 8 ja n. 0 9 ja n. 1 0 ja n. 1 1 ja n. 1 2 ja n. 1 3 ja n. 1 4 ja n. 1 5 ja n. 1 6 ja n. 1 7D es ez on ira n re al ni in de ks 2 00 8= 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Realni izvoz in uvoz blaga sta po občutni rasti v preteklih mesecih aprila ostala visoka.3 V prvih štirih mesecih je bil izvoz medletno večji za 7,3  %. Rast izvoza še naprej izhaja iz rasti tujega povpraševanja in izboljšanja konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. K njegovi rasti pa največ prispevajo tehnološko zahtevnejše panoge. Rast uvoza je bila v tem obdobju 7,6-odstotna, poleg ugodnih izvoznih gibanj jo podpirata tudi krepitev domače zasebne in investicijske potrošnje. Slika 4: Blagovna menjava – realno 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 ja n . 1 1 ju l. 11 ja n . 1 2 ju l. 12 ja n . 1 3 ju l. 13 ja n . 1 4 ju l. 14 ja n . 1 5 ju l. 15 ja n . 1 6 ju l. 16 ja n . 1 7D es ez on ir an re al n i i n d ek s 20 08 = 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Izvoz Uvoz 3 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 9Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Nominalni izvoz storitev se je aprila nadalje povečal, uvoz se je ohranil na visoki ravni.4 Izvoz je bil v prvih štirih mesecih medletno višji za 10,9 %, k rasti sta večino prispevala izvoz transportnih storitev ter tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev. Uvoz je bil v tem obdobju za 7,4 % večji kot pred letom predvsem zaradi večjega uvoza transportnih storitev in storitev strokovnega in poslovnega svetovanja. Slika 5: Storitvena menjava – nominalno 250 300 350 400 450 500 550 600 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 V m io E U R, d es ez on ir an o, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: BS, preračuni UMAR. Izvoz storitev Uvoz storitev 4 Po plačilnobilančni statistiki. Vrednost opravljenih gradbenih del se je na začetku letošnjega leta okrepila. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga se krepi gradnja stavb. Aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb je pričala okrevati sredi leta 2015, v gradnji nestanovanjskih pa sredi lanskega leta in se je nadaljevala na začetku letošnjega leta. Gradnja inženirskih objektov, ki se je lani zaradi nižjih državnih investicij močno znižala, se je na začetku leta povečala. Slika 7: Vrednost opravljenih gradbenih del 0 20 40 60 80 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira n in de ks 2 00 8= 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je po rasti v preteklih mesecih aprila ostal visok. Rast se letos nadaljuje predvsem v srednje nizko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. V visoko tehnološko zahtevnih panogah, ki so lani precej prispevale k skupni rasti predelovalnih dejavnosti, pa se proizvodnja od konca lanskega leta ohranja na podobno visoki ravni. Skromno ostaja okrevanje nizko tehnološko zahtevnih panog, ki največ prihodka od prodaje ustvarijo na domačem trgu, kjer povpraševanje okreva počasneje kot v tujini. Slika 6: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira n in de ks 2 01 0= 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS. Predelovalne dejavnosti, skupaj Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge 10 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Ob nadaljnji visoki prodaji so se cene stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju še povečale. Cene so bile za 5,9 % višje kot pred letom in za okoli petino nižje od vrha iz leta 2008. Povišanje cen rabljenih stanovanj, s katerimi se opravi okoli dve tretjini vseh prodaj, je bilo ponovno največje v Ljubljani5. Zvišale so se tudi cene rabljenih stanovanj izven Ljubljane, katerih število prodaj je bilo najvišje v zadnjih desetih letih6. Za polovico nižja od vrha iz leta 2007 ostaja prodaja novih nepremičnin. Slika 8: Cene in transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin 70 75 80 85 90 95 100 105 40 60 80 100 120 140 160 180 Q 1 08 Q 1 09 Q 1 10 Q 1 11 Q 1 12 Q 1 13 Q 1 14 Q 1 15 Q 1 16 Q 1 17 In de ks 2 00 8= 10 0, 4 -č et rt le tn e dr se če s re di ne In de ks 2 00 8= 10 0, 4 -č et rt le tn a dr se ča s re di na Vir: SURS, preračuni UMAR. Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (l.os) Transakcije novih stan. nepremičnin (l. os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (d. os) Cene novih stan. nepremičnin (d. os) 5 Cene so bile tako medletno višje za desetino. 6 Za petino višja od vrha v letu 2007. 7 Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam se je v prvih štirih mesecih skupaj medletno povečala za 15,4 %. 8 Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi visok obisk tujih turistov, se je v prvih štirih mesecih skupaj medletno povečal za skoraj desetino. Za 6,8  % so bili v tem obdobju višji tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino. Trošenje gospodinjstev se je ob ugodnih razmerah na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov aprila nadalje povečalo. Nadaljevala se je rast nakupov trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov7. Nadalje so se povečali tudi izdatki za poltrajne dobrine (predvsem za izdelke za osebno nego) in za storitve, povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini8. Slika 10: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev 40 50 60 70 80 90 100 110 120 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7D es ez on ira n in de ks 2 00 8= 10 0, 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR. Real. prihodek v trg. z neživili Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Real. masa izplačanih neto plač Nom. gostinski prihodek Rast nominalnega prihodka se je aprila nadaljevala v večini tržnih storitev. Ob krepitvi zaposlovanja se prihodek še naprej hitro povečuje v zaposlovalnih storitvah (del N). Tuje povpraševanje spodbuja rast v bolj izvozno naravnanih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve. V strokovno-tehničnih dejavnostih aktivnost ostaja nizka, predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah, kjer se prihodek nadalje zmanjšuje. Slika 9: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) 75 80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira n in de ks 2 00 8= 10 0, 3 -m es .d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * z gostinstvom. Skupaj* Promet in skladiščenje (H) Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) 11Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Razpoloženje v gospodarstvu ostaja na visoki ravni. Zaupanje se zadnje mesece izboljšuje predvsem v gradbeništvu in med potrošniki. V ostalih dejavnostih pa po izboljšanju na začetku leta ostaja na podobno visokih ravneh. Slika 11: Poslovne tendence -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira na v re dn os t k az al ni ka , 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi. Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. Gradbeništvo Potrošniki* 12 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Rast števila delovno aktivnih9 ostaja visoka in se nadaljuje v večini dejavnosti. Njihovo število je v zadnjih mesecih doseglo raven iz začetka 2007. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju kažejo na nadaljevanje ugodnih gibanj. Ob tem se določen segment podjetij, zlasti v predelovalnih dejavnostih, že sooča s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. V javnih storitvah je bilo po sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju število zaposlenih še naprej medletno večje predvsem v zdravstvu in osnovnem šolstvu. Slika 12: Pričakovanja o zaposlovanju -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 -40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 M ed le tn a ra st , v % D es ez on ir an a vr ed no st k az al ni ka , 3 -m es . d rs eč a sr ed in a Vir: SURS. Industrija Gradbeništvo Trgovina Storitve Delovno aktivni (desna os) Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je v prvi polovici leta ob visokem zaposlovanju in zniževanju priliva nadaljevalo. Odliv v zaposlitev je ostal podoben kot v enakem obdobju lani, priliv v evidenco brezposelnih, povezan zlasti s potekom pogodb za določen čas, pa je bil medletno manjši. Manj je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve, kar povezujemo z boljšimi gospodarskimi razmerami in manjšimi generacijami, ki končujejo šolanje. Ob koncu junija je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 84.793 oseb (15,0 % manj kot junija lani). Slika 13: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190 200 210 720 730 740 750 760 770 780 790 800 810 820 830 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 Št ev ilo re gi st ri ra ni h b re zp os el ni h, v 1 .0 00 , de se zo ni ra no Št ev ilo d el ov no a kt iv ni h p o SR D A P, v 1 .0 00 , de se zo ni ra no Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 9 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega 100 105 110 115 120 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 D es ez on ira n in de ks , 2 00 8= 10 0, 3 -m es .d rs eč a sr ed in a Vir: SURS, preračuni UMAR. Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor Javni sektor – v tem sektor država – v tem javne družbe Plačna gibanja ostajajo umirjena. Po stagnaciji v prvem četrtletju je povprečna bruto plača zasebnega sektorja tudi aprila ostala skoraj nespremenjena, v javnem sektorju pa se je nekoliko zvišala. V prvih štirih mesecih je bila rast plač v obeh sektorjih nekoliko počasnejša kot v enakem obdobju lani. Trg dela 13Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2016 IV 17/III 17 IV 17/IV 16 I-IV 17/I-IV 16 Delovno aktivni2 1,6 0,51 3,5 1,6 Registrirani brezposelni -8,5 -1,61 -13,6 -8,5 Povprečna nominalna bruto plača 1,8 0,31 1,3 1,4 zasebni sektor 1,7 0,11 0,8 1,5 javni sektor 2,3 0,31 2,6 1,9 v tem sektor država 3,6 0,61 3,1 2,0 v tem javne družbe -0,5 -0,21 1,5 1,9 2016 IV 16 III 17 IV 17 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,2 11,3 10,1 9,9 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. 14 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Cene Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2016 VI 17/V 17 VI 17/VI 16 I-VI 17/I-VI 16 Skupaj 0,5 0,0 0,9 1,6 Hrana 1,6 -1,3 1,3 2,4 Goriva in energija -0,2 -0,9 1,4 5,1 Storitve 1,6 1,2 1,7 1,9 Ostalo1 -0,6 -0,2 0,0 0,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,4 0,4 0,7 0,8 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,4 -0,1 0,7 1,0 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,0 0,0 0,0 0,0 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih mesecih ponovno nižja. To povezujemo predvsem z manjšim prispevkom cen energentov zaradi padca cen nafte na svetovnih trgih. Umirila se je tudi rast cen hrane. Cene storitev ostajajo medletno višje predvsem zaradi nadaljnje krepitve zasebne potrošnje (gostinske in nastanitvene storitve). Cene trajnega in poltrajnega blaga pa so bile še naprej medletno nižje. Slika 15: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju -2 -1 0 1 2 3 4 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 M ed le tn a ra st , v % Vir: Eurostat. Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI Slovenija HICP Slovenija HICP - OI Medletna rast cen industrijskih proizvodov in uvoznih cen se nadaljuje. Rast uvoznih cen se zaradi zniževanja cen surovin na svetovnih trgih umirja. Rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev pa je maja ostala podobna kot pred mesecem. Slika 16: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene 100 102 104 106 108 110 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 In de ks 2 01 0= 10 0 Vir: SURS. PPI (domači trg) PPI (tuji trgi) Uvozne cene 15Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja V prvih petih mesecih se je cenovna konkurenčnost medletno nekoliko izboljšala in ostala za izvoznike še naprej spodbudna. Evro se je v zadnjem času nominalno sicer okrepil, medletno pa je bil do večine pomembnejših valut iz EU in zunaj EU še nižji10. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi11 cenami življenjskih potrebščin, se je posledično znižal nekoliko pod raven izpred enega leta, kar je blizu najnižjih ravni od vstopa v ERM2 leta 2004, doseženih pred dvema letoma. Slika 17: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflator HICP -2 -1 0 1 2 3 SK IE F I M T FR N L G R IT SI D E PT A T C Y LU E S BE LV LT EE EA M ed le tn a ra st ja n– m aj 2 01 7, v % Vir ECB; preračuni UMAR. Rast vrednosti pomeni poslabšanje konkurenčnosti in obratno. Do 19 partneric zunaj EA Do 18 partneric EA Do 37 partneric EA in zunaj EA 10 V primerjavi s poljskim zlotom, hrvaško kuno, češko krono, madžarskim forintom, japonskim jenom, korejskim vonom, švicarskim frankom ter še posebej z ruskim rubljem (slednji je sicer iz širšega nabora 56-tih trgovinskih partneric). 11 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. V prvem četrtletju so se stroški dela na enoto proizvoda medletno zmanjšali tudi v celotnem gospodarstvu. Po enoletni rasti, ki se je v drugem polletju lani postopno umirjala, je bilo njihovo zmanjšanje posledica izrazitejšega povečanja produktivnosti dela ob nadaljnjem povečanju zaposlenosti. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega pa se je realno nadalje upočasnila. Obrat v pozitivno smer je zabeležil tudi nemenjalni sektor, predvsem gradbeništvo, v manjši meri pa tudi finančne in zavarovalniške dejavnosti, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter poslovanje z nepremičninami. Povprečno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v gospodarstvu evrskega območja in EU je bilo precej manjše. . Slika 19: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in evrskem območju -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 Q 1 11 Q 1 12 Q 1 13 Q 1 14 Q 1 15 Q 1 16 Q 1 17 M ed le tn a ra st , v % Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba* realno, deflator BDP. RULC SI RULC EA Produktivnost dela SI* Produktivnost dela EA* Sredstva na zaposlenega SI* Sredstva na zaposlenega EA* V menjalnem sektorju so se v prvem četrtletju stroški dela na enoto proizvoda medletno nadalje znižali. To je bila posledica znižanja v predelovalnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prometu, pa tudi informacijskih in komunikacijskih storitvah, kjer so se ob visoki rasti dodane vrednosti povečali tudi zaposlenost in plače. Gibanje stroškov dela na enoto proizvoda menjalnega sektorja je od leta 2015 skladno s povprečjem evrskega območja, v predelovalnih dejavnostih pa je že več let relativno boljše. Slika 18: Realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, Slovenija in evrsko območje 98 100 102 104 106 108 110 112 114 Q 1 08 Q 1 09 Q 1 10 Q 1 11 Q 1 12 Q 1 13 Q 1 14 Q 1 15 Q 1 16 Q 1 17In de ks 2 00 7= 10 0, 4 -č et rt le tn a dr se ča s re di na Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Povprečje evrskega območja, kjer je zaradi obsežnejše revizije BDP prišlo do preloma v seriji podatkov. Menjalni sektor Slovenija Menjalni sektor EA18 Predelovalne dej. Slovenija Predelovalne dej. EA18 16 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 5: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2015 2016 q1 16 q2 16 q3 16 q4 16 q1 17 Efektivni tečaj1 Nominalno -2,8 0,8 0,5 1,4 0,6 0,7 -0,2 Realno, deflator HICP -3,8 0,2 -0,7 0,8 0,2 0,4 0,0 Realno, deflator ULC -3,5 1,1 0,8 2,6 0,6 0,2 n.p. Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,3 1,7 2,0 2,5 1,2 1,3 -1,0 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,4 2,2 2,6 3,2 1,6 1,5 1,6 Produktivnost dela, realno 1,2 0,5 0,6 0,7 0,3 0,2 2,7 Realni stroški dela na enoto proizvoda -0,7 1,1 0,8 2,3 1,0 0,4 -2,2 Produktivnost dela, nominalno 2,2 1,1 1,8 0,8 0,5 1,1 4,0 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. 17Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Plačilna bilanca Presežek tekočega računa plačilne bilance je v prvih štirih mesecih ostal visok kljub poslabšanju pogojev menjave. V dvanajstih mesecih do aprila je dosegel 2,7 mrd EUR (6,5 % BDP). V primerjavi s prejšnjim dvanajstmesečnim obdobjem je k višjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval višji storitveni presežek,12 medtem ko je bil, ob hitrejši količinski rasti uvoza od izvoza in poslabšanih pogojih menjave,13 blagovni presežek manjši. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg in manj ocenjenih reinvestiranih dobičkov; primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi več prejetih transferjev zasebnega sektorja. Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 12 -m es eč ne d rs eč e ku m ul at iv e, v m io E U R Vir : BS, preračuni UMAR. Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun Tabela 6: Plačilna bilanca I-IV 2017, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IV 16 Tekoči račun 12.052,6 11.092,0 960,6 938,1 Blago 9.066,3 8.500,6 565,7 609,0 Storitve 2.090,0 1.314,2 775,7 660,3 Primarni dohodki 650,2 863,5 -213,2 -140,7 Sekundarni dohodki 246,1 413,7 -167,6 -190,5 Kapitalski račun 174,0 236,8 -62,8 -73,6 Finančni račun 987,7 1.466,6 479,0 282,4 Neposredne naložbe 413,0 278,9 -134,1 -679,8 Naložbe v vrednostne papirje 1.118,6 961,9 -156,7 1.061,7 Ostale naložbe -501,8 189,9 691,8 -81,9 Statistična napaka 0,0 -418,8 -418,8 -582,1 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Neto odliv finančnih transakcij s tujino se nadaljuje. Finančni tokovi državnega sektorja so bili približno uravnoteženi. V zasebnem sektorju je bil zabeležen neto odliv. Podjetja so kratkoročno kreditirala tujino, kar je povezano z rastjo izvoza blaga in storitev, poslovne banke so kupovale predvsem tuje dolžniške vrednostne papirje in se nadalje razdolževale. BS je povečala finančne investicije v tuje vrednostne papirje,14 z zadolžitvijo do Evrosistema pa je zabeležila neto priliv. Slika 21: Finančne transakcije plačilne bilance -10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 ja n. 1 1 ju l. 11 ja n. 1 2 ju l. 12 ja n. 1 3 ju l. 13 ja n. 1 4 ju l. 14 ja n. 1 5 ju l. 15 ja n. 1 6 ju l. 16 ja n. 1 7 12 -m es eč ne d rs eč e ku m ul at iv e, v m io E U R Vir : BS, preračuni UMAR. Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije 12 Največ so se povečali neto prihodki od gradbenih del v tujini ter presežek v menjavi transporta, potovanj in ostalih poslovnih storitev. 13 Pogoji menjave se na medletni ravni nenehno poslabšujejo od oktobra lani, ko so začele rasti cene energentov na mednarodnih trgih. V prvih štirih mesecih letos so se pogoji menjave medletno poslabšali za 1,9 %. 14 Vrednostni papirji zajemajo nakupe vrednostnih papirjev, ki so posledica investicijskih odločitev BS in tudi nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa APP. 18 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Slika 22: Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem15 tudi maja medletno postopoma narašča. Povečuje se zadolževanje gospodinjstev. Zmanjševanje obsega kreditov podjetij in NFI pa se je na medletni ravni že skoraj ustavilo. Pogoji zadolževanja v tujini so ugodnejši, zato se podjetja še naprej zadolžujejo pri tujih bankah, predvsem v obliki dolgoročnih posojil (z ročnostjo daljšo od enega leta), za katera so tudi razlike v obrestnih merah največje. Med viri financiranja banke še naprej zmanjšujejo obveznosti do tujih bank in jih nadomeščajo z depoziti domačih nebančnih sektorjev, in sicer predvsem gospodinjstev in nefinančnih družb. -3000 -2500 -2000 -1500 -1000 -500 0 500 1000 1500 maj 11 maj 12 maj 13 maj 14 maj 15 maj 16 maj 17 M ed le tn e sp re m em b e, v m io E U R Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen. Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj Finančni trgi Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. V 16 31. XII 16 31. V 17 31. V 17/30. IV 17 31. V 17/31. V 16 Krediti skupaj 21.023,1 21.410,3 21.472,2 -0,4 2,1 Krediti podjetjem in NFI 10.273,9 10.171,2 10.234,7 -0,2 -0,4 Krediti državi 1.858,2 2.085,4 1.824,3 -6,6 -1,8 Krediti gospodinjstvom 8.890,9 9.153,6 9.413,3 0,7 5,9 Potrošniški 2.062,0 2.144,0 2.278,0 1,2 10,5 Stanovanjski 5.583,8 5.716,5 5.842,2 0,5 4,6 Ostalo 1.245,1 1.293,1 1.293,1 0,5 3,9 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 16.349,0 16.935,0 17.269,1 0,2 5,6 Čez noč 9.829,6 10.956,4 11.802,5 1,0 20,1 Vezane 6.519,4 5.978,6 5.466,5 -1,4 -16,1 Bančne vloge centralne države skupaj 1.021,2 1.088,0 901,6 -4,5 -11,7 Vloge nefinančnih družb skupaj 5.359,8 5.804,5 5.777,2 -0,1 7,8 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. 15 Pri analizi uporabljamo statistične podatke, ki se od knjigovodskih razlikujejo predvsem po tem, da vključujejo tudi popravke vrednosti. Do večjih razlik prihaja pri kreditih nefinančnim družbam (domačim in tujim). 19Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Javne finance Ugodna javnofinančna gibanja v začetku leta temeljijo na razmeroma hitri medletni rasti večine kategorij prihodkov in na zmerni rasti odhodkov. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih štirih mesecih po denarnem toku16 dosegel petino vrednosti iz enakega obdobja lani, bistveno višji pa je bil presežek primarnega salda. Na hitro rast prihodkov vplivajo poleg nekaterih enkratnih dejavnikov17 predvsem ugodne gospodarske razmere, vključno z razmerami na trgu dela. Zaradi sproščanja varčevalnih ukrepov k rasti odhodkov največ prispevajo sredstva za zaposlene in nekateri tekoči transferi posameznikom in gospodinjstvom, nadaljuje pa se tudi hitra rast boleznin. Skupna rast odhodkov kljub temu ostaja zmerna, na kar pomembno vpliva nizka rast investicij ob skromnem črpanju EU sredstev, pa tudi medletno nižja vplačila v proračun EU18. Slika 23: Saldo javnih financ po denarnem toku -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 2011 2012 2013 2014 2015 2016 I-IV 2016 I-IV 2017 V m io E U R Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo 16 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja (metodologija denarnega toka). 17 Pri davčnih prihodkih predvsem zamiki pri vplačilih trošarin v tem obdobju leta 2016, pri nedavčnih prihodkih pa predvsem natečene obresti ob ponovnem odprtju obveznice RS76. 18 Glede na realizacijo v letu 2016 so bila nižja plačila v proračun EU v letu 2017 načrtovana tudi v sprejetem proračunu. Vendar pa bodo ta vplačila iz proračuna RS v proračun EU še nižja od načrtovanih, kar se že nakazuje v tekočih podatkih. To je posledica manjših potreb proračuna EU, v povezavi s slabšim črpanjem sredstev kohezijske politike na ravni EU. Zaradi zahtev po izravnanosti proračuna EU se vplačila držav namreč prilagajajo potrebam po izplačilih. Medletna sprememba v štirih mesecih pa je deloma tudi pod vplivom lanskih večjih vplačil v tem času, zaradi zahteve EK po vnaprejšnji knjižbi sredstev iz naslova DDV in BND. 19 Izhodišča za spremembo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. 20 Namesto 3,011 mio EUR bo na razpolago 3,067 mio EUR. 21 Poleg tega se bo zaradi manjših potreb za izvajanje finančnih inštrumentov (krediti ipd.) del teh povratnih sredstev namenil za nepovratna sredstva. Nepovratna sredstva se dodelijo strategiji pametne specializacije, raziskavam in inovacijam na prednostnih področjih Slovenije, spodbujanju podjetništva, trajnostni in urbani mobilnosti ter lokalnim skupnostim za projekte energetske učinkovitosti stavb in podjetjem za razvoj. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven (53,6 mio EUR). Prilivi so bili pretežno (dve tretjini) posledica črpanja iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike. Vlada RS je maja sprejela izhodišča za spremembe operativnega programa19, ki upoštevajo spremenjene okoliščine z vidika ocene potreb in prednostnih naložb ter pospešitve črpanja EU sredstev. Izhodišča predvidevajo dodatno dodeljenih 56 mio EUR20 za razvoj infrastrukture in človeških virov s poudarkom na aktivnem staranju.21 Med pomembnejšimi prerazporeditvami je tudi prerazporeditev dela sredstev za izgradnjo drugega tira proge Divača-Koper.0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Drugo Skupna kmetijska politika Kohezijski sklad Strukturni skladi V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Opomba: * Večina prejetih sredstev v letu 2016 predstavljajo sredstva iz programskega obdobja 2007-2013. Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2017) Skupaj prejeta sredstva (januar-maj 2016)* Slika 24: Prejeta sredstva iz proračuna EU, jan-maj 2016 in 2017 20 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-IV 2016 I-IV 2017 Kategorija I-IV 2016 I-IV 2017 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 5.038,2 -0,7 5.490,4 9,0 SKUPAJ ODHODKI 5.483,1 -2,5 5.575,5 1,7 Davčni prihodki* 2.720,6 -0,4 2.944,8 8,2 Plače in drugi stroški dela** 1.223,8 1,1 1.273,8 4,1 Dohodnina 708,6 2,6 755,9 6,7 Izdatki za blago in storitve 704,2 3,2 725,0 3,0 Davek od dohod. pravnih oseb 145,3 -38,1 243,8 67,8 Plačila obresti 587,7 -1,2 589,9 0,4 Davki na nepremičnine 20,3 -7,8 27,4 35,1 Rezerve 37,1 -32,8 36,9 -0,7 Davek na dodano vrednost 1.077,2 2,4 1.138,9 5,7 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.146,8 1,9 2.190,7 2,0 Trošarine 418,2 -11,1 485,4 16,1 Ostali tekoči transferi 448,8 1,1 449,8 0,2 Prispevki za soc. varnost 1.868,6 4,1 1.980,9 6,0 Izdatki za investicije 174,1 -46,7 178,4 2,5 Nedavčni prihodki 222,1 2,8 333,6 50,2 Plačila v proračun EU 160,5 -22,0 130,9 -18,4 Prejeta sredstva iz EU 203,1 -35,5 207,3 2,0 JAVNOFINANČNI SALDO -445,0 -85,0 Ostalo 23,8 18,6 23,9 0,3 PRIMARNI SALDO 136,8 495,5 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. iz br an e te m e 23Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Izbrane teme Svetovna konkurenčnost Slovenije po IMD 2017 Po poročilu IMD o konkurenčnosti držav za leto 20171 je uvrstitev Slovenije ostala relativno nizka. Na vrh lestvice konkurenčnosti se med proučevanimi 63 državami uvrščajo Hong Kong, Švica in Singapur, med državami EU pa Nizozemska, Irska in Danska. Slovenija se uvršča v drugo polovico držav, na 43. mesto, med državami EU pa na 20. mesto. V letošnjem letu se je povečalo število vključenih držav v raziskavo, kar je vplivalo na skupno uvrstitev – obe novi državi (Ciper in Savdska Arabija) sta bili v skupni uvrstitvi uvrščeni pred Slovenijo. Slovenija je 1 Letošnje poročilo IMD o konkurenčnosti držav spremlja 261 kazalcev, od tega približno dve tretjini uteži predstavljajo statistični podatki, ostalo pa so anketni kazalniki. Statistični podatki v veliki večini temeljijo na podatkih za leto 2016, ankete so bile opravljene v začetku 2017. Kazalniki konkurenčnosti so razdeljeni na štiri področja: delovanje gospodarstva, učinkovitost države, poslovna učinkovitost in infrastruktura. v zadnjih treh letih sicer na lestvici najbolj napredovala, kljub temu pa je uvrstitev še vedno nižja kot pred krizo2, kar gre pripisati predvsem občutnemu znižanju vrednosti anketnih kazalnikov3. Večina makroekonomskih kazalnikov se je v zadnjih letih izboljšala in približala vrednostim pred krizo. Na področju delovanja gospodarstva je uvrstitev Slovenije ostala nizka (47. mesto). Nizka je predvsem uvrstitev na področju mednarodnih naložb, kjer prilivi neposrednih tujih naložb ostajajo skromni, gospodarstveniki pa še naprej opozarjajo na veliko možnost selitve raziskav in razvoja ter storitev v tujino. Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela je tudi uvrstitev na področju 2 V letu 2008 je bilo na lestvico vključenih 55 držav. 3 Na znižanje vrednosti anketnih kazalnikov je vplivalo tudi precejšne zmanjšanje razpoloženja med gospodarstveniki, ki je bilo večje kot v drugih državah. Tabela 9: Kazalniki svetovne konkurenčnosti po glavnih področjih po IMD Leto 2008 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Rang Rang Rang Rang Rang Rang Rang Svetovna konkurenčnost 32 51 52 - 55 - 49 + 43 + 43 o Delovanje gospodarstva 25 43 51 - 52 - 42 + 43 - 47 - - Domače gospodarstvo 22 56 58 - 58 o 49 + 48 + 49 - - Mednarodna menjava 10 26 37 - 17 + 18 - 16 + 15 + - Mednarodne naložbe 54 57 60 - 59 + 59 o 59 o 58 + - Zaposlovanje 39 49 47 + 51 - 48 + 51 - 52 - - Cene 8 2 7 - 10 - 7 + 8 - 6 + Učinkovitost države 43 53 53 o 56 - 52 + 45 + 42 + - Javne finance 21 56 47 + 60 - 56 + 48 + 45 + - Davčna politika 51 51 49 + 51 - 52 - 50 + 54 - - Institucionalni okvir 33 52 54 - 54 o 49 + 47 + 44 + - Poslovna zakonodaja 47 47 48 - 45 + 43 + 41 + 39 + - Družbeni okvir 37 42 37 + 31 + 25 + 18 + 19 - Poslovna učinkovitost 32 57 58 - 58 o 56 + 53 + 48 + - Produktivnost in učinkovitost 18 40 45 - 43 + 44 - 30 + 27 + - Trg dela 39 51 54 - 58 - 53 + 56 - 53 + - Finance 28 57 58 - 59 - 56 + 53 + 55 - - Poslovodne prakse 30 56 58 - 59 - 58 + 54 + 44 + - Odnos in vrednote 46 56 59 - 59 o 59 o 58 + 56 + Infrastruktura 29 33 33 o 32 + 33 - 30 + 31 - - Osnovna infrastruktura 33 38 39 - 41 - 40 + 34 + 31 + - Tehnološka infrastruktura 28 40 42 - 42 o 43 - 39 + 44 - - Znanstvena infrastruktura 32 35 32 + 31 + 31 o 30 + 31 - - Zdravje in okolje 30 29 29 o 29 o 31 - 26 + 28 - - Izobraževanje 27 26 30 - 29 + 25 + 21 + 23 - Vir: IMD World Competitivness Yearbook, različne številke med 2008 in 2017. Opomba: Rang predstavlja uvrstitev Slovenije med državami, vključenimi v raziskavo, v posameznem letu; + predstavlja izboljšanje uvrstitve glede na predhodno leto, - poslabšanje, o ni spremembe. 24 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Izbrane teme zaposlenosti še naprej nizka. Ob izboljšanju nekaterih ključnih makroekonomskih kazalcev (gospodarska rast, rast izvoza) se uvrstitev na področju domačega gospodarstva ni bistveno spremenila, saj so pozitivna gibanja zabeležile tudi druge države. Izboljšuje pa se uvrstitev na področju mednarodne menjave, kar gre pripisati predvsem nadaljnjemu izboljšanju kazalnikov izvozne konkurenčnosti (tržni delež, stroški dela na enoto proizvoda) in povečanju presežka blagovno-storitvene menjave na tekočem računu. V primerjavi z drugimi državami se je nadalje izboljšala učinkovitost države (na 42. mesto) in poslovna učinkovitost (na 48. mesto). Pri učinkovitosti države, ki je presegla uvrstitev pred krizo, so se uvrstitve izboljšale na večini področij, predvsem na področju javnih financ, saj se javnofinančne razmere v Sloveniji postopno izboljšujejo. Gospodarstveniki so bolje kot v preteklih letih ocenili tudi institucionalni okvir, kjer še naprej velik problem ostajata birokracija in učinkovito delovanje državnih institucij. Pri poslovni učinkovitosti sta bila glavna dejavnika izboljšanja povečevanje BDP na prebivalca in rast produktivnosti, ki pa še naprej ostaja skromna. Ob tem pa raziskava IMD kaže pomanjkljivosti v zvezi s podjetniškimi financami (bančne in finančne storitve, dostopnost podjetij do finančnih sredstev), ureditvijo na trgu dela ter vrednotami in odprtostjo podjetij do sprememb4. Slovenija se še naprej uvršča na rep proučevanih držav pri korporativnem upravljanju5, učinkovitosti nadzornih svetov, kredibilnosti managerjev (ki jim manjka zlasti izkušenj iz tujine) in uveljavljanju računovodskih standardov. Kljub temu je bilo tudi na teh treh področjih v zadnjih letih zaznati pozitivne premike. Najvišje se Slovenija uvršča na področju infrastrukture (na 30. mesto). Kot glavne prednosti raziskava navaja področja šolstva, zdravja, okolja in znanstvene infrastrukture. Za najboljšimi zaostaja predvsem na področju tehnološkega razvoja, kjer je glavna ovira pomanjkanje ustrezno visoko izobraženega kadra, v primerjavi z drugimi državami pa je prenizka tudi institucionalna podpora naložbam v visoke tehnologije in prenos znanj v poslovni sektor. Relativno nizka je tudi inovacijska aktivnost podjetij. Uvrstitve Slovenije so se v zadnjih treh letih izboljšale na večini področij, izzivi pa se v tem obdobju niso bistveno spremenili. Raziskava IMD ugotavlja, da so ključni dejavniki, ki pozitivno vplivajo na povečevanje konkurenčnosti Slovenije usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Kot izzive za prihodnost IMD navaja (i) krepitev vzdržnosti javnih financ tudi na srednji in dolgi rok; (ii) implementacijo davčne reforme, ki bi povečala spodbude za delo in zaposljivost na trgu dela; (iii) povečanje učinkovitosti poslovnega okolja; (iv) 4 To se med gospodarstveniki kaže v relativno velikem nerazumevanju pomembnosti strukturnih reform, nesprejemanju tujih idej in kulture. 5 Učinkovitost nadzornih svetov, kredibilnost managerjev (ki jim manjka zlasti izkušenj iz tujine) in uveljavljanju računovodskih standardov. nadaljevanje privatizacije in prestrukturiranja državnih podjetij in (v) modernizacijo železniške infrastrukture. Turistični prihodi in prenočitve v letu 2016 Turistična dejavnost Slovenije se od leta 2010 hitro povečuje. Število turistov6 je leta 2016 prvič preseglo 4 mio, število njihovih prenočitev pa prvič 11 mio. Ob okrevanju gospodarstev po krizi in večji prepoznavnosti Slovenije v tujini se je po letu 2010 močno povečal zlasti obisk tujih gostov. Obisk domačih turistov se je ob izboljševanju gospodarskih razmer in večjem trošenju gospodinjstev začel povečevati leta 2015, število njihovih prenočitev pa je leta 2016 še precej zaostajalo za vrhom iz leta 2009. Tudi lani se je nadaljevalo skrajševanje povprečne dolžine bivanja7 v Sloveniji, na kar so vplivali pogostejši krajši oddihi domačih in tujih turistov, po naši oceni pa tudi povečan obisk turistov iz oddaljenih držav, ki so v Sloveniji obiskali več turističnih krajev, kjer so tudi prenočili8. Za slovenski turizem ostajajo najpomembnejši turisti iz Italije, Avstrije in Nemčije. Ti so lani skupaj ustvarili skoraj 40  % vseh tujih prenočitev. Vse pomembnejši postajajo turisti iz Kitajske, Koreje in drugih azijskih držav. Skupno število njihovih prenočitev se je lani povečalo skoraj 6 Prikazani so prihodi turistov, saj je turist ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani. Tako se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v kakšnem kraju/državi registriran tudi večkrat. 7 Leta 2008 je turist v povprečju v Sloveniji prenočil 3-krat, leta 2016 pa 2,6-krat. 8 Turist, ki je v Sloveniji prenočil v različnih namestitvenih objektih v času letovanja, je lahko več kot enkrat zabeležen kot turist, kar vpliva na izračun povprečnega števila prenočitev na turista (npr. če turist v Sloveniji prenoči 5-krat v različnih namestitvenih objektih, je to v statistiki prikazano kot pet turistov s povprečno eno prenočitvijo). Slika 25: Število prenočitev v Sloveniji v obdobju 2008– 2016 0 2 4 6 8 10 12 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 V m io Vir: SURS. Tujih turistov Domačih turistov 25Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Izbrane teme za petino (glede na leto 2008 pa za 6,5-krat). Zaradi nadaljevanja ukrajinsko-ruske krize in depreciacije rublja se je v 2016 četrto leto zmanjšal obisk Rusov, ki pa v zadnjem obdobju znova narašča, tako da je bil v prvem četrtletju letos medletno že za tretjino višji. Obisk tujih in domačih turistov se je lani ponovno povečal v vseh turističnih krajih. Tretje leto zapored se je zaradi povečanja prepoznavnosti v tujini9 močno povečal obisk Ljubljane, ki se v strukturi prenočitev tujih turistov po turističnih krajih že približuje deležu obmorskih občin. Nadpovprečno se je povečal tudi obisk gorskih krajev, kjer je število prenočitev tujih turistov prvič preseglo 2 mio, število prenočitev domačih turistov pa se je približalo vrhu doseženem leta 2009. 9 Evropska komisija je Ljubljani podelila naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Slika 26: Prenočitve tujih turistov v letu 2016 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 -6 -3 0 3 6 9 12 15 18 IT A T D E H R N L U K H U RS IL C Z RU F R BE U S PL KR C H ES BA S K U A RO V % V % Vir: SURS, preračuni UMAR. Delež (leva os) Rast 2016/2015 (desna os) Slika 27: Prenočitve turistov po vrstah turističnih krajev v letu 2016 0 4 8 12 16 20 0 10 20 30 40 50 Zdraviliške občine Obmorske občine Gorske občine Druge občine Mestne občine razen Ljubljane Ljubljana V %V % Vir: SURS, preračuni UMAR. Domači turisti Tuji turisti Rast domačih prenočitev (desna os) Rast tujih prenočitev (desna os) Krepitev turistične dejavnosti je izboljšala poslovanje gostinskih družb10. Lanska rast obiska tujih turistov je skupaj z enodnevnimi izletniki in tranzitnimi potniki, za katere Slovenija ni končna turistična destinacija, vplivala na nadaljnjo rast prilivov iz potovanj, ki so dosegli 2.346 mio EUR. To je skupaj z rastjo obiska domačih turistov ter krepitvijo izdatkov gospodinjstev za restavracije, kavarne itd. vplivalo tudi na poslovni izid gostinskih družb11, ki so v lanskem letu poslovale s štirikrat višjim dobičkom iz poslovanja kot leto pred tem. Tako nastanitvene gostinske družbe kot družbe, kjer strežejo jedi in pijačo, so močno izboljšale svojo gospodarnost poslovanja, donosnost in dodano vrednost. 10 Turistična dejavnost vpliva tudi na poslovanje številnih drugih (zlasti) storitvenih dejavnosti (prevozi potnikov, storitve turističnih agencij, kulturne, športne in rekreacijske storitve itd.). Na tem mestu izpostavljamo dejavnost gostinstva, ki predstavlja največji del (okoli 55 % v letu 2014) turistično značilnih proizvodov in storitev (Ekonomski računi za turizem, Slovenija, ocena 2014). 11 Na izboljšanje rezultatov je najbrž vplivala tudi uvedba davčnih blagajn. Slika 28: Neto čisti dobiček gostinskih gospodarskih družb -20 -10 0 10 20 30 40 2015 2016 2015 2016 Nastanitvene dejavnosti Dejavnost strežbe jedi in pijač V m io E U R Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja Neto čisti dobiček/izguba obračunskega obdobja Slika 29: Potovanja v obdobju 2000–2016 500 750 1.000 1.250 1.500 1.750 2.000 2.250 2.500 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 V m io E U R Vir: BS. Opomba: Izvoz je turistična potrošnja tujcev pri nas. Izvoz Uvoz 26 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Izbrane teme Leta 2015 je bil poseben poudarek v raziskavi namenjen naravoslovni pismenosti. Z izboljšanjem nekaterih dejavnikov bi lahko dosežke 15-letnikov pri naravoslovni pismenosti še izboljšali. Delež 15-letnikov, ki pričakujejo, da bodo zaposleni v naravoslovju in tehniki, je višji od povprečja OECD, kar je ugodno z vidika zagotavljanja dovolj velikega obsega človeškega kapitala na področju naravoslovja in tehnike. Čeprav so dosežki slovenskih 15-letnikov pri naravoslovni pismenosti dobri, bi jih lahko Slovenija z izboljšanjem nekaterih dejavnikov še izboljšala in s tem vplivala na kakovost človeškega kapitala. Slovenija je slabša od povprečja OECD na področjih: disciplina pri pouku, moteče obnašanje učencev pri pouku, podpora učiteljev učencem pri pouku15, interes učencev za naravoslovne vsebine pri pouku, zunanja in notranja motivacija za učenje (uživanje 15 Na primer dodatna pomoč učencem pri pouku, učitelj razlaga učno snov, dokler je učenci ne razumejo, učitelj kaže zanimanje za učenčevo učenje. Pismenost mladih po raziskavi PISA 2015 Slovenski 15-letniki so pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti po raziskavi PISA12 2015 dosegli boljše rezultate kot leta 2012. Opolnomočenje mladih z znanjem in veščinami, ki jim omogočajo uspešno delovanje v družbi, je pomembno za zaposljivost, gospodarski napredek in družbeno blaginjo. Po rezultatih najnovejše raziskave PISA 201513 so slovenski 15-letniki največ točk dosegli pri naravoslovni pismenosti, najmanj pa pri bralni pismenosti. Slovenija se uvršča bolje od povprečja držav OECD pri naravoslovni (za 20 točk), matematični (za 20 točk) in bralni pismenosti (za 13 točk). Med letoma 2012 in 2015 so se dosežki pri matematični in zlasti bralni pismenosti izboljšali, pri naravoslovni pa ostali približno enaki. Slovenija se je pri naravoslovni in bralni pismenosti zelo približala cilju, ki si ga je EU zastavila do leta 2020. Leta 2009 je bil na ravni EU sprejet Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (»ET 2020«). Okvir kot eno od referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti (»Evropska merila«) do leta 2020 določa delež petnajstletnikov s slabimi rezultati (manj kot druga raven pismenosti) pri branju, matematiki in naravoslovju, ki naj bi bil na posameznih lestvicah pismenosti nižji od 15 %. Slovenija je v okviru raziskave PISA 2015 dosegala cilj EU pri naravoslovni in bralni pismenosti, od cilja pri matematični pismenosti pa je še oddaljena. V primerjavi s povprečjem EU so slovenski 15-letniki dosegli boljše rezultate pri vseh treh vrstah pismenosti. Položaj Slovenije je glede virov, namenjenih izobraževanju, večinoma ugoden. Na dosežke 15-letnikov vplivajo viri za izobraževanje (kadri, materialni in finančni viri in čas, namenjen učnim dejavnostim). Položaj Slovenije v primerjavi s povprečjem OECD je ugoden na področjih: (i) materialni viri za pouk, ki vključujejo učbenike, knjižnično gradivo, laboratorijsko opremo, stavbe, ogrevanje ipd., (ii) področje pomanjkanja učnega osebja, kjer Slovenija nima pomanjkanja, (iii) učitelji z licenco14, (iv) velikost oddelka, (v) razmerje med številom učencev in številom učnega osebja, (vi) prostor, kjer lahko učenci delajo domače naloge. Velike možnosti za izboljšanje so na področjih: opremljenost šol z računalniki, vključenost učiteljev v strokovno razvojne dejavnosti, pomoč učiteljev učencem pri pisanju domačih nalog. 12 PISA (Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15-letni učenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Raziskava poteka v triletnih ciklih. Njen namen je zajeti podatke o kompetentnosti učencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne za posameznika in družbo. 13 V raziskavi je sodelovalo 72 držav. 14 Pri nas morajo učitelji opraviti strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja. V drugih državah imajo licence. Slika 30: Deleži 15-letnikov, ki dosegajo manj kot drugo raven na lestvicah naravoslovne, matematične in bralne pismenosti, Slovenija, 2006 - 2015 0 5 10 15 20 25 Naravoslovje Branje Matematika D el ež i, v % Vir: OECD, PISA. 2006 2009 2012 2015 Cilj EU Slika 31: Indeks uživanja v učenju naravoslovja -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 M X C A PT U S IE N Z EE IS TR U K G R A U D K N O LU I L LV SE C L ES PL O EC D IT C H BE FR F I KR D E H U SK A T JP C Z SI N L In de ks Vir: OECD, PISA. 27Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Izbrane teme Tabela 10: Povprečni matematični, naravoslovni in bralni dosežki 15-letnikov pri PISA, OECD, 2012 in 2015, v točkah Matematična pismenost Naravoslovna pismenost Bralna pismenost 2012 2015 2012 2015 2012 2015 Slovenija 501 510 514 513 481 505 Povprečje OECD 494 490 501 493 496 493 Avstralija 504 494 521 510 512 503 Avstrija 506 497 506 495 490 485 Belgija 515 507 505 502 509 499 Češka 499 492 508 493 493 487 Čile 423 423 445 447 441 459 Danska 500 511 498 502 496 500 Estonija 521 520 541 534 516 519 Finska 519 511 545 531 524 526 Francija 495 493 499 495 505 499 Grčija 453 454 467 455 477 467 Irska 501 504 522 503 523 521 Islandija 493 488 478 473 483 482 Italija 485 490 494 481 490 485 Izrael 466 470 470 467 486 479 Japonska 536 532 547 538 538 516 Južna Koreja 554 524 538 516 536 517 Kanada 518 516 525 528 523 527 Latvija 491 482 502 490 489 488 Luksemburg 490 486 491 483 488 481 Mažarska 477 477 494 477 488 470 Mehika 413 408 415 416 424 423 Nemčija 514 506 524 509 508 509 Nizozemska 523 512 522 509 511 503 Norveška 489 502 495 498 504 513 Nova Zelandija 500 495 516 513 512 509 Poljska 518 504 526 501 518 506 Portugalska 487 492 489 501 488 498 Slovaška 482 475 471 461 463 453 Španija 484 486 496 493 488 496 Švedska 478 494 485 493 483 500 Švica 531 521 515 506 509 492 Turčija 448 420 463 425 475 428 ZDA 481 470 497 496 498 497 Zdr. kraljestvo 494 492 514 509 499 498 Vir: OECD, PISA. v učenju naravoslovja). Večja kot v povprečju OECD sta udeležba v dejavnostih, povezanih z naravoslovjem,16 in možnost obiska naravoslovnega krožka in tekmovanj v naravoslovju. Izobraževanje ima veliko vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju, ki bi ga z izboljšanjem na posameznih 16 Gledanje TV programa, izposoja ali nakup knjig, branje naravoslovnih revij ali znanstvenih člankov v časopisih, obisk naravoslovnega krožka, branje naravoslovnih revij ali znanstvenih člankov v časopisih ipd. področjih lahko še bolje izkoristili. K dvigu kakovosti človeškega kapitala bi tako prispevalo tudi nadaljnje izboljševanje temeljne ravni pismenosti in spodbujanje vseživljenjskega učenja. st at is ti čn a pr ilo ga 31Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Pomladanska napoved 2017 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 0,6 -2,7 -1,1 3,1 2,3 2,5 3,6 3,2 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.896 36.003 35.917 37.332 38.570 39.769 41.625 43.675 45.577 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.973 17.504 17.439 18.107 18.693 19.262 20.158 21.152 22.081 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.700 21.800 21.700 22.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 82 81 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,7 9,1 8,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 7,0 6,4 6,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 -1,8 0,0 2,6 1,2 0,5 1,4 1,7 1,6 Inflacija2, povprečje leta 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,8 1,6 2,0 Inflacija2, konec leta 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,5 2,1 1,9 2,1 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,9 0,6 3,1 5,7 5,6 5,9 6,0 5,1 4,8 Izvoz proizvodov 8,0 0,4 3,3 6,3 5,3 5,7 6,1 5,1 4,9 Izvoz storitev 2,5 1,5 1,9 3,4 6,5 6,8 5,4 4,8 4,5 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 5,0 -3,7 2,1 4,2 4,6 6,2 6,5 5,6 5,1 Uvoz proizvodov 6,0 -4,3 2,9 3,8 5,0 6,6 6,8 5,7 5,2 Uvoz storitev -0,4 0,2 -3,1 6,3 2,2 4,1 5,0 4,8 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 68 930 1.732 2.325 1.998 2.719 1.911 1.906 2.024 - delež v primerjavi z BDP, v % 0,2 2,6 4,8 6,2 5,2 6,8 4,6 4,4 4,4 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.669 42.872 41.866 46.514 44.954 43.334 44.100* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 119,1 116,6 124,6 116,6 109,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,067 1,068 1,068 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,0 -2,5 -4,0 2,0 0,5 2,8 3,5 2,7 2,0 - delež v BDP, v % 56,0 56,8 55,0 54,0 52,1 51,7 52,0 51,7 51,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,7 -2,2 -2,1 -1,2 2,5 2,6 1,0 0,9 0,6 - delež v BDP, v % 20,4 20,3 19,7 18,7 18,7 18,9 18,9 18,7 18,3 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -4,9 -8,8 3,2 1,4 1,0 -3,1 7,0 7,0 6,0 - delež v BDP, v % 20,2 19,3 20,0 19,6 19,5 18,4 19,1 19,9 20,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2017). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec aprila 2017. 32 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Proizvodnja 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,2 5,6 7,0 6,7 5,2 5,5 5,2 6,2 8,8 6,5 6,4 7,7 6,1 8,4 2,6 8,4 B Rudarstvo -3,8 0,4 1,7 0,4 -14,4 -1,9 23,3 8,3 -7,9 10,1 -1,6 10,8 -0,8 6,8 11,4 9,3 C Predelovalne dejavnosti 4,3 6,0 8,3 6,8 5,8 6,3 5,3 7,5 10,3 7,7 7,5 7,9 6,8 9,0 3,1 9,0 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -14,2 2,5 -5,6 5,8 2,4 -0,5 2,2 -6,6 -5,9 -6,5 -3,4 3,9 0,6 4,7 -3,0 1,8 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 19,5 -8,1 -17,7 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 -31,3 -21,4 -12,7 -9,2 19,8 -8,9 -10,5 -12,8 -13,8 Stavbe 3,8 -4,0 2,4 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 -6,6 -11,6 5,7 19,1 36,7 1,0 0,9 -2,9 -11,3 Gradbeni inženirski objekti 26,5 -9,8 -24,7 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 -39,9 -24,9 -19,3 -19,0 15,2 -12,2 -14,3 -16,5 -15,1 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj 3,7 5,4 4,0 3,7 4,2 5,0 8,4 5,0 4,4 3,4 3,4 7,0 4,1 6,3 4,6 5,7 Promet in skladiščenje 6,2 3,2 3,6 2,3 3,1 2,2 5,2 3,7 4,5 3,0 3,3 11,2 2,1 6,2 2,4 3,9 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,1 4,6 3,3 1,4 1,7 4,5 10,2 4,0 5,0 4,0 0,6 2,9 0,3 1,8 2,2 4,8 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -1,8 3,5 -0,8 3,5 -0,4 2,6 7,7 0,8 0,9 -4,5 -0,2 0,8 2,5 1,0 2,6 2,2 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 11,6 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 12,2 6,5 8,7 13,8 10,9 13,5 20,2 8,7 9,9 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 2,4 5,7 10,2 4,9 6,8 4,5 6,6 9,0 9,1 8,8 13,6 13,4 8,1 9,8 3,5 4,9 Realni prihodek v trgovini na drobno 0,0 1,0 4,5 0,7 1,4 0,4 1,6 2,1 2,2 3,1 10,1 12,2 2,5 2,6 0,2 0,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,9 14,0 21,7 12,0 15,9 12,6 15,2 23,0 24,1 18,9 20,8 15,8 17,6 21,4 9,7 15,9 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 3,7 1,4 2,0 0,4 1,5 0,6 2,9 0,2 1,2 0,1 6,2 13,8 1,8 5,0 0,8 0,3 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -0,5 7,2 7,6 6,8 7,0 9,1 3,3 9,6 0,9 9,0 11,3 4,7 8,1 6,7 10,9 8,7 Domači gostje, prenočitve -3,5 6,3 2,8 6,8 4,9 8,7 3,4 1,3 1,0 4,6 3,4 4,1 -2,9 7,4 8,3 10,2 Tuji gostje, prenočitve 1,4 7,7 10,3 6,9 8,2 9,3 3,2 17,4 0,8 10,9 17,1 5,2 14,2 6,3 12,1 8,1 Nominalni prihodek v gostinstvu 0,2 7,4 11,0 5,0 6,6 8,5 9,3 9,9 8,3 13,2 12,2 8,2 9,0 8,2 10,3 8,0 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 506,9 472,9 465,7 102,5 111,3 123,6 135,5 104,6 110,1 118,2 132,9 108,7 37,0 37,2 43,3 36,2 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -2,3 5,2 5,5 4,4 4,9 5,4 5,9 3,6 4,6 6,0 7,9 11,0 5,3 5 3,6 6,9 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 2 6 6 6 5 6 6 4 6 5 7 11 6 5 6 7 v gradbeništvu -11 -14 -10 -10 -14 -17 -14 -17 -15 -7 0 4 -13 -14 -15 -15 v storitvenih dejavnostih 5 16 19 15 16 16 19 17 19 19 22 24 16 15 16 16 v trgovini na drobno 9 15 19 17 16 14 13 23 14 25 16 19 19 6 5 15 potrošnikov -22 -11 -14 -15 -10 -8 -12 -18 -17 -12 -10 -7 -11 -7 -14 -5 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 33Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 6,2 3,5 8,4 3,6 5,5 8,8 4,4 8,9 10,2 7,3 2,6 10,3 7,4 2,8 7,8 8,8 7,0 3,1 12,4 1,4 - - -21,1 -10,8 27,4 77,5 10,0 7,1 7,9 -8,4 -6,1 -9,3 -24,6 9,7 50,3 33,2 -15,1 -18,4 5,6 11,0 15,4 22,6 - - 7,3 4,0 8,6 3,1 6,8 10,5 5,5 10,7 11,8 8,6 4,0 12,3 7,8 3,3 9,2 10,4 6,5 3,1 13,4 1,3 - - -0,1 2,6 3,6 0,7 -5,8 -6,0 -8,1 -7,4 -5,1 -5,3 -8,1 -6,0 -5,4 -8,0 -3,2 0,8 9,9 0,8 1,1 0,4 - - -10,7 -11,6 7,0 -22,2 -25,9 -29,7 -36,0 -27,4 -19,5 -17,9 -15,8 -14,9 -7,4 -15,2 -15,1 9,3 -9,5 21,1 41,5 27,8 - - -1,7 -7,0 2,6 -8,1 -9,4 -2,8 -7,5 -12,3 -13,4 -9,4 6,6 1,3 9,4 8,6 14,3 37,5 24,3 25,7 56,2 50,9 - - -14,1 -13,2 8,5 -28,3 -32,2 -39,3 -45,1 -32,5 -21,7 -21,0 -23,7 -20,9 -13,5 -23,1 -24,5 -2,0 -20,7 21,7 37,1 19,4 - - 4,7 6,4 12,3 7,0 4,7 6,5 3,8 4,0 4,7 4,5 -0,1 5,5 5,1 1,0 2,9 6,2 6,5 3,6 10,5 5,2 - - 0,6 3,9 8,6 3,3 3,6 5,5 2,2 4,1 4,6 4,6 -2,8 6,3 5,9 0,9 3,3 5,9 9,5 6,2 17,2 4,9 6,6 4,6 15,0 10,9 3,5 3,7 4,6 4,1 4,4 6,3 1,7 3,5 6,8 1,5 -0,3 0,5 3,2 1,4 3,9 4,7 2,9 7,2 13,6 3,1 -0,7 2,1 0,9 0,0 2,9 -0,3 -7,4 0,2 -5,7 -7,3 -0,1 6,4 4,2 -3,7 2,0 -2,6 10,5 9,7 10,8 3,6 11,4 13,7 11,7 8,2 8,3 3,5 8,1 9,6 8,3 6,9 13,4 22,1 7,2 9,0 15,8 15,8 - - 5,1 3,8 7,8 8,3 6,0 13,3 7,9 8,6 10,9 8,0 5,2 13,8 8,0 10,7 15,4 14,6 15,8 9,0 15,4 8,3 - - 0,8 0,4 1,8 2,8 0,8 3,7 2,0 0,5 1,6 4,3 1,3 5,6 2,4 7,7 11,4 11,2 14,0 8,9 13,4 7,6 - - 13,1 9,4 19,9 16,8 15,7 33,0 21,1 25,4 30,6 17,1 12,2 27,7 18,6 16,9 22,8 22,6 19,5 9,0 18,8 9,5 - - 0,8 -2,1 5,6 5,9 -0,2 2,2 -1,1 -1,9 3,0 2,4 -5,6 5,6 0,8 2,9 6,8 9,0 16,1 8,6 16,7 4,8 - 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 7,0 12,8 -0,4 2,5 0,4 8,1 6,9 14,6 13,7 12,6 7,2 5,0 2,5 6,5 27,1 - - 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 2,7 -5,0 8,5 -0,5 -3,1 2,3 1,5 15,3 -5,9 11,4 7,0 -2,8 -3,6 20,9 -1,6 - - 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 12,5 28,8 -5,7 3,9 2,3 10,9 9,2 14,3 26,9 13,6 7,4 10,0 9,7 -3,0 46,7 - - 7,0 6,2 8,7 13,0 7,8 12,8 9,2 9,0 6,6 9,2 12,4 10,8 16,9 14,2 10,3 11,8 7,0 6,2 11,0 13,5 - 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 34,2 36,7 36,0 37,3 36,8 39,1 36,3 42,9 46,3 42,9 43,6 35,0 34,2 39,5 36,8 - - 5,8 5,7 5,3 6,6 3,9 3,5 3,5 5,6 3,7 4,4 5,3 6,5 6,1 7,1 8,1 8,6 10,1 10,5 12,4 11,7 9,6 12,3 5 6 6 7 4 5 4 8,0 6 5 5 7 3 6 7 7 9 11 12 9 6 9 -20 -15 -14 -14 -15 -16 -19 -16,0 -15 -14 -12 -8 -2 -2 -1 2 -1 7 6 10 8 13 17 18 18 20 16 17 19 21,0 17 18 19 18 19 22 22 21 22 23 26 27 24 23 23 14 14 12 28 22 20 10,0 14 18 20 24 30 10 18 19 13 17 27 14 12 33 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 -17,0 -18 -16 -13 -12 -11 -11 -10 -9 -3 -8 -9 -5 -6 -3 34 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Trg dela 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 917,9 917,4 920,4 919,7 917,5 914,5 917,8 917,8 919,7 917,7 926,2 927,6 917,9 917,3 917,3 915,0 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 797,8 804,6 817,2 798,0 805,0 807,1 808,5 803,0 817,2 820,3 828,3 827,5 803,0 804,9 807,1 805,5 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 35,4 29,9 23,1 32,8 30,5 29,4 26,9 23,9 23,8 22,1 22,8 22,3 30,5 30,5 30,5 29,5 V industriji in gradbeništvu 252,4 255,2 260,3 250,4 255,2 257,3 257,9 254,7 260,7 262,5 263,3 261,2 254,2 255,1 256,2 256,5 - v predelovalnih dejavnostih 178,3 181,0 186,7 178,8 179,9 181,6 183,6 184,1 186,2 187,3 189,0 189,7 179,3 179,9 180,6 180,9 - v gradbeništvu 54,0 54,3 53,9 51,8 55,3 55,7 54,5 50,9 54,6 55,4 54,7 52,2 55,0 55,3 55,6 55,5 V storitvah 510,0 519,6 533,8 514,9 519,3 520,4 523,7 524,4 532,7 535,7 542,3 544,0 518,2 519,2 520,4 519,5 - v javni upravi 48,8 48,1 48,4 48,1 48,2 48,3 48,0 48,1 48,4 48,6 48,6 48,6 48,2 48,0 48,3 48,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 122,2 124,0 127,7 123,3 124,1 123,3 125,5 125,9 127,6 127,3 130,0 130,8 124,0 124,1 124,1 122,8 ZAPOSLENI (C)1 703,0 713,1 730,5 704,2 712,9 715,9 719,3 716,2 730,2 734,6 741,1 740,5 710,9 712,7 714,9 714,3 V podjetjih in organizacijah 652,6 662,3 680,2 654,6 661,5 664,6 668,6 667,5 679,6 683,6 690,2 691,1 659,6 661,3 663,5 663,0 Pri fizičnih osebah 50,5 50,8 50,3 49,7 51,4 51,4 50,6 48,7 50,7 51,0 50,9 49,4 51,4 51,4 51,4 51,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,8 91,6 86,7 93,8 92,1 91,1 89,2 86,9 87,0 85,8 87,2 87,0 92,0 92,2 92,1 91,2 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 120,1 112,7 103,2 121,6 112,5 107,4 109,3 114,8 102,5 97,4 97,9 100,1 114,9 112,4 110,2 109,6 Ženske 59,6 57,5 52,4 60,0 57,7 55,9 56,2 56,6 52,3 50,6 50,2 49,5 58,5 57,6 56,8 56,9 Mladi (15 do 29 let) 30,4 26,7 22,5 30,0 26,5 23,9 26,4 26,1 21,7 20,5 21,6 20,7 27,7 26,4 25,4 24,8 Starejši od 50 let 37,3 36,7 36,5 37,8 36,8 36,2 36,1 38,6 36,8 35,4 35,0 36,9 37,0 36,8 36,7 36,6 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,8 32,3 30,2 35,3 32,0 30,5 31,2 33,8 30,0 28,2 28,8 30,6 32,7 31,9 31,4 31,0 Brezposelni več kot 1 leto 59,9 59,7 55,1 61,1 60,1 59,1 58,4 58,5 56,0 53,5 52,3 51,2 60,3 59,9 60,0 59,5 Prejemniki nadomestil in pomoči 26,6 23,7 23,1 28,7 22,4 21,4 22,2 28,9 21,3 20,5 21,5 27,3 23,1 22,4 21,8 21,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 12,3 11,2 13,2 12,3 11,7 11,9 12,5 11,1 10,6 10,6 11,1 12,5 12,3 12,0 12,0 Moški 12,0 11,1 10,2 12,3 11,0 10,3 10,7 11,8 10,1 9,4 9,5 10,4 11,3 11,0 10,7 10,6 Ženske 14,3 13,7 12,4 14,4 13,8 13,4 13,4 13,4 12,4 12,0 11,8 11,8 14,0 13,8 13,6 13,6 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -4,6 -6,4 -13,5 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 -2,9 -10,4 -4,7 4,5 1,7 -3,2 -2,5 -2,1 -0,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,5 15,8 14,2 3,5 2,2 2,8 7,4 3,0 2,0 2,7 6,5 1,8 0,8 0,7 0,8 0,7 Izgubili delo 83,9 81,3 75,7 24,4 16,3 17,3 23,3 23,8 15,4 16,3 20,3 17,1 5,8 5,2 5,3 6,5 Brezposelni dobili delo 74,0 71,0 74,9 21,8 19,0 16,9 13,3 23,6 20,6 16,1 14,5 12,6 7,3 6,0 5,7 5,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 33,2 32,6 28,6 7,5 7,5 8,6 9,1 6,0 7,2 7,5 7,9 4,6 2,4 2,6 2,5 2,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 25,1 23,2 19,2 22,6 23,3 23,7 23,3 21,6 20,0 18,2 17,1 16,8 23,1 23,6 23,2 23,3 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,7 2,5 2,1 2,5 2,5 2,6 2,5 2,4 2,2 2,0 1,8 1,8 2,5 2,6 2,5 2,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 35Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 918,0 919,4 919,3 919,9 919,8 916,9 916,6 919,6 926,6 927,9 924,1 926,4 927,5 928,8 933,4 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 801,9 809,2 813,9 817,6 820,0 817,8 818,7 824,4 829,3 831,1 824,5 822,7 826,2 833,6 842,3 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 23,9 24,0 23,8 23,8 23,7 22,2 22,1 22,2 22,9 22,8 22,6 22,2 22,3 22,4 27,3 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 254,1 257,4 259,7 260,7 261,7 262,1 262,0 263,5 264,6 265,1 260,1 258,7 260,4 264,6 266,6 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 184,1 184,9 185,6 186,2 186,8 186,8 187,1 188,1 188,9 189,6 188,6 188,6 189,6 190,9 191,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 50,2 52,7 54,2 54,6 55,0 55,3 55,2 55,7 56,0 55,9 52,2 50,8 51,5 54,3 55,6 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 524,0 527,8 530,4 533,2 534,6 533,5 534,6 538,8 541,8 543,2 541,8 541,7 543,6 546,6 548,5 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 48,1 48,3 48,3 48,4 48,5 48,5 48,6 48,7 48,7 48,7 48,4 48,4 48,5 48,7 48,6 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 125,8 126,8 127,4 127,7 127,8 126,5 126,5 128,8 129,7 130,3 130,1 130,3 130,8 131,2 131,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 715,0 722,2 727,0 730,6 733,0 732,2 733,1 738,4 742,2 743,8 737,4 735,8 739,2 746,4 750,3 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 666,7 672,6 676,6 679,9 682,2 681,4 682,2 687,3 690,7 692,4 687,6 687,1 690,3 695,9 699,0 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 48,3 49,6 50,4 50,7 50,8 50,8 50,9 51,2 51,5 51,5 49,8 48,7 48,9 50,5 51,3 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 86,9 87,0 86,9 87,0 87,0 85,6 85,7 86,0 87,1 87,2 87,1 86,8 87,0 87,2 92,1 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 116,0 110,2 105,5 102,3 99,8 99,1 97,9 95,1 97,3 96,8 99,6 103,7 101,3 95,2 91,1 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 56,9 54,9 53,5 52,3 51,3 51,4 51,0 49,4 50,6 50,1 49,7 50,5 49,8 48,3 46,9 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 26,4 24,7 22,9 21,5 20,5 20,1 19,6 21,8 21,8 21,5 21,5 21,6 20,9 19,4 18,2 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 38,9 37,9 37,2 36,8 36,3 36,0 35,6 34,7 34,7 34,7 35,7 37,6 37,2 35,8 35,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 34,3 32,4 30,8 30,0 29,2 28,6 28,2 27,9 28,0 28,1 30,1 32,0 31,2 28,6 27,2 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 58,5 57,8 56,6 56,1 55,4 54,3 53,6 52,7 52,8 52,2 51,9 52,1 51,3 50,3 49,1 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 29,5 26,9 22,1 21,3 20,7 21,2 20,1 20,2 20,1 20,5 23,8 28,4 26,8 24,7 20,3 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,6 12,0 11,5 11,1 10,8 10,8 10,7 10,3 10,5 10,4 10,8 11,2 10,9 10,2 9,8 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 11,9 11,1 10,5 10,1 9,8 9,6 9,4 9,2 9,3 9,3 10,0 10,6 10,3 9,3 8,7 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 13,5 13,0 12,7 12,4 12,1 12,2 12,1 11,7 11,9 11,8 11,7 11,9 11,7 11,3 11,0 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 -2,1 -5,8 -4,8 -3,2 -2,5 -0,7 -1,2 -2,8 2,1 -0,4 2,8 4,1 -2,4 -6,2 -4,1 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 0,9 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,6 1,4 4,5 1,3 0,7 1,0 0,8 0,8 0,6 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 5,7 5,2 5,3 5,1 5,0 6,1 4,8 5,4 5,9 6,1 8,3 12,0 5,2 5,1 4,6 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 6,9 10,0 8,4 6,5 5,7 5,0 4,3 6,8 5,3 5,1 4,0 6,3 6,3 9,7 6,9 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 1,8 1,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,3 2,8 3,0 2,7 2,3 2,6 2,0 2,4 2,4 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 21,8 21,0 20,3 20,3 19,5 19,0 18,2 17,6 17,1 17,1 17,0 16,9 16,8 16,8 16,9 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 2,4 2,3 2,2 2,2 2,1 2,1 2,0 1,9 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 1,8 36 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Plače v EUR 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2016 Q1 17 apr. 17 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.584 1.599 1.591 1,1 0,7 1,8 0,5 0,6 0,4 1,3 2,3 1,5 1,7 1,9 1,5 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.526 1.540 1.523 1,5 0,8 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 1,8 1,1 1,0 1,5 1,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.765 1.782 1.804 0,3 0,6 3,3 0,8 0,2 -0,1 1,7 3,9 2,8 3,7 2,9 1,3 Industrija (B-E) 1.585 1.609 1.559 3,2 1,7 1,9 1,4 1,9 1,2 2,1 2,2 1,6 1,3 2,5 2,3 Trad. tržne stor. (GHI) 1.394 1.399 1.417 1,0 0,9 0,9 0,2 1,4 1,0 1,0 1,6 0,8 0,5 0,8 1,7 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.691 1.703 1.695 -0,3 -0,4 0,7 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 1,2 0,3 0,5 0,9 0,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.310 1.296 1.270 0,7 0,2 -0,4 -0,6 0,0 -0,2 1,6 2,2 -0,8 0,7 -3,3 0,2 B Rudarstvo 2.057 2.071 2.041 5,9 -5,9 2,7 -9,2 -4,8 -4,8 -4,9 1,1 1,6 2,4 5,6 4,2 C Predelovalne dejavnosti 1.546 1.571 1.522 3,3 2,1 2,1 2,1 2,3 1,8 2,3 2,4 1,7 1,5 2,8 2,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.347 2.381 2.290 2,5 -1,0 1,3 -4,4 1,7 -3,0 1,9 2,3 1,9 0,0 0,9 4,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.524 1.546 1.508 1,4 1,5 1,9 1,3 0,3 1,8 2,2 2,3 2,6 1,7 1,2 4,2 F Gradbeništvo 1.205 1.200 1.195 0,3 -0,2 1,3 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 1,5 1,5 1,9 0,4 1,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.437 1.452 1.471 1,2 1,4 1,6 0,4 1,8 1,6 1,8 2,4 1,6 1,0 1,3 2,5 H Promet in skladiščenje 1.467 1.451 1.467 1,1 0,5 -0,5 0,7 1,4 0,6 -0,5 -0,1 -0,6 -0,7 -0,5 0,5 I Gostinstvo 1.085 1.089 1.109 -0,2 -1,0 1,4 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 2,0 0,3 1,0 2,2 1,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.107 2.150 2.093 0,1 1,0 0,5 2,6 -0,2 1,0 0,7 1,1 0,6 -0,2 0,6 1,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.293 2.338 2.381 1,2 2,1 1,5 3,9 1,9 1,8 1,0 2,0 -0,1 1,9 2,4 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.489 1.493 1.486 -1,2 -0,7 0,7 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 0,4 0,5 0,5 1,2 1,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.739 1.756 1.730 1,1 0,8 0,8 0,9 1,7 0,5 -0,1 1,3 0,7 0,3 1,0 1,4 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.054 1.055 1.050 2,5 0,4 3,4 0,3 -0,6 0,0 1,9 3,7 3,8 3,1 2,9 1,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.873 1.905 1.921 1,0 2,1 4,7 1,8 0,7 0,4 5,2 6,8 4,3 5,4 2,3 1,5 P Izobraževanje 1.688 1.704 1.715 0,0 -0,2 2,5 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 1,8 2,2 2,9 3,0 1,4 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.760 1.768 1.808 -0,1 0,3 3,1 0,2 0,1 0,1 0,8 3,6 2,2 3,0 3,4 1,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.650 1.659 1.757 -0,5 -0,5 2,3 -0,5 -0,3 -1,6 0,3 1,6 2,4 1,7 3,3 1,9 S Druge dejavnosti 1.335 1.334 1.324 -1,1 -2,2 -0,9 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 -0,1 -1,0 -1,0 -1,4 -1,0 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 37Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 3,5 2,4 1,4 1,8 1,3 0,2 2,8 2,1 1,5 0,5 3,7 2,1 0,5 1,9 1,3 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 3,3 2,0 0,9 1,6 0,8 -1,0 2,7 1,2 0,3 -0,4 4,8 2,5 0,2 2,1 0,7 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 4,0 3,6 3,0 2,7 2,8 3,6 3,1 4,4 4,8 3,0 0,9 1,0 1,4 1,5 2,9 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 4,4 2,5 0,2 2,7 1,9 -1,8 4,0 1,7 0,3 0,4 7,1 4,1 0,2 2,6 1,4 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 2,8 1,4 1,7 0,7 0,0 -0,7 1,3 0,9 0,2 -2,9 5,4 2,3 0,2 2,5 0,3 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 2,5 1,7 0,8 0,6 -0,4 -0,5 1,5 0,5 0,1 1,2 1,5 0,9 0,1 1,0 0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 2,9 2,5 -0,9 1,3 -2,7 -0,2 2,7 -0,3 0,2 -7,1 -2,5 -0,6 -0,7 1,7 -0,5 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,4 3,4 -3,9 -0,4 9,2 -6,6 10,1 4,9 4,9 7,3 4,7 6,5 6,7 -0,3 6,4 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 4,7 2,4 0,5 2,9 1,6 -1,1 3,8 1,8 0,2 0,8 7,5 4,1 -0,2 2,7 1,4 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 3,4 4,3 -2,4 1,7 6,5 -7,1 5,9 1,8 3,5 -5,4 6,0 3,9 6,2 2,6 1,9 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 2,6 4,1 1,3 3,7 2,6 -2,7 5,6 2,3 -0,9 -0,1 4,7 6,3 2,1 4,3 1,9 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 1,8 2,3 1,5 2,0 1,1 -0,4 4,4 1,8 0,3 -1,2 2,2 1,2 -0,3 2,4 -0,2 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 4,2 1,9 3,3 1,1 0,6 -0,1 1,8 1,4 0,4 -0,3 4,1 2,8 0,5 4,0 0,2 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -0,3 0,7 -0,9 0,2 -0,9 -2,2 0,7 -0,4 -0,3 -10,7 10,7 1,5 -0,3 0,3 -0,3 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 3,3 1,2 0,0 0,7 0,3 0,2 1,2 1,8 1,7 3,7 1,1 2,4 0,6 0,4 3,0 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 1,4 1,8 0,7 1,5 -0,6 -1,9 1,8 -0,5 0,2 -0,5 1,9 2,5 0,6 2,2 0,5 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 5,8 2,9 1,1 -0,4 -1,1 0,6 3,6 1,4 -1,2 7,1 1,2 1,8 1,4 3,6 2,6 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 1,0 -0,1 -0,7 0,0 2,3 -0,7 0,8 1,2 0,5 -3,9 7,2 1,3 1,6 1,6 3,4 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 2,7 2,0 0,4 1,6 0,0 -0,5 0,5 0,8 1,1 -0,4 2,4 2,1 0,7 1,5 0,9 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 4,2 4,6 4,0 4,2 3,2 2,6 3,9 2,9 2,4 1,2 5,4 1,9 0,0 1,0 0,8 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 7,0 6,2 5,3 3,6 4,0 4,9 4,8 6,6 5,5 3,0 -1,4 1,1 1,6 1,9 4,2 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 1,6 2,0 2,1 2,2 2,4 2,6 2,6 3,5 4,1 2,9 1,8 1,1 1,6 1,4 1,7 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 4,0 3,1 2,0 2,4 2,3 3,4 2,1 3,6 4,9 3,3 2,0 0,9 0,9 1,2 3,1 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 2,1 1,3 4,9 1,1 1,3 2,4 0,2 2,6 4,1 3,5 2,2 1,1 2,1 2,6 2,9 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 -0,6 0,2 -1,4 -1,2 -0,3 -1,9 0,0 -1,1 -1,5 -2,0 -0,6 -0,8 -0,5 -1,7 0,0 38 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 CPI, medletna rast v % 0,2 -0,5 0,5 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 -0,7 -0,2 0,1 0,6 1,8 -0,5 -0,7 -0,4 -0,3 Hrana in brezalkoholne pijače -0,3 0,9 1,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,4 0,2 1,3 1,7 2,9 1,3 1,2 1,4 1,8 Alkoholne pijače in tobak 3,6 1,9 0,4 4,2 2,1 1,0 0,6 0,1 0,3 0,3 0,3 1,3 1,8 0,6 1,1 1,0 Obleka in obutev -0,9 -0,9 -2,9 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 0,5 0,6 -1,7 -0,5 -0,9 -1,7 -1,2 0,0 -0,7 Stanovanje 0,1 -1,3 -0,1 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 -1,1 -1,3 -1,0 -0,5 2,5 -1,3 -1,5 -1,9 -0,8 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 0,9 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 0,0 0,2 0,2 0,5 0,4 -2,1 -1,4 -0,4 -0,4 Zdravje -0,1 0,5 0,8 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 0,5 0,5 0,7 0,8 -0,3 0,2 1,2 1,3 Prevoz 0,2 -5,1 -0,1 -4,5 -4,4 -5,3 -6,3 -5,4 -4,8 -3,1 -0,3 3,9 -4,0 -4,2 -4,5 -4,8 Komunikacije -1,9 1,1 2,9 -0,5 -1,3 1,7 4,3 4,0 5,2 2,6 2,2 2,8 -0,5 -2,6 1,7 1,7 Rekreacija in kultura 0,8 1,0 0,2 4,2 1,5 0,3 -1,6 -2,0 0,8 1,7 0,5 0,0 2,2 1,0 0,0 0,3 Izobraževanje 0,1 0,6 0,3 0,7 0,8 0,8 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,5 0,8 0,9 0,8 0,8 Gostinske in nastanitvene storitve 1,1 0,5 1,0 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,7 2,1 2,8 1,4 0,8 -0,3 0,1 0,0 -0,4 Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,4 1,6 0,8 0,9 1,1 2,9 0,5 1,0 1,5 1,5 1,8 0,7 1,1 1,3 1,2 HICP 0,4 -0,8 0,6 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 -0,9 -0,4 0,0 0,7 2,0 -0,8 -0,9 -0,7 -0,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,0 0,7 0,4 1,0 0,4 0,7 0,9 0,3 1,2 0,9 0,6 0,7 0,3 0,3 0,6 0,8 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,6 -0,2 0,5 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,8 -2,2 -1,3 -0,1 1,7 0,6 0,4 0,2 -0,4 Domači trg -1,1 -0,5 -0,2 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,6 -1,9 -1,5 -0,4 0,6 0,1 -0,2 -0,2 -0,4 Tuji trg -0,1 0,1 1,2 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -2,0 -2,6 -1,2 0,5 2,8 1,1 1,0 0,5 -0,4 Na evrskem območju -0,7 0,1 0,6 0,7 1,0 0,1 -1,3 -2,3 -2,5 -1,9 0,1 2,1 0,8 1,0 0,8 0,0 Izven evrskega območja 1,1 -0,1 2,3 0,1 1,8 -1,1 -1,1 -1,4 -2,6 0,1 1,3 4,4 1,6 1,0 -0,2 -1,0 Indeks uvoznih cen -1,4 -0,7 2,7 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,2 -2,3 -1,7 0,9 4,8 0,1 0,0 0,0 -0,5 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,3 -2,8 0,8 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,4 0,6 0,7 -0,2 -3,6 -3,0 -3,2 -2,5 Realni (deflator HICP) -0,1 -3,8 0,2 -3,6 -4,8 -3,5 -3,1 -0,7 0,8 0,2 0,4 0,0 -4,8 -4,3 -4,2 -3,4 Realni (deflator ULC) -1,7 -3,5 1,1 -4,4 -4,3 -2,9 -2,3 0,8 2,6 0,6 0,2 USD za EUR 1,32881,1096 1,1066 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,1018 1,1293 1,1164 1,0789 1,0647 1,1150 1,1213 1,0996 1,1139 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 39Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -0,9 -0,6 -0,4 0,3 0,2 0 0,2 0,6 0,6 0,5 1,3 2,2 1,9 1,8 1,5 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 0,4 -0,2 -0,2 1,1 1,3 1,4 1,1 2,1 1,3 1,7 2,8 3,6 2,4 1,8 2,6 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 0,0 0,3 0,2 0,5 0,4 0,2 0,4 0,3 0,1 0,4 0,0 1,8 2,1 1,9 1,9 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 0,5 0,8 0,7 0,4 -1,4 -0,9 -2,8 1,8 -0,3 -2,9 -1,8 -0,5 -0,3 1 0,6 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -1,4 -1,5 -1,3 -1,2 -0,4 -1,4 -1,1 -1,2 -0,3 -0,1 1,4 2,9 3,1 2,8 2,6 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,2 0,2 0 0,5 0,1 0,5 0,1 -0,3 0,8 0,9 0,3 0,1 0,7 -0,3 0,1 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 0,2 0,1 0,3 1,1 0,6 0,5 0,4 0,6 0,7 0,8 0,7 0,9 0,9 0,8 0,7 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 -6,2 -5,2 -5,3 -4 -3,8 -4,5 -0,9 -1 0,1 -0,1 3,3 4,3 4,0 3,1 2,2 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 3,9 4,5 5,2 6 2,3 2,2 3,4 2 1,8 2,9 3,0 3,4 2,1 2,9 -0,4 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -1,9 0,1 0,5 1,7 2,7 2,3 0,2 0,5 0,9 0,2 -0,9 1,5 -0,5 0,4 0,2 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0 -0,1 0,3 0,2 0,3 0,3 0,6 0,5 0,5 0,5 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,9 1,8 2,2 2,3 2,7 3,1 2,5 2,4 0,9 1,0 0,8 0,8 0,9 1,2 1,7 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 0,4 0,6 1,2 1,2 1,3 1,7 1,6 1,6 1,4 1,6 1,6 1,9 2,0 1,9 1,1 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 -0,9 -0,7 -0,5 0,1 -0,1 -0,2 0,2 0,7 0,7 0,6 1,5 2,5 2,0 1,7 1,5 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 0,4 0,8 1,2 1,6 1,2 1,1 0,5 0,8 0,6 0,4 0,2 1,0 0,8 1,2 0,8 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -2,2 -2,5 -2,2 -2,0 -1,8 -1,4 -0,9 -0,6 -0,2 0,5 1,3 1,9 1,9 2,3 2,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -1,9 -2 -1,9 -1,8 -1,7 -1,6 -1,1 -0,2 -0,7 -0,2 0,3 0,7 0,9 1,3 1,5 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -2,4 -2,9 -2,5 -2,2 -1,8 -1,3 -0,6 0,0 0,4 1,2 2,3 3,0 3,0 3,2 3,2 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 -2,6 -2,7 -2,6 -2,3 -2,3 -2 -1,3 -0,4 0,1 0,6 1,5 2,1 2,5 2,5 2,7 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -2 -3,4 -2,4 -1,8 -0,7 0,3 0,8 0,8 0,8 2,3 3,9 5,1 4,0 4,7 4,6 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 -2,4 -3,1 -2,2 -1,7 -1,8 -1,9 -1,4 0,1 0,1 2,7 4,5 5,3 4,7 4,9 4,0 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 1,3 1,9 1,4 0,9 1,1 0,5 0,3 0,4 1,2 0,5 0,0 -0,6 -0,1 -0,3 0,0 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 -0,5 0,1 1,0 0,7 0,7 0,7 0,0 0,0 0,4 1,0 -0,2 -0,2 0,0 0,2 -0,3 -0,4 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,0860 1,1093 1,1100 1,1339 1,1311 1,1229 1,1069 1,1212 1,1212 1,1026 1,0799 1,0543 1,0614 1,0643 1,0685 1,0723 1,1058 40 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Plačilna bilanca 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.325 1.998 2.698 435 462 641 460 709 737 722 531 662 85 174 203 236 Blago 1.181 1.498 1.536 348 382 424 344 468 446 375 246 394 7 122 253 198 Izvoz 22.961 24.039 24.951 5.881 6.063 5.934 6.160 6.055 6.391 6.116 6.389 6.869 1.942 1.950 2.172 2.146 Uvoz 21.780 22.541 23.416 5.533 5.681 5.510 5.817 5.587 5.945 5.742 6.142 6.475 1.935 1.828 1.919 1.947 Storitve 1.697 2.019 2.286 394 524 609 492 475 552 717 542 546 216 163 145 186 Izvoz 5.558 6.025 6.513 1.260 1.511 1.730 1.524 1.378 1.556 1.874 1.705 1.513 523 486 502 586 Uvoz 3.862 4.006 4.227 866 987 1.121 1.032 903 1.004 1.157 1.163 967 307 323 357 400 Primarni dohodki -125 -982 -630 -114 -331 -285 -252 -77 -166 -232 -156 -152 -97 -60 -174 -103 Prejemki 1.396 1.632 1.602 437 417 371 407 485 378 347 392 508 120 135 162 128 Izdatki 1.521 2.614 2.233 551 748 656 659 562 544 579 548 660 217 196 335 231 Sekundarni dohodki -428 -537 -493 -193 -113 -107 -124 -158 -95 -138 -101 -127 -41 -50 -22 -45 Prejemki 709 725 712 153 184 173 215 155 171 172 214 178 61 53 70 61 Izdatki 1.137 1.262 1.205 346 296 280 339 312 267 311 315 305 102 103 92 106 Kapitalski račun 157 371 -312 46 62 127 136 -38 -112 -63 -99 -47 25 7 29 55 Finančni račun 2.377 1.772 936 569 557 478 168 354 125 385 73 343 41 163 353 141 Neposredne naložbe -584 -1.238 -742 -348 -45 -218 -628 -322 -262 -243 84 -215 -187 -26 169 -50 Imetja 155 278 226 93 301 23 -140 143 15 1 67 155 43 83 175 73 Obveznosti 739 1.516 968 441 346 241 488 465 276 244 -18 371 231 110 6 123 Naložbe v vrednost. papirje -3.968 2.929 4.210 689 1.684 -993 1.549 584 791 552 2.282 -514 1.070 339 275 -1.044 Finančni derivativi -3 28 50 22 5 -9 10 -7 -4 31 30 31 2 0 3 -3 Ostale naložbe 6.843 166 -2.486 226 -1.110 1.746 -697 87 -361 95 -2.307 999 -800 -162 -148 1.229 Imetja 4.815 -672 -2.071 434 -1.478 1.225 -853 92 -642 -1.087 -433 2 -1.053 -153 -273 1.091 Ostali lastniški kapital 84 10 -3 10 1 0 -2 1 -1 0 -4 0 3 -2 0 0 Gotovina in vloge 5.037 -545 -1.974 90 -1.272 1.273 -636 -294 -581 -1.027 -71 -579 -863 -230 -179 1.093 Posojila -299 -408 -207 -80 -224 -27 -78 10 -68 -36 -112 -49 -45 -18 -160 -4 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 8 -8 10 12 -3 -15 -2 7 2 0 0 0 -1 -1 -1 -5 Komercialni krediti in predujmi -16 -4 176 341 27 -15 -357 314 118 -72 -184 505 -84 65 45 14 Ostale terjatve 1 283 -73 60 -7 8 222 54 -112 48 -63 125 -63 33 22 -8 Obveznosti -2.028 -837 415 208 -369 -521 -156 4 -281 -1.182 1.874 -997 -253 9 -125 -138 Ostali lastniški kapital 7 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 Gotovina in vloge -831 -400 1.175 -178 -301 -37 116 548 -320 -406 1.353 -837 -112 -170 -18 63 Posojila -1.246 -315 -854 378 -82 -376 -235 -491 -114 -562 313 -380 3 175 -259 -58 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -54 3 23 -7 4 2 4 11 12 0 0 0 1 1 1 1 Komercialni krediti in predujmi -144 -101 138 9 3 -122 9 -78 152 -169 233 190 -168 23 148 -173 Ostale obveznosti 240 -25 -68 5 7 12 -49 15 -12 -46 -25 30 23 -20 4 29 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 89 -113 -97 -20 23 -49 -67 10 -40 -50 -17 43 -43 12 54 9 Neto napake in izpustitve -105 -596 -1.449 88 33 -290 -428 -317 -500 -273 -359 -272 -69 -19 121 -151 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.343 2.596 2.781 581 632 630 753 644 691 674 772 750 204 212 216 232 Blaga za vmesno porabo 12.924 13.355 13.698 3.280 3.406 3.348 3.322 3.360 3.536 3.358 3.444 3.822 1.142 1.095 1.169 1.207 Blaga za široko porabo 7.668 7.989 8.462 2.003 2.040 1.904 2.042 2.058 2.178 2.059 2.167 2.258 615 658 767 696 Uvoz investicijskega blaga 2.774 2.968 3.255 658 713 720 877 722 825 789 919 817 240 232 241 248 Blaga za vmesno porabo 13.417 13.803 13.843 3.453 3.541 3.376 3.432 3.347 3.551 3.378 3.567 3.972 1.231 1.133 1.177 1.200 Blaga za široko porabo 6.389 6.534 7.009 1.604 1.637 1.592 1.701 1.693 1.756 1.730 1.830 1.883 537 527 573 568 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 41Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 123 282 220 212 27 227 161 321 229 213 294 208 148 366 288 120 123 214 227 221 299 -5 231 183 172 -11 158 141 169 141 118 187 144 6 225 139 47 60 87 118 190 171 1.595 2.193 2.177 2.116 1.867 1.838 2.022 2.196 2.088 2.100 2.202 2.071 1.743 2.302 2.163 2.218 2.008 2.117 2.153 2.599 2.197 1.600 1.962 1.995 1.944 1.878 1.680 1.881 2.026 1.948 1.982 2.015 1.927 1.737 2.077 2.024 2.170 1.948 2.030 2.035 2.409 2.026 236 187 183 150 159 154 117 204 186 183 184 198 265 254 229 161 151 191 168 188 229 603 541 508 471 545 423 442 512 506 503 546 607 655 613 577 537 591 482 477 554 577 367 354 325 321 386 269 325 308 321 321 363 408 390 359 347 376 440 291 310 366 348 -75 -106 -119 -67 -66 -64 -13 0 -64 -50 -52 -83 -83 -66 -49 -51 -56 -23 -14 -116 -61 108 135 122 118 167 113 171 201 125 127 126 109 118 120 121 127 145 204 182 122 142 183 241 241 185 234 177 183 201 189 177 178 192 201 186 170 178 200 227 196 237 203 -33 -29 -27 -43 -54 -21 -84 -53 -33 -38 -25 -51 -40 -47 -31 -37 -33 -41 -45 -41 -41 53 59 76 60 78 55 52 47 60 54 57 59 55 58 72 66 76 62 58 58 68 85 89 103 103 132 76 136 100 93 91 83 110 95 106 103 103 109 103 103 99 109 38 33 79 62 -5 -7 -16 -15 -35 -39 -37 -8 -17 -38 10 -36 -73 -11 -17 -18 -16 15 323 145 471 -448 203 122 29 -71 140 56 347 -127 165 -1.252 1.598 -273 468 154 -279 136 -76 -91 -387 -9 -232 -236 72 -158 -358 52 45 -28 -186 -29 57 -62 89 25 -91 -149 81 -56 7 67 -8 -199 27 72 44 16 18 -20 124 -119 -3 122 -77 22 59 78 18 124 20 98 454 1 33 263 0 202 375 -34 -64 152 67 25 64 -15 -68 34 169 168 42 -151 202 491 526 532 373 1.040 -829 477 197 116 321 331 -99 574 1.179 530 -668 315 -161 358 -6 0 0 -3 14 -6 0 -1 8 2 -13 30 1 1 1 13 16 29 2 0 7 271 246 19 1 -718 45 -1.019 1.062 -169 -113 -79 42 -254 307 -1.884 502 -925 1.056 -27 -30 -307 -141 275 170 187 -1.210 -118 -245 455 -977 39 296 -42 -938 -107 -522 318 -230 21 287 -306 188 1 0 0 0 -2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 -4 0 0 0 1 32 148 111 176 -923 -117 -393 216 -890 131 178 -3 -736 -289 -705 411 223 -246 69 -403 207 -27 4 -20 -13 -45 -11 -22 43 -31 -38 2 -21 -15 -1 -22 -25 -66 -24 -27 2 -22 -5 -5 -1 -1 -1 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -143 114 15 42 -414 71 117 125 -4 4 117 -33 -203 164 144 3 -331 192 187 127 69 1 14 65 -18 175 -64 51 67 -52 -59 -1 15 15 19 61 -71 -53 100 57 -32 -67 -412 29 151 185 -492 -163 775 -607 -808 152 375 -84 -685 -414 1.362 -184 695 -1.034 314 -276 495 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 13 -114 112 66 -62 39 797 -288 -734 187 228 101 -333 -174 691 -12 673 -908 184 -112 583 -361 43 -37 167 -365 15 -256 -250 -87 -100 73 -109 -320 -133 385 -125 52 -72 22 -330 -49 1 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -31 81 45 -4 -32 -252 132 43 -2 76 78 -68 -140 38 155 79 -1 -50 114 126 -6 -34 18 30 -44 -35 32 98 -115 11 -14 -8 -8 107 -145 131 -126 -29 -5 -5 40 -33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -23 -35 21 -43 -45 27 28 -45 -29 2 -13 -18 -18 -15 0 -33 17 27 -45 61 -2 -146 7 -155 197 -470 -17 -23 -277 -265 -34 -201 146 -258 -162 -1.551 1.514 -323 265 -55 -482 -147 167 231 246 243 264 177 221 246 226 231 234 231 191 252 249 259 264 229 230 292 n.p. 935 1.206 1.219 1.160 944 1.060 1.122 1.179 1.176 1.168 1.191 1.113 1.004 1.240 1.202 1.218 1.024 1.210 1.193 1.419 n.p. 471 737 701 694 646 602 686 769 692 699 787 722 535 802 710 736 722 663 700 894 n.p. 210 262 271 283 322 207 237 278 277 262 286 299 223 267 293 312 314 259 247 312 n.p. 976 1.201 1.205 1.161 1.067 1.045 1.119 1.183 1.139 1.211 1.201 1.142 1.001 1.235 1.172 1.281 1.114 1.276 1.241 1.455 n.p. 459 565 590 565 546 483 582 627 594 575 586 546 551 634 616 645 569 556 610 717 n.p. 42 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2014 2015 2016 2015 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 263 2.327 4.618 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 1699 1.942 2.175 Centralna država (S.1311) 7.240 7.112 6.273 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 7.301 7.380 7.387 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 685 622 576 654 631 633 633 633 635 634 631 624 623 618 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.762 8.856 9.154 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 8.825 8.873 8.857 Nefinančne družbe (s.11) 11.729 10.502 9.664 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 10.941 10.819 10.688 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.485 1.432 1.411 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 1.435 1.417 1.411 Denarni sektor (S.121, 122) 3.684 3.206 3.541 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.007 3.181 3.442 3.312 3.904 3.713 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 25.155 23.816 23.969 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 24078 24.532 24.226 V tuji valuti 950 824 672 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 845 839 839 Vrednostni papirji skupaj 7.469 7.059 5.889 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.486 7.494 7.478 7.606 7.568 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 25.843 25.885 26.497 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 25.652 26.330 26.442 Čez noč 10.157 12.717 15.081 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 12.130 12.991 13.244 Vezane vloge – kratkoročne 5.955 4.481 3.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 4.664 4.341 4.325 Vezane vloge – dolgoročne 9.267 8.196 6.829 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 8.349 8.410 8.322 Kratkoročne vloge na odpoklic 464 491 632 413 405 435 466 512 576 587 539 509 588 551 Vloge v tuji valuti skupaj 510 655 687 566 604 601 585 612 620 616 616 623 618 651 Čez noč 354 508 564 401 447 442 433 464 469 468 475 484 478 498 Vezane vloge – kratkoročne 84 80 65 86 77 81 75 71 77 73 69 71 71 82 Vezane vloge – dolgoročne 72 67 58 79 80 78 77 77 74 75 72 68 69 71 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,07 0,04 0,02 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 Vezane vloge do 1 leta 0,98 0,37 0,21 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 0,31 0,28 0,28 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,06 3,54 2,66 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 3,34 3,39 3,14 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,25 2,46 2,07 3,89 2,40 3,39 4,58 .. .. 1,90 .. 0,81 1,71 .. OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,16 0,05 0,01 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,210 -0,019 -0,264 0,063 0,048 0,027 0,005 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 -0,037 -0,054 -0,088 6-mesečni 0,309 0,054 -0,164 0,152 0,126 0,097 0,073 0,057 0,049 0,049 0,044 0,035 0,020 -0,015 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,012 -0,755 -0,747 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 -0,729 -0,728 -0,784 6-mesečni 0,066 -0,688 -0,671 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 -0,672 -0,674 -0,754 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 43Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 2.327 2.539 2.759 2.987 3.144 3.378 3.631 3.861 4.012 4.219 4.390 4.432 4.618 4.621 4.770 4.823 4.937 5.041 7.112 7.212 6.957 7.022 6.739 6.853 6.813 6.861 6.850 6.872 6.769 6.391 6.273 6.350 6.246 6.029 5.856 5.784 622 630 614 601 602 594 591 589 587 571 564 561 576 591 587 588 588 581 8.856 8.815 8.789 8.830 8.863 8.891 8.920 8.892 8.930 8.974 9.041 9.075 9.154 9.174 9.208 9.305 9.352 9.413 10.502 10.527 10.046 9.904 9.953 9.870 9.771 9.706 9.520 9.455 9.485 9.473 9.664 9.759 9.814 9.720 9.790 9.745 1.432 1.422 1.328 1.397 1.326 1.332 1.298 1.298 1.283 1.310 1.352 1.376 1.408 1.382 1.397 1.222 1.222 1.248 3.206 3.574 4.030 3.318 3.727 3.572 3.240 3.578 3.625 3.610 3.642 4.100 3.541 3.555 3.573 4.212 3.910 3.860 23.789 24.152 24.088 23.407 23.796 23.552 23.026 23.272 23.149 23.172 23.314 23.796 23.969 24.066 24.020 24.759 24.613 24.492 823 794 802 778 758 751 759 743 717 714 711 714 672 683 670 656 642 630 7.079 7.178 6.795 6.812 6.580 6.735 6.777 6.836 6.848 6.823 6.743 6.379 5.885 5.968 6.038 5.562 5.366 5.412 25.885 26.315 26.067 25.869 25.689 25.697 25.364 25.725 25.643 25.612 25.811 25.976 26.497 26.421 26.508 27.165 27.190 27.177 12.717 13.255 13.553 13.405 13.504 13.668 13.819 14.274 14.475 14.365 14.505 14.839 15.081 15.253 15.487 15.776 15.858 16.019 4.481 4.393 4.251 4.174 3.984 3.942 3.777 3.697 3.507 3.571 3.584 3.442 3.955 3.706 3.707 3.706 3.651 3.472 8.196 8.148 7.702 7.595 7.572 7.390 7.110 7.077 7.040 7.047 7.084 7.041 6.829 6.730 6.667 7.026 6.976 6.969 491 519 561 695 629 697 658 677 621 629 638 654 632 732 647 657 705 717 655 0 687 686 658 684 708 683 686 705 680 705 687 711 695 705 682 684 508 529 544 550 529 553 561 540 550 565 549 567 564 586 567 582 561 557 80 79 78 75 69 70 86 82 75 81 72 78 65 69 72 69 68 74 67 66 65 61 60 61 61 61 61 59 59 60 58 56 56 54 53 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,03 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,01 0,28 0,25 0,25 0,24 0,20 0,20 0,19 0,20 0,21 0,19 0,20 0,19 0,23 0,19 0,18 0,11 0,15 3,16 3,06 2,91 2,75 2,71 2,57 2,54 2,62 2,45 2,53 2,68 2,57 2,49 2,55 2,63 2,60 2,66 1,00 0,75 .. 1,85 2,58 3,84 2,16 .. .. .. 1,6 2,74 1,06 1,31 1,06 3,28 2,99 0,05 0,05 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 -0,126 -0,146 -0,184 -0,229 -0,249 -0,257 -0,268 -0,295 -0,298 -0,302 -0,309 -0,313 -0,316 -0,326 -0,329 -0,329 -0,330 -0,330 -0,040 -0,061 -0,115 -0,134 -0,138 -0,145 -0,162 -0,188 -0,189 -0,199 -0,207 -0,215 -0,218 -0,236 -0,241 -0,241 -0,246 -0,251 -0,792 -0,752 -0,775 -0,760 -0,727 -0,734 -0,763 -0,766 -0,743 -0,741 -0,730 -0,738 -0,738 -0,728 -0,726 -0,727 -0,731 -0,729 -0,737 -0,685 -0,723 -0,698 -0,653 -0,646 -0,676 -0,688 -0,658 -0,647 -0,647 -0,663 -0,669 -0,662 -0,666 -0,667 -0,669 -0,661 44 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga Javne finance 2014 2015 2016 2015 2016 2017 2015 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.492,0 15.714,1 15.840,8 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,4 3.685,8 4.108,9 3.884,6 4.161,5 3.957,9 1.197,2 1.335,3 1.310,4 1.325,9 Tekoči prihodki 14.377,0 14.702,6 15.203,0 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.935,9 3.511,7 3.948,8 3.802,7 3.939,9 3.798,6 1.151,4 1.278,2 1.199,6 1.260,8 Davčni prihodki 13.191,6 13.746,4 14.240,1 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,4 3.344,3 3.659,7 3.516,4 3.719,7 3.581,5 1.036,3 1.215,5 1.087,8 1.153,6 Davki na dohodek in dobiček 2.385,9 2.584,6 2.680,8 601,7 786,4 504,0 692,5 634,2 811,4 542,4 692,8 669,3 187,7 275,7 81,3 210,2 Prispevki za socialno varnost 5.272,5 5.473,9 5.720,6 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 1.395,1 1.423,5 1.424,2 1.477,8 1.472,6 449,0 449,4 456,2 451,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 20,2 19,7 19,8 4,5 4,9 4,6 5,6 4,8 5,1 4,8 5,2 5,0 1,4 1,7 1,8 1,3 Davki na premoženje 244,2 237,8 255,2 26,9 41,7 85,2 84,1 27,2 46,3 104,5 77,2 27,4 11,9 20,9 25,5 29,4 Domači davki na blago in storitve 5.191,2 5.347,1 5.432,9 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,1 1.233,7 1.365,4 1.430,5 1.403,4 1.326,7 375,3 464,8 517,4 443,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 77,7 82,5 81,9 21,3 21,5 20,2 19,6 22,3 19,8 20,8 19,0 21,4 6,7 6,8 7,0 6,6 Drugi davki -0,2 0,6 48,7 12,5 -6,0 -0,2 -5,8 27,0 -11,7 -10,8 44,2 59,1 4,2 -3,7 -1,4 11,4 Nedavčni prihodki 1.185,4 956,2 962,9 161,2 232,7 318,8 243,5 167,5 289,0 286,3 220,2 217,2 115,1 62,7 111,8 107,3 Kapitalski prihodki 51,4 96,3 95,8 10,8 16,2 26,2 43,2 14,7 17,5 21,2 42,4 16,5 4,2 7,5 11,1 6,7 Prejete donacije 18,9 12,2 10,3 2,3 1,7 4,7 3,4 1,3 1,8 5,7 1,5 0,6 0,2 0,4 0,3 0,5 Transferni prihodki 4,5 20,6 51,1 1,2 0,3 19,3 -0,2 0,7 0,0 50,0 0,3 0,1 0,1 0,1 19,1 0,1 Prejeta sredstva iz EU 1.040,3 882,4 480,5 207,9 197,5 217,9 259,1 157,3 140,8 5,0 177,4 142,2 41,3 49,1 80,2 57,8 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.751,2 16.956,4 16.492,1 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,0 4.223,2 3.882,0 3.985,6 4.401,4 4.333,4 1.296,4 1.348,8 1.406,9 1.263,5 Tekoči odhodki 7.042,1 7.168,4 7.406,2 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.912,0 1.977,9 1.774,3 1.733,2 1.920,7 2.063,6 546,3 558,3 529,9 525,5 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.610,4 3.610,2 3.785,4 923,7 903,4 875,0 908,2 925,4 970,7 928,6 960,8 961,2 290,1 326,2 295,9 287,5 Izdatki za blago in storitve 2.232,3 2.311,2 2.371,3 502,5 558,9 546,1 703,7 535,5 552,6 569,3 713,9 556,9 165,6 213,6 200,0 172,4 Plačila obresti 1.097,4 1.042,6 1.074,2 497,2 178,4 148,0 218,9 489,5 181,5 206,1 197,1 518,4 73,4 7,1 22,5 52,7 Sredstva, izločena v rezerve 102,1 204,4 175,3 46,2 37,6 39,5 81,1 27,5 69,6 29,2 48,9 27,1 17,2 11,4 11,6 12,9 Tekoči transferi 7.591,9 7.540,1 7.698,4 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.840,3 1.974,0 1.896,0 1.918,5 1.910,0 2.040,0 617,0 632,9 728,3 584,5 Subvencije 467,4 399,0 396,8 201,2 79,1 47,7 71,0 186,4 78,4 42,9 89,0 170,4 29,5 38,7 17,8 14,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.335,0 6.370,8 6.494,8 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.556,2 1.604,7 1.619,1 1.678,9 1.592,1 1.643,9 520,7 529,6 636,7 510,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 714,3 713,8 727,1 156,5 180,5 186,0 190,7 167,5 179,3 186,8 193,6 211,3 62,1 62,4 71,4 58,4 Tekoči transferi v tujino 75,2 56,5 79,7 14,5 11,6 8,1 22,3 15,4 19,2 9,8 35,3 14,4 4,8 2,2 2,4 0,8 Investicijski odhodki 1.444,4 1.520,0 785,2 175,3 285,2 350,4 709,1 98,6 115,5 213,6 357,5 108,9 83,3 108,8 116,0 111,6 Investicijski transferi 270,0 295,0 174,9 37,9 58,7 60,8 137,5 32,9 26,9 23,7 91,4 22,8 14,4 24,1 16,0 16,6 Plačila sredstev v proračun EU 402,9 432,9 427,4 171,1 94,8 55,8 111,2 139,9 69,3 96,6 121,7 98,0 35,4 24,8 16,6 25,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.259,2 -1.242,3 -651,3 -654,8 -8,4 -110,6 -468,6 -537,4 226,9 -101,0 -239,9 -375,5 -99,2 -13,6 -96,5 62,5 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 45Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Statistična priloga 2015 2016 2017 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.329,1 1.179,0 1.177,6 1.352,7 1.391,7 1.364,5 1.161,5 1.390,7 1.332,4 1.354,5 1.306,7 1.500,3 1.444,7 1.190,4 1.322,9 1.532,5 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,2 1.234,0 1.132,3 1.145,5 1.299,8 1.297,7 1.351,3 1.152,7 1.382,1 1.267,9 1.312,4 1.287,7 1.339,8 1.428,6 1.148,3 1.221,7 1.460,7 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,3 1.176,4 1.080,9 1.086,9 1.244,9 1.217,0 1.197,8 1.096,1 1.233,4 1.186,9 1.246,3 1.213,6 1.259,8 1.330,4 1.093,1 1.158,0 1.344,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 212,6 206,8 219,0 289,0 303,4 63,8 270,6 208,1 210,2 222,5 260,1 217,0 228,4 223,8 330,5 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 460,6 469,4 473,5 478,6 471,4 482,7 461,3 480,3 464,8 475,0 538,0 496,7 484,3 491,7 508,2 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 1,7 1,5 1,5 1,8 1,8 1,7 1,6 1,5 1,4 1,9 2,0 1,9 1,6 1,6 1,9 30,3 32,8 30,3 21,0 11,6 9,0 6,6 6,2 12,0 28,1 29,7 35,1 39,7 27,4 34,1 15,8 11,0 7,5 8,8 15,1 345,1 582,2 454,4 436,5 462,9 393,8 376,9 469,4 502,9 393,0 507,2 472,8 450,4 482,9 471,7 448,8 534,2 415,0 377,6 512,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 7,7 7,9 7,2 6,2 6,4 5,5 7,8 7,5 6,7 6,1 6,3 6,1 7,2 8,1 6,4 -10,2 3,3 0,0 -9,1 13,7 -4,5 17,8 68,0 -73,4 -6,3 5,5 -15,9 -0,5 53,1 2,3 -11,1 63,5 -50,8 46,4 -30,6 99,7 79,5 67,1 96,9 57,6 51,3 58,6 54,9 80,7 153,4 56,6 148,7 80,9 66,1 74,2 79,9 98,2 55,3 63,6 116,5 8,3 9,6 19,9 13,6 4,8 6,0 3,9 6,5 4,7 6,3 7,2 5,6 8,4 5,6 9,8 27,0 5,4 4,4 6,7 6,2 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,2 0,3 1,3 4,1 0,4 0,7 0,4 0,2 0,2 0,2 0,5 0,1 0,1 -0,5 0,2 0,0 0,0 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,0 0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 79,9 52,3 122,5 84,3 90,2 40,4 26,8 45,8 88,4 6,6 1,2 1,7 2,0 36,1 8,2 133,0 10,5 37,4 94,3 65,1 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.859,8 1.302,6 1.416,7 1.504,0 1.259,8 1.306,7 1.315,4 1.374,4 1.313,4 1.297,8 1.367,6 1.391,0 1.642,8 1.451,7 1.310,4 1.571,3 1.242,1 553,1 634,1 574,1 703,9 617,6 641,3 719,0 575,1 592,2 607,1 548,2 597,9 587,2 631,4 617,1 672,1 648,7 594,4 820,5 561,9 291,5 296,1 296,5 315,6 305,8 308,4 311,2 299,6 305,3 365,7 309,5 313,6 305,5 315,6 321,6 323,6 317,7 317,2 326,3 312,5 173,7 181,7 190,2 331,9 157,6 178,2 199,7 167,6 197,9 187,2 183,3 205,0 181,0 179,7 210,2 324,0 176,3 170,7 209,9 168,2 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 145,0 200,9 98,2 77,5 5,7 45,0 69,7 91,4 122,9 69,7 4,5 149,4 96,0 273,0 71,4 15,0 14,8 14,9 51,4 10,5 9,7 7,3 9,6 11,5 48,5 10,4 9,6 9,2 13,2 15,7 20,0 5,3 10,5 11,4 9,8 586,6 581,8 601,2 657,3 615,9 654,7 703,4 621,6 642,2 632,2 717,3 602,0 599,1 603,0 632,3 674,7 724,5 636,0 679,5 600,5 15,5 14,0 15,6 41,4 30,6 54,2 101,7 12,4 46,2 19,8 10,3 11,2 21,5 18,5 27,8 42,7 91,1 62,3 17,0 20,5 510,1 507,5 517,8 531,0 529,0 534,0 541,6 542,1 535,0 542,1 635,0 528,0 515,9 523,7 528,2 540,2 541,5 542,3 560,1 546,8 56,2 57,8 54,1 78,8 47,4 63,7 56,4 55,0 56,9 67,4 66,4 62,0 58,4 55,8 62,5 75,3 86,5 28,4 96,4 24,4 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 2,8 3,7 12,1 4,1 2,9 5,6 0,8 3,4 5,0 13,7 16,6 5,5 3,0 6,0 8,8 122,8 166,9 153,2 389,0 25,8 34,3 38,5 33,2 37,3 45,0 70,4 75,7 67,5 68,5 86,2 202,8 35,7 37,1 36,1 39,4 28,2 29,7 40,7 67,1 9,8 14,4 8,7 9,4 5,9 11,6 7,5 6,6 9,6 30,2 20,9 40,3 10,0 5,7 7,1 7,2 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 71,9 34,4 20,6 29,2 19,5 30,9 31,3 34,3 34,4 34,4 52,9 32,8 37,2 28,0 33,0 -76,6 -10,4 -22,3 -435,9 26,6 -237,7 -326,3 92,9 85,0 49,1 -213,0 77,3 34,7 -13,1 -84,3 -142,5 -7,0 -120,0 -248,5 290,5 46 Ekonomsko ogledalo, št. 5/2017 Seznam kratic Seznam kratic Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU – Avstralija, AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CA – Kanada, CH-Švica, CL – Čile, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IS – Islandija, IT-Italija, JP-Japonska, KR - Južna Koreja, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, MX – Mehika, NL-Nizozemska, NZ - Nova Zelandija, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BS – Banka Slovenije, DDV – Davek na dodano vrednost, DV – Dodana vrednost, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, GD – gospodarske družbe, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, NFI – nedenarne finančne institucije, OPEC – Organization of Petroleum Exporting Countries, PPI – Producer Price Index, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. št. 5/2017, let. XXIII