Političen list za slovenski narod.
f • p*itl prejemat reljk: Zk celo leto predpl&L-kn 15 rld., la pol leta 8 (Id., i» četrt leta
1 Ifld.. 18 fcD mesec 1 gld. 40 kr. T MlBilBiitrMl)! prejeman velji: Za celo leto 12 irld., la pol leta 6 rld., la oetrt leta I flA., la en meiec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 30 kr. več na leto.
Posamozne številke veljajo 7 kr. Narečni ne prejema »pramUtvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniake nlice št. 11,28.
Kainanlla (inserati) le iprejemajo in velji tristopna petit-vrrta: 8 kr., Je se tiska enkrat 12 kr ie M tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno unanjša
Kokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Iihaja Tiak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne

V Ljubljani, v petek S. januarija 1890.

Dauaimji Uttt urno iMsIoli razun ne-kuteHm imiv zastareli m in trdovratnim dolžnikom še vnem dosedanjim p. n. lui-ročnikoHi. Kdor ne misli hiti več naročen na list, vrne naj man ga nemudoma miieaj ; pa tudi tiste, ki nameravajo pristopiti na novo, prosimo tuijuljudneje, naj izvolijo skoraj zglasiti se, da venut določiti število listu.
Posvetovanja na Dnnaji.
Jutri se prično na Duuaji pod predsedništvom grofa TaatTdja posvetovanja čeških in nemških zastopnikov iz Češke, pod katerimi pogoji bi bilo mogoče doseči spravo med Cehi in Nemci na češkem. Ta posvetovanja so velikega pomena, kajti iz Češke se navadno vzdiguje vibar narodnostnega prepira ter širi po ostalih deželah države. Vsi dunajski in češki listi pišejo že nekaj dni o tem shodu naj-Teljavnejših politikov na Češkem. Staročeški listi se posebno ne ogrevajo za ta posvetovanja, ker so bili Tsi dosedanji odkritosrčni poskusi s češke strani brezvspešni. Vsi možje pa, ki se bodo sošli k posvetovanju, so si v svesti, da ne morejo govoriti v imenu deželnega zbora, kjer je pravo mesto za posvetovanja, kako naj bi se najprimerneje končal nesrečni boj.
Nekako ponosno pa „N. Fr. Pr." prorokuje, da se nemški liberalni stranki bližajo boljši časi. Ta list navaja vse pogoje nemške stranke, pod katerimi je mogoča sprava, toda ti pogoji so tako pretirani in za Čehe razžaljivi, da bodo tudi ti novi poskusi za spravo skoraj gotovo zopet brezvspešni.
Nasprotno piše »Politik": »Naši poslanci ne bodo niti za las odstopili od jednakopravnosti, niti storili koraka, ki bi žalil pravico in čast našega naroda. Ko pa ju se udali, narod ne bode potrdil njihovih sklepov, ker bi naša stranka zginila s po-zorišča. Grof Taiffe je sam stopil na bojišče, mi
gremo za njim, kei hoče doseči mir, kakor mi. Treba pa je še o pravem času odstraniti vse iluzije. Grof TaafTe more nemogoče stvari zahtevati od Staročehov ter tako razrušiti desnice, ki ga je doslej požrtvovalno podpirala; ali pa bode s tem pridobil Nemce? Mi dvomimo, Grot Taaffe more zgubiti češki klub, toda Nemcev ne bode pridobil."
Torej tudi staročeško glasilo nima mnogo upanja.
Vladni listi le hvalijo dobre namere minister stva. Tako piše .Presse": „V prvi vrsti se bodo pojasnile obestranske zahteve. Dalje smemo pričakovati, da bode zvestoba do cesarja in države, s katero se odlikujeta oba naroda na češkem, premagala marsikatero težavo in pomislek. Ako se bodo posrečile obravnave o premirji, uglajena bode tudi pot do miru. Ni sedaj prvikrat, da se je v uaši državi premostil zevajoč prepad s spravo in prijateljskim sporazumljenjem."
Ta list je torej osnažil Taafiejevo mirovno pipo ter jo ponuja v krogu. Ali pa bodeta Plener in Bieger hotela pjšiti iž nje?
^aneno niinisterstvo in slovenski kateliiznii.
Vodstva ljudskih šol v Ljubljani in po deželi so dobila naslednji ali enaki ukaz: „Ker na ondotni ljudski šoli letošnje leto rabljeni katekizmi:
1.	»Krščanski nauk za prvence." Sestavil S.
I Zupan. 4. natis. Založila »Katoliška Bukvama" v
Ljubljani 1889 ;
2.	»Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole ljubljanske škofije." Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani;
3.	»Katekizem ali krščanski katoliški nauk." Spisal Anton Lesar. Zaloga Henrika Ničmana v Ljubljani 1886, od visokega c. kr. ministerstva za bogočastje in uk niso odobreni za ljudske šole,
naroča se šolskemu vodstvu z ozirom na § 8-državnega šolskega zakona in na poznejši v njega izvršitev izdane visoke ministerske ukaze in razpise, da te tri katekizme s koncem tekočega šolskega četrtletja, t. j. s koncem meseca februarija 1890 izondotne ljudske žole odpravi ter, dogovorivši se z g. katehetom namesto njih uvede tri izmed onih katekizmov, ki so v spisku visokega c. kr. naučnega ministerstva za leto 1889 našteti med knjigami, potrjenimi za občne ljudske šole.
Zajedno se vodstvu sub. •/. vračajo tii sem v pregled poslani katekizmi."
Temu ukazu bi se usojali najprej to pristaviti, da je preoster. V sredi šolskega leta šolske knjige odpraviti in druge vpeljati, je težko, pri revnih učencih pretežko. Naj se počaka vsaj do konca leta. Gospodje pri zeleni mizi ne pomislijo, da mora biti katehet vesel, da otroci sploh kak katekizem imajo; da pade vsa jeza na kateheta, če si v sredi leta domisli stare knjige odpraviti in nove vpeljati. Tega stariši ne vedo, da so koroški liberalci podkurili ministra, naj njim na ljubo izbacne razne slovenske katekizme kar brž iz šole. C. kr. deželni šolski svet bi bil storil veliko uslugo revnim starišem, ko bi bil hotel ministra opomniti na to.
Ukaz se sklicuje na § 8. drž. šol. zakona. Ta § 8. se glasi: »Ueber die Zuliissigkeit der Lehr-und Lesebucher entscheidet nach Anhorung der Landesschulbehorde der Minister fur Cultus und Unterricht."
»Die W8hl unter den zuliissig erkliirten Lehr-und Lesebuchern trifft nach Anhorung der Bezirks-lehrerconferenz die Landesschulbehorde."
»Katere učne knjige se smejo rabiti, določi p o zaslišanju dež. šol. sveta minister za uk in bogočastje."
»Izmed potrjenih knjig izbira dež. šol. svet po zaslišanju okrajne učiteljske konference."
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. If: francoščine preložil Martin Žiltir.)
, (Dalje.)
Gojenci pa tudi vro k jezuvitom.
Dve leti, ko sam bil jaz v Mongre, bil je kolegij polnoštevilen. Ondi so se shajali gojenci od štirih vetrov sveta. Kolikor se spominjam, jih je bilo izmed druzih nžl'odov po številu največ iz Italije in Portugala; pa mel mojimi tovariši bili so tudi otroci iz Batavije, Syoueya in Novega Orleana. Tisti čas je bil superior, ali oče rektor, oče do Bouchaud (Bušod). Stopil sem v šesti razred; šlo je za to, da se vspopolnim v latinSini, ker pri presvetem Srcu zajel sem le začetne pojme tega jezika. Učenik šestega razreda imenonl se je oče Rihard, Bil je zelo priljubljen svojim u-encem. Nezmožen najmanjše surovosti, ohranil si je veljavo pri otrocih le s svojo krotkostjo; pa ta ni oila pri njem le hlinjena, marveč v njegovem znataju. Bil je dobrota sama.
Ob vročih poletnih dnevih, poslužeč se lepega vremena, peljal nas je katerikrat na polje prec^' daleč. Nesli smo s sebOj kruha in šokolade; med potom kupi od kacega Iftieta črešenj, ter nam jih laideli. Ustavimo se pod irevjem, in tu, v senci uči
nas slovnico, latinsko, katekizem ali zgodovino. Potem smo se igrali in jedli po travi.
O, povem vam, da smo se skušali, kdo bo bolje znal svoje naloge pri takem učeniku. Izleti te vrste so bili redki; pa kako se je sleherni poprijel svojih nalog, da ustreže dobremu profesorju in se mu zahvali tako za njegove podučne sprehode!
Ves kolegij bil bi rad v razredu očeta Eiharda,
Jaz nisem bil slab gojenec. Mogel sem, hvala postrežljivosti sedanjega očeta rektorja, najti »pal-marium" od 1864. in 1865. leta, in prepričal sem se na svojo radost, da pri delitvi daril nisem bil pozabljen,
V	šestem razredu (1864) dobil sem prvo darilo iz pravopisja, ter drugi »accessit" iz latinskih nalog in latinskih prevodov.
V	petem razredu (1865) dobil sem prvo darilo iz latinskih nalog, drugo darilo iz zgodovine in pravopisja, prvi »accessite d' excellence" iz krščanskega nauka in iz latinske prestave, drugi »accessit" iz pravopisja in posebno častno opombo pri očitnih izpraševanjih.
Pa pustimo te male vspehe učenja, prestopimo k predmetu vse drugačne imenitnosti ter govorimo o dogodku, ki je gotovo odločil mojo prihodnosti
Knajst let sem imel, leta 1865, ko sem bil drugo leto v Mongretu. Ta čas sem prvikrat pristopil k svetemu obhajilu.
V kolegiju namerjali so slovesno posvetiti novo veliko kapelo. Da bi bila slovesnost znamenitejša, pridržali so se otroci prejšnjega leta, in tako nas je bilo krog šestdeset, ki smo se pripravljali na to veliko dejanje krščanskega življenja.
Navadno so nas ločili od drugih gojencev. Hodili smo sicer v razrede kakor po navadi; toda za časa zasebnega učenja in oddihljeja smo bili v majhnem gradu zraven kolegija, imenovanem grad de la Barmandiere; ondi smo imeli tudi svojo jedilnico in spalnico.
Voditelj tega odtegališča prvoobhajancev bil je oče Samuel, redovnik prav velikih zaslug in goreče pobožnosti, s kratka, eden izmed ljudij, ki niso od tega sveta.
Dolžnost mi je temu svetemu duhovniku skazo-vati prav posebno spoštovanje. Njemu se imam zahvaliti, da sem bil pripravljen, da ni mogoče bolje.
Pričakoval sem ves čas kakor zamaknen lepega dne, ko mi je imelo biti dano prejeti svojega stvarnika in Boga.
Vse moje misli stekale so se v to željo, v to nebeško lakoto. Tudi šolsko delo vzbujalo je v moji otroški duši občutke najživejše vere.
Enkrat dal nam je profesor za nalogo, naj spišemo dogodbico iz morske bitve pod poveljstvom Hanibala proti Evmenu.
Po tem § 8. 80 vrti vse okrop deželnega šolskega sv^tt. T« pMlkgk miaistri, kHere kojig« lo vredne potrdik, ta det. šol. aNt izbin hmeA potrjenih knjfit to ali ono za razne šole. Ali se je ii kaj se je govorilo t našem dež. šol. svetu, ne veao. Ce pa je šla cela zadeva prek« dež. šolskih svetovalcev, potem ni hodila postavne poti.
Pristavijo še to, da ta § 8. dri. šol. zakona od 14. aia/t 18^. otiroma 2. maja 1888 je i>-peli«T8 zšfMt* i 25.	išffi, k}« T
§ 7.:
.Die Lehrbiicher far den Gebraach in den Volks- und Mitteiscbulen, sowie in den Lehrer-bildangsanstaUen bedarfen nur der Genehmigung der durch dieses Gesetz zur Leitung und Be-aufsichtignng berufenen Organe.
Religionslehrbtleher konnen jedoch erst dann diese Genebmigang erhalten, wenn sie von der bezaglichen confessionellen Oberbeborde filr zulassig erklart worden sind."
.Kdor vodi in nadzoruje poduk, ta potrjuje šolske knjige."
,Katekizme (učne knjige za veronauk) pa sme le tedaj potrjevati, ako jih dovoljuje verska nad-oblast."
Ker nimamo pri rokah prej omenjenega ministrovega spiska za leto 1889., ne vemo, katere katekizme odobrava, in ne vemo, ali imajo katekizmi v ta spisek postavljeni škofijsko privoljenje. Vsekako pa bi se moral tak spisek odobrenih verskih knjig spočetkom leta objaviti, da se morejo kateheti in stariši po njem ravnati.
Ta § 7. sicer pravi, da minister sme le od škofijstva dovoljene katekizme odobravati, vendar pa prej sam odobri pogojno, da tudi škofijstvo dovoli. Ako se je to zgodilo tudi v tem slučaju, kakor leta 1886. po ministerskem ukazu z dn^ 28. maja št. 10.040, potem se smejo ti katekizmi le uvesti, če dovoli škofijstvo. Ako pa bi škofijstvo tako storilo kot ministerstvo in bi ne dovolilo kar sredi šolskega leta novih katekizmov, so otroci hipoma brez vsa-cega katekizma, kar menda ni na korist poduku.
Pričaiiujemo, da se reši ta zadeva na korist stvari brez novih troškov.
Politični pregled.
v Ljubljani, 3. januarija. Notranle dežele.
Mini^terska odlikovanja in spravne obravnave. Več dunajskih listov pravi, da to odlikovanje pomeni toliko, kakor da je korona pritrdila ministerstveni politiki. „Neues Wiener Tag-blatt" naglaša, da niti Mladočehi, niti nemški liberalci niso dobili prostora ob konferenčni mizi. „Deutsche Zeitung" piše: „Cesarsko odlikovanje velja skupnemu ministerstvu. Grof Falkenhajn, klerikalni zastopnik v kabinetu, odlikovan je ravno tako, kakor fevdalni češki grof Schonborn, minister za Poljsko isto tako, kakor Gautsch, katerega napadajo Čehi in klerikalci. Bazven Zaleskega so tii vsi ministri, ki se bodo morebiti pri spravnih obravnavah udeleževali v svojih strokah. Kajti na
polji pravosodja, šole in kmetijstva so najodločnejše tirjatve Nemcev nataroti Cehoa."
TehnUU — MMorfi. Zrna bivMk tehiikov je svoje« {lavned tborovs«^ v arij gralke tehnične visok« šole skloaila resotaeijo: Ii> Aolaiioi tehnikom d«voli naj se po i»Tršea«m strogem hpita ouako vuiaiiHIlaikom doktonki Daalor; slednji naj dobo tudi vsi do««daj že diplo«OTani inženirji.
Tisaa je baj6 od cesarja dobil dofoljenje, d* sme premeniti ogersk) domovinsko |o«t«vo; s te« korakom h«te poairiti razdrsžesf dotove svojK prU^valiov.
T nanje driare.
Mim, Sr. Oče je v svojem nagovoru v tajnem konzistoriji dnš 30. decembra izrazil veliko veselje zaradi ustanovitve katoliških vseučilišč v Wa8biDg-tonu, Ottavvi in Freiburgu. .Katoličanstvo," — do stavil je papež, — ^napreduje v teh deželah, ker so v njih postave in ljudje pošteni." Tem večjo žalost pa mora vzbujati postopanje italijanske vlade. To zadostno dokazujejo besede, katere je nedavno govoril javen mož (Crispi) in s katerimi je naznanil, kaj nameravajo italijanski mogotci izvršiti zoper papeža. Vlada boče narod od cerkve ločiti, kar je razvidno tudi iz Brunove slavnosti. Papeštvo ima pravico do posvetne oblasti, ki mu je pa tudi potrebna zaradi lastne prostosti. Sv. Oče ne tirja te oblasti iz človeških nagibov, marveč le zaradi tega, ker je to njegova pravica in ker jo potrebuje, da ohrani zaklad katoliške vere. Novi italijanski kazenski zakonik žali postavno prostost dubovništva; ovira ga v službenem izvrševanji. Drugo rano so cerkvi vsekali s postavo glede pobožnih ustanov, ki namerava odstraniti zadnje krščanske sledove iz meščanskih naprav. Vlada ravnd zoper voljo dotič-nih ustanovnikov; sploh pa je treba pomisliti, da ni nikjer prave milosrčnosti, razven v cerkvi.
JBolgarija. Uradno glasilo bolgarske vlade objavlja pogodbo, ki vreja trgovinske razmere med Bolgarijo in Anglijo. Od angleškega blaga bodo pobirali v Bolgariji 8®/,, carino, '///o občinsko pri-klado, od špirita, dubana, soli, smodnika itd. pa še posebno užitnino. Bolgarski izdelki bodo v Angliji na enaki stopnji, kakor blago narodov, ki imajo največjo prednost. Pogodba bo trajala do 1. januarija 1892 n. st.
Rusija. Nedavno smo javljali, da so zaradi nihilistiškega rovanja zaprli več topniških in mor-naričnih častnikov. Minole dni so zopet tajno soci-jalistiško družbo zasledili ter mnogo osob zgrabili. Pravijo, da je nameravala družba upihati vstajo.
Francija, Pariški mestni svet je takozvani „višji ljudski nauk" ustanovil. Ta nauk se opira, kakor je naglašala otvorna slavnost, na podlago, ,da smo navstali iz živali in da se moramo povrniti k svojemu živalskemu izviru, če hočemo korakati po poti napredka". Pariški mestni očetje sami so v tem oziru bliščeč vzgled, kajti „poživinili" so se že popolnoma ter se tudi srečno otresli daru božjega — ljube nam pameti. Radovedni pa smo, katero živinče so si izbrali za svoj ideal; morda „filozofa" mej živalimi — osla? Vlada molči k tej bedariji mestnega sveta; saj pa tudi nima časa za take malenkosti, ko ima opravila čez glavo s „8vojeglavnimi" in ^neprijetnimi" katoliškimi duhovniki, katerim je treba vzeti plače, da ne postanejo preveč ^nevarni". In kaj je posledica taki politiki? O tem nas poučuje statistika zločinov na Francoskem. V zadnjih 50 letih so se nasilstva pomnožila za 51, oderuštvo za 69, samoumori za 162, nenravnost za 240 in vlačugarstvo za 430 odstotkov.
Anglija. Zadnjo nedeljo je Gladstone svoj osemdeseti rojstreni dan praznoval. Došle so mu
Hanibal, da bi zmagal, ves in edin napor obrne proti ladiji, na kateri je bil načelnik sovražnikovega brodovja. Gre naravnost proti tej ladiji, ne mdni se za druge, ki sujejo nanj svoje najgroznejše strele. On zgrabi Evmenovo ladijo, in kartaginski mornarji zaženo na njegov ukaz veliko število lončenih posod. Sovražniki se posmehujejo. Kaj! ena sama ladija je prišla zoper vse njih brodovje, in da mečejo glinaste lonce nanje, to je ves njih napad?
Pa naenkrat zasmehovanje jenja. Posode, raz-bivši se, dajo iz sebe nevarno golazen, ki se raz-leze po ladiji, ovija se okoli mornarjev, ovira jih in mori. Evmen, poveljnik brodovja, ne more se braniti in Hanibal je zmagal.
Obdelal sem to nalogo kakor drugi tovariši; pa ta predmet, če tudi nima nič z vero opraviti, mi navdihne pobožna premišljevanja. Po uku pošljem svojemu izpovedniku očetu Futy-ju pismice, v katerem ga prosim prisrčno, naj pride v grad, ker mu imam naznaniti nekaj prav imenitnega. Oče pride močno vznemirjen.
,Kaj je, ljubi moj?"
„Ljubi oče, do vas nimam nobene skrivnosti; popolnoma poznate mojo dušo, njene slabosti in napake; povejte mi, prosim vas, katera je moja poglavitna pregreha?"
,čemu to prašaš?"
»Glejte!"
Pripovedujem izpovedniku zmago Hanibala uad Evmenom in pristavim:
„Evmen, poveljnik sovražnega brodovja, je moja poglavitna pregreha; drugi sovražniki so moje napake, nepopolnosti in slabosti. Glejte! jaz sem Hanibal in hočem popolnoma zmagati. Kakor kartaginski poveljnik moram premeteno ravnati. Dajte mi spoznati Evmena; šel bom naravnost n&denj, ne men6 se za druge sovražnike. Ukazal bom svojim mornarjem, da bodo metali na nasprotnike posode polne majhnih kač: mornarji so moje maloštevilne čednosti, male kače pa molitev. Te se bodo ovile okrog mojih slabostij in jim bodo vzele moč; med tem pa bom jaz osebno razvil vse svoje moči zoper poglavitno pregreho, in pobil jo bom na tla, ne bom prej odjenjal. Ko bo Evmen ubit, pomečem v morje njegove razorožene in oslabljene vojake in s sovražnikovim plenom in s kupom za njegovo brodovje postavim tempelj živemu Bogu. Mornarji ostali mi bodo udani, drugi vojaki bodo prišli in se združili ž njimi privabljeni po blišču moje zmage, in potem, slaven in zmagovalen, mogel bom prejeti v srce Kralja kraljev, kakor je vreden."
Taka mi je bila dispozicija (priprava), ko se je bližal veliki dan.
Solze mi pridejo v oči, ko berem pisma tistega časa, pisma, ki so jih razni moji sorodniki skrbno shranili in blagovolili pokazati.	(Dklje slidi.)
brzojavne častitke ii vseh delov sveta, ii Indije, Avitralije in Amerik«. Briojavila ita giu tudi princ ja Kincesinja Wale{la. Tudi iMofo ^H je dobil. Glad^teae je ta dan t ožjo« ^užinskMI krogu mirn« preživel; le dop^adne Je zapustil 4om ter se uMcžii sv. maše r hawardenski iup«f «erkvi.
Halija. Poročali amo že o oo^aM^em sprejemu f Kvirinalu. Krtlj«To zaupanje v evropski mir je napravilo na poslane« prijeten vtis, toda U sladki čut 1« trajal le malo časa. Ko m xapuščali Ivirinal, Ti:g«l j« mlad žk»T«k b«mbo pv«d vrata palače ter Aefal. NeV? «fo8ni» je Inoto še o pfšim Hea pogasil. Zločinca so vjeli ter ga zaprli. Začetkoma ni hotel povedati svojega imena, toda poizvedovanja 80 pokazala, da je to bivši prefekt Macchiavelli-jevega zavoda v Florenciji, Tankred Vita, star 30 let. Bombo so izročili kemikom v oreiskavo, da dožen6, ali je tukaj hudodelstvo ali pa le čin blaznosti.
Turčija. .Agence deConstantinople" izjavlja, da turška vlada zaradi bolgarskega posojila ni razposlala okrožnic velesilam, kakor sploh v tem oziru ne namerava storiti nobenega koraka. Vse dotične vesti so izmišljene.
Brazilija. Vstaja in srart cesaričina sta omajali tudi zdravje cesarja doma Podra. Portugiški kralj Garlos je dobil poročilo iz Oporta, da je cesar Pedro prav nevarno zbolel. Zapustiti ne more več postelje.
Afganistan. Iz Kalkute javljajo, da jo t Afganistanu izbruhnila resna vstaja zoper emira Abdurrahmana. Narod so naščuvali mnogobrojni agentje neke tuje države.
NemSko-afriSka naselbina. Brzojavka iz Zanzibarja pravi, da Nemcem sovražni arabski načelnik Bemana Heri s 6000 vojaki prodira proti Panganiju; v neki bitki so bili usmrteti eden častnik in več mdž. AVissmann je zbral vojno ter hiti sovražniku nasproti. Buširi je nasledniki hitro dobil.
Izvirni dopisi.
Iz Planine, 30. decembra. Kakor prejšnja leta, je tudi letos darovala družina svetlega kneza H. 'VVindischgriitza, našega graščaka, 100 gld. miloščine za reveže in 100 gld. za obleko revnih šolarjev fare planinske. Velikodušni darovi so bili razdeljeni 23. decembra v planinskem farovžu. S hvaležnim srcem so ubožni prejeli mili dar blage knežje družine in gotovo je mnogo vročih molitev sinjo o Božiču vzkipelo proti nebu.
Posebno veseli so bili šolarji lepih in gorkih oblačil. Obdarovanih je bilo štirideset. Nekateri so dobili celo obleko, drugi posamezte kose. Delitev se je vršila pred božičnim, primeno okrašenim in razsvetljenim drevescem, vpričo gospodov učiteljev in katehetov, s kratkim nagovorom otr6k in petjem božičnih pesem. S kakim veseljea so otroci — z novo obleko in belo štruco pod pazduho — domov hiteli, ume vsak, kdor se spomitja, kako se je iz srca razveselil novega oblačilca, ki'ga je za praznike prejel.
Bodi tu javna hvala izrečem svetli knežji rodbini za blagodušni milodar!
Včerajšnja slavnost pričetka planinske čitalnice se je vrlo dobro obnesla. Vn^njih gostov razven nekaterih Logačanov in Rakove^ sicer ni bilo, ker jih je neugodno vreme dom& bridržalo; domačini pa so se brez izjeme svečanosti udeležili. Posebno • žal nam je bilo, da ni prišel polastit nas g. državni poslanec dr. A. Ferjančič, kateri je bil neki namenjen v Planino. Prav radi bi ga bili videli v svoji sredi in čuli par navdušenih b«sed iz njegovih zgovornih ust.
Vse točke vsporeda so se gladko izvršile. Predsednik društva, g. župnik Polboj, pozdravi zbrano občinstvo. Spominja se slavae preteklosti Planine kot glavne postaje na prometni žili proti Trstu, kako je bilo nekdaj v PlaoiDi živahno in veselo. Težko obloženi vozovi so se v dolgih vrstah gibali po cesti, trume brhkih vojabv so koračile na Laško in poštni rog je veselo donel po okolici. Ljudje so vedno prihajali in odhajali: eni zaradi vožnje in kupčije, drugi po opravkih; pri c. kr. uradih, ki so v Planini imeli svoje pisarue. Vsak dan je takrat nove gdste pripeljal v Planino.
Nekdaj slavna in imovita Planina je padla, ni več to, kar je bila. Le lekaj mrtvih, praznih hiš stoji še poleg ceste, kot tožen spomin nekdanjih boljših časov.
Nocojšnja slavnost bodi korak do novega življenja, bodi mejnik prerojene Planine, preroško znamenje, da se jej bliža pomlad ugodnejših časov.
Planina zasluži glede svoje prijazne in zanimive naravne lege, — zdaj bujno zelen log, zdaj plovno jezero, — gled^ svoje slavne preteklosti in gkd^ omike svojih stanovnikov častno mesto med slovenskimi trgi. Sltrajni čas je, da se jej zopet pomiga
Dt noge in odpr6 nori viri bla^^ostanjs. Čitalnica naj bi tudi v tem oziru vzbujala in posredovala.
8 krepkim opominom k vstrajoosti in slogi za-i^ljuii govornik navdušeni svoj nagovor, ki je bii sprejot z burno pohvalo.
Dijaki in pripravniki, katerim se je pridrniil v igri g. nadučitolj, so petje in burko »Nemški ne snajo" I izbornim vspehom izvršili in žčli zaslu* ieno bvalo.
Občinstvo je bilo močno zadovoljno z veselico in se enoglasno strinjala v tem, da Planina že dolgo ni uživala tako prijetnega večera, kakor je bil ta.
Prostor za]veselico je bil bogato ozaljšan z zelenjem in slikami. Vsa čast osnovateljem in gostilničarju g. A. Lavriču, ki je za ta večer in za naprej brezplačno čitalnici prepustil prostore. Čitalnica planinska .vivat, crescat, floreat!"
Naša občina je visoki deželni zbor prosila pomoči za nesrečne poplavljence, katerim je povodenj trikrat zaporedoma zalila polje in travnike ter vzela fikoro ves pridelek. Nadejali smo se, da nam deželni odbor prisodi svotico onih dvajset tisočakov, katere mu je deželni zbor privolil v ta namen. Doslej še nič ne vemo, bo li odpadlo ka< na našo dolino, ali nič. Bes, da je presvetli cesar podaril iz svoje zasebne blagajnice 1500 gld., ki so bili 8. oktobra med najbolj prizadete razdeljeni, — ali ta pomoč je le kaplja v morje bdde in nesreče. Morda se nas deželni odbor vendarle namili in nam sedaj po praznikih, ko bode uboštvo čedalje hujše pritiskalo na one nesrečnike, pošlje majhno podporo.
Iz marenberikega okraja, dne 27. dec. Ni sicer navada, da bi se dalo često pisati o tem, toda letošnji božični prazniki prinesli so našim kmetom, ki imajo gozde, vendar nekaj veselega. Pak radostno povprašuje sosed soseda: „Ali že veš? Zmagali smo!" Toda marsikdo gleda ga začudeno, kajti vsaj ni bilo nikake volitve, toda ta pa le govori o zmagi.
Naj torej ob kratkem naznanim vzrok te radosti. Za naše kmete se je vže dolgo let, ne vem v katerem kotlu, nekaj kobalo in konečno izvaril se zares precej obilen založek grenkih zdravil, kateri se jim je prinesel v obliki plačilnih nalogov na dom. Vsak posestnik, tako se je glasil recept, ki ima žago ob potoku, naj bo ta vže suh ali moker, mora plačati vsakoletni davek, kajti gonilna moč, ki žago obrača, spada v področje mehanike, a mehanika kakor tudi kemija, ste podvrženi davku. Na ugovor, kako se kaj tacega ni vže poprej povedalo, ko so naše hribe krili še mogočnejši starinski gozdi, reklo se je, da to zaukazuje zakon iz 1. 1812., kateri pa je doslej spaval nekje med staro šaro, dokler se ni neki tam brskajoči roki posrečilo, izvleči ga na dan. Po tem receptu moral bi si vsak posestnik, ki ima žago, omisliti obrtnijski list, od katerega bo potem vsako leto plačeval pridobninski davek in sicer, kakor je stalo na receptu, vsako leto brez priklad le 10 gl.
Kaj vse so mislili kmetje, ogledovaje si ta recept, kaj vse čutili, tega res ne maram opisavati — bilo bi namreč preobširno. Da so se jezili nad neznosnimi bremeni, nad poslanci in sploh nad onimi, ki 80 to plačilo spravili na dnevni red, tega mi ni treba posebej omenjati. Marsikdo je rekel: no sedaj pa nas zares odero do gole kosti, a kaj bo pa potem ? Jedino upanje, ki je še ostalo, bila je — Amerika, kajti na dotične pritožbe, ki so jih kmetje poslali raznim davkarskim uradom, prišel je nazaj le odlok: plačajte! Eonečno so kmetje sklenili naprositi č. g. dr. Sernec-a v Mariboru, da bi še on podal za vse skupaj konečni rekurz na upravno sodišče, in od tamkaj je prišel konečno povoljen odlok, da namreč gled^ žag, ki jih imajo kmetje za svojo porabo, ostane vse pri starem. Kdor se že utaplja, Tesel je tudi deske, za katero se more prijeti, torej 80 tudi naši posestniki tega konečnega odloka nena-Tadno in ne brez vzroka veseli.
Sočasno izmislili so še jedno drugo, namreč prisilno zavarovanje delavcev, delujočih v teh žagah, kakor tudi vseh rokodelcev sploh. Vsak delavec, Čegar letno plačilo bi izdašalo okolu 100 gld., imel bi plačevati v bolniško blagajnico na leto po 3 gl., namreč 2 gld. sam, jednega pa gospodar, ki ga je najel. Zaradi tega so dobili delavci tudi volilno pravico, da si smejo izvoliti odbor, ki bo določeval, kako se ima razpolagati s tem imetjem. V našem okraju je bilo med delavci dosti več Slovencev nego Nemcev, pa so Slovenci Nemce pri volitvi prei^laso-vali ter si izvolili skoro ves slovenski odbor. To ni bilo nekomu všeč; prvega iibranega predsednika te bolniške blagajnice je tako dolgo nagovarjal, da je ts odstopil in na njegovo mesto prišel marenberški
Nemee. Toda brezplačno nobeden ni hotel prevzeti tega posla, pa se je odmerila načelniku, pisarju in denarničarja precejšnja letna plača, namreč 300, 250 in 150 gld., dalje odločila se primerna svota tudi zdravniku. Konečno za bolne iu onemogle delavce v blagajnici vže nič ni ostalo. Toda bil je zaradi te naprave tudi v kratkem ogenj v strehi, kajti delavci 80 se upirali in vreli, vedoč dobro, da svojega vpla-čnjočega denarja ne dobe nikdar nazaj. Slišale so se vže grožnje, kako se bodo zaradi te naprave enkrat spoprijeli... No, sedaj, ko je na srečo odpadel novo nameravani davek od žag, propadla bo baj^ tudi ta bolniška blagajnica, kar je zopet novo veselje delavcem, kateri so to novo napravo vže dolgo pisano gledali. Toda, bodo li kmetje in delavci od onega, kar so doslej vže vplačali, dobili kakošno odškodnino, to se še ne v^.
Da se je baš sedaj sklenil takošen čin, ka-koršnega si niso dovolili niti nemški liberalci, to se je zares vsakemu zavednemu rodoljubu pri nas jako čudno zdelo. Torej zaradi tega se toliko trudimo pri volitvah, da smo konečno priborili za državni zbor večino, ki je vladi ftalna podpora, a ta nas pa v hvaležnost za to s tem plačuje, čemu so potem te volitve, slišali smo marsikoga reči, čemu te stranke, čemu večina, ako nam pa potem tisti najmanj prizanaša, za katerega smo se največ trudili? Volitve se že bližajo in naši kmetje jeli so se že s srdom v srcu n&-nje pripravljati, in konstatovati smem, da bi bili volili za poslanca sam6 takega moža, ki bi se bil resno zavezal, da bo pri vsakem slučaju nasprotoval. Pa bi bilo odklenkalo g. baronu Goedelnu.
Sedaj se utegne ta vihar, razgrajajoč v prsih, nekoliko poleči; toda prejšnje zaupanje je vsekako le splavalo po vodi. Naši kmetje so si morali pravico do svojega obstanka priboriti, vsled česar so tudi močno hvaležni g. dr. Sernecu, ki se ni obotavljal, potegniti se za ne, ter je konečno tudi pravdo dobil. Ako pa se je vlada sedaj udala, zakaj ni to namero že poprej opustila? Kako lahko bi še z mirnejšim srcem popevali ono znano božičnico: „Slava na višavah Bogu in mir na zemlji ljudem svete volje!"
V Žireh, koncem decembra. Dne 17. decembra nas je nenadoma zapustil čast g. Josip Lavrič ter šel kot župnik v Ambrus. Tri leta in tri mesece se je trudil pri nas ter si pridobil velik vpliv med župljani. Mnogo je tudi delal za novo cerkev ter j pridobil marsikak dar. Bil je predseduik tukajšnjega . bralnega društva, posebno lepo pa je pri nas na-! predovala družba sv. Mobora za časa njegovega bivanja v Žireh. Kot duhovnik je bil goreč v svoji službi ter prijatelj šolskih otrok. Povrni Vam Bog, ter obrani Vas zdravega, srečnega iu zadovoljnega.
Dnevne novice.
(Presvetla cesarica) se je z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem in spremstvom novega leta dan ob 6. uri zvečer iz Miramara odpeljala na Dunaj.
(Osebna vest.) Presvetli cesar je dovolil, da sme mil. gosp. lavantinski knezoškof dr. Mihael Na-potnik obdržati naslov „dvornega kapelana".
(Konzistorijalnimi svetniki) so bili koncem decembra imenovani preč. gg. dr. Fr. Stanonik, c. kr. vseučiliščni profesor v Gradci; dr. J. Janežič, profesor bogoslovja, dr. Franc Lampe, profesor bogoslovja, oba v Ljubljani. Aktivnimi pa in ob enem poročevalci pri kn.-šk. konzistoriji preč. gg.: J. S m rek ar, Anton Zupančič in dr. Lesar, profesorji bogoslovja v Ljubljani.
(Duhovniške premembe v Ijnbljanski škofiji.) Vsled bolezni stolnega župnika, dekana in kanonika, prečast. g. Frid. Križnarja, postal je čast. gosp. Erker, stolni vikar, administrator ljubljanske stolne župnije in dekanije. — Čast. g. Valentin Bernik, kapelan v Mošnjah, gre v Moravče.
(^Mestna hranilnica Ijnbljanska) preselila se je o novem letu iz prejšnjih prostorov na desno stran mestne hiše, kjer ima sedaj večje in prikladnejše prostore.
(Mestna hranilnica Ijnbljanska.) Meseca decembra leta 1889. vložilo je 267 strank v mestno hranilnico 130.481 gld. 18 kr., vzdignilo pa 39 strank vlog 25.065 gld. 4 kr. *
(Deželni lolski svit) je v zadnji seji imenoval nadučitelja v Litiji g. Jos. Cepndra učiteljem na n. mestni šoli; gdč. Nežika Zupan je imenovana učiteljico, gdč. M. M a r o 11 podučiteljico pri sv. Jakobu in gdč. E. Witschl podučiteljico na nemški Ijodski šoli v Ljubljani.
(Blagotvoraost.) Gospa Fanny R a v n i h a r-jev«
je povodom smrti svoje matere, gospe Marije Per-m 6to ve, darovala petindvajset goldinarjev za razdelitev mej uboge. — V isto svrho je tukajšnji zasebnik g. Ignacij Traun povodom novega leta izročil deset goldinarjev mestni ubožni blagajnici.
(Vincencijeve dmibe) konferenca sv. Jakoba v Ljubljani je med ubožce, katere redno podpira, leta 1889 razdelila moke za 416 gld. 50 kr., kruha za 409 gld. 60 kr., kave in sladkorja za 321 gld. 36 kr., in je še tudi marsikateremu siromaka z denarji pripomogla k stanarini. — Posebno lepo se je razcvetala mlada konterenca Vincencijeve družbe v Tržiču na Gorenjskem. 6e le 11. junija 1889 ustanovljena, je pod skrbnim vodstvom ondotnega g. duhovnega pastirja Fr. Špendala Uko čvrsto delovala, da jej je v tem kratkem času možno bilo, med ondotne ubožce razdeliti za 397 gld. 55 kr. raznih jestvin, drv itd. Bog daj srečno nadaljevanje! Kaj pa drugi večji kraji: Kranj, Loka, Kamnik, Novo mesto . . . ? Bi se li ne dalo tudi tukaj uvesti tako zares krščansko oskrbovanje siromakov?
(Glas ic-med občinstva.) Na novega leta dan zjutraj kmalu po 4. uri ste ugasnili obe svetilnici na vogalih tukajšnje stolne cerkve. Ker ravno ob tem času prihaja mnogo ljudstva k sv. mašam, želeti je, naj bi slavni mestni magistrat ukrenil, da bi v tako temnih jutrih, kakor ravno imenovanega dne, goreli obe svetilnici nekaj več časa z ozirom na javno varnost, kakor so gorele drugod ob istem času.
(Umrl) je prečast. g. Lasbacher, jezuit v Št. Andražu na Koroškem dn^ 1. t. m. Bil je veščak v modroslovji, rodom Slovenec, in ravno je zastavil pero, ko ga je pobrala smrt. Spisal je za „ Rimskega Katolika" »Slovensko akademijo za ohra-njenje krščanskega duha". B. LP.
(Umrl) je v božični noči na Vinici blizu Ormoža na Hrvatskem zdravnik g. dr. Lovro Sok, rodom od sv. Marjete pod Ptujem, v 36. letu svoje starosti. Ponesrečil je na potu. — Dne 31. decembra je umrl č. g. Fr. Osterc, kapelan v Oirkovicah, star še-le 35 let. N. v m. p.!
(Na Dnnaji) sta bila pred Božičem predsednik c. kr. kmetijske družbe g. cesarski svetnik Murni k in tajnik g. Pire, da sta potrebno ukrenila gled^ udeležitve kranjske dežele pri kmetijski in gozdarski razstavi na Dnnaji.
(C. kr. kmetijski drnibi kranjski) je deželni zbor dovolil primeren kredit za nakup modre galice (bakrenega vitrijolaj, ki je v vodi raztopljena in na trte škropljena popolnoma zanesljivo sredstvo proti strupeni rosi po trtah. Ker so brezvestni trgovci lansko leto drli revne vinorejce ter jim prodajati galico po 80 do 100 kr. kilo, kupil je je glavni odbor za dovoljeni kredit že sedaj ter jo bode oddajal ob svojem času po znižani ceni, in sicer po 33 kr. kilo z zavojem vred, udom c. kr. kmetijske družbe kranjske pa po 31 kr. Primanjkljaj bode odbor plačal za ude iz družbene zaloge.
(Na učiteljišči v Koprn) so bili meseca novembra izpiti usposobljenja. Gosp. Wei8s je naredil izpit za meščanske šole z italijanskim učnim jezikom; gosp. Poščič in gdč. Vlah za ljudske šole s hrvatskim in italijanskim učnim jezikom; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom gg.: Bajt, Dekleva, Dominko, Grmek, Jereb, Šušmelj in gdč. Kocijančič; z italijanskim učnim jezikom g. Albisser in gospice: Barze-lin, Corubulo, Gentilomo in Marina.
(Zvezni zbor bolniških bla^ajnic.) Preteklo soboto zborovali so v Trstu v borznem poslopji odposlanci okrajnih bolniških blagajnic ter ukrepali o razmerah, tikajočih se zveze bolniških blagajnic Kranjske, Primorske in Dalmacije. Navzočih je bilo okoli 25 odposlancev. Iz Kranjskega jih je prišlo enajst; po trije iz Ljubljane in Kamnika, dva is ljubljanske okolice, po eden iz Badovljice, Vrhnike in Logatca. Ker so postopali popolnoma solidarno, zmagali so skoro v vseh glavnih vprašanjih, dasi-ravno so bili v manjšini. Prav škoda je, da tudi druge kranjske bolniške blagajnice niso poslale svojih zastopnikov, potem bi bili naši odposlanci imeli večino in bi v vsem lahko sklepali po svoji volji. Upamo, da bode drugič udeležba s Kranjskega mnogobrojniša, sloga pa ravno taka. Zabeležiti moramo slednjič še to, da se je pri zborovanji govorilo skoro samo nemški, zlasti od vladnih zastopnikov ni bilo slišati droge besede. Pa saj takih •Ivari smo te vajeni!	(»Edinost".)
(Vrhniški občinski ibor) je ukrenil ta mesec, da priskrbi ob občinskih troških 30 goseničnih škarij, ki se bodo izposojevale gospudarjem, da bodo mogli obirati gosenice tadi po velikem in starem drevji. Ta pametna naredba bodi t vzgled našim županstvom sploh! Kmetovalci naj si sami pomagajo, in namesto malostnib prepirov v občinskih sejah naj bodo na dnevnem redu rajši razgovori, kako kmetijstvu pomagati.
(Seznani) dne 2. januarija 1. 1890 izžrebanih obveznic4% kranjskega deželnega posojila, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1890 v imenski vrednosti izplačali: a 10.000 gld. št. 83. — a 5000 gld. št. 55. — a 1000 gld. št. 192, 210, 291, 336, 459, 497, 522, 674, 715, 1034, 1057, 1496,
3—40.) — Nekrologi bistrskega samostana. Spisal Wladimir Milkowicz. (Str. 41 do 68.) — Položaj gorenjskih kmetov koncem XV. in začetkom XVI. stoletja (z 12. prilogami). Spisal Anton Kaspret. (Str. 69—148.) — Herbard turjaški in blejska graščina (z 12 prilogami). Spisal Julij Wallner. (Str. 149—262.) —Arheologijski zemljevid Kranjske. Anton Globočnik. (Str. 263 in 264.) II. Prirodo-znanske vsebine: Doneski h kranjski ornithologiji. h Karol Dežman-ove zapuščine. (Str. 267—280.) — Mjcologia Oarniolica. Donesek k planinskemu gobo-slovju. Spisal Viljem Voss. (Str. 281—350.) Rudnine v litijski okolici. Spisal V. Voss. (Str. 351—357.) G. Poročilo o kranjskem deželnem muzeju: O njegovi zgodovini (Str. 361 do 368) in o muzealnem
1514, 1584, 1608, 1755, 1771, 1872, 1898, 2022, poslopju (Str. 375—381), pa arheologijski zemljevid 2036, 2047, 2152, 2184. — ii 100 gld. 22, 26, 156, kot priloga; oboje od Antona Globočnik-a. 161, 185, 278, 341, 345, 348, 384, 395, 471, 479, j (Vabilo i program) predpustnih veselic narodne
527, 569, 629, 637, 647, 710, 712, 781,821, 832, 851, 940, 1008, 1121, 1159, 1427, 1433, 1456, 1550, 1579, 1708, 1717, 1826, 1836, 1854, 2005, 2171, 2193, 2273, 2377, 2605, 2636, 2931, 2956, 2981. — Navedene obveznice i izžrebanimi gla-vinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne po dotičnih veljavnih predpisih.
(Nagrade starim zaslužnim poslom,) katerih nagrad je bilo 20 po 10 gld. na razpolaganje, priznal je glavni odbor kmetijske družbe v svoji seji dn^ 23. decembra naslednjim poslom: Mihi Habatu, 61 let pri Keelji v Kamniku; Leni Mejak, 59 let pri Dolesu v Dilcah; Ivani Arko, 53 let pri Eu-deschi v Ribnici; Ani Mrzlekar, 50 let ua Selu, j hiš. št. 9.; Andreju Kemperle-tu, 50 let pri baronu
čitalnice metliške za leto 1890. 12. januarija ples. 19. januarija plesni venček. 2. februarija Vodnikova svečanost. 1. Deklamaeija. 2. Petje. 16. februarija maskerada, nemaskirani gospodje plačajo 30 kr. vstopnine. 18. februarija finale. Vse veselice priredile se bodo v prostorih gostilne ,pri Mucu". Začetek vselej ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Raznoterosti.
—	Katoliško časopisje na Nemškem. ,Kd!n. Volksztg." je na podlagi zanesljivih podatkov izračunila, da je bilo leta 1879 na Nemškem 186 katoliških časnikov, ki so se tekom 10 let do letos pomnožili za 73 listov.
—	Pariško cerkev presv. Srca Jezus o-
Apfaltrernu v Podbrezji; Mini Podviz, 50 let pri j ^ega bodo najbrže že leta 1891 blagoslovili Do-. o • T O . I^A 1 » „ i	sedai so za to krasno stavbo nabrali 22 milijonov
Gaberji ua Sori; Jarneju Bergantu, 50 let pri Jom- i
bartu v Klevevžu; Mariji Kržišnik, 46 let pri j	Revščina v Galiciji. Kakor listi poro-
Ahčinu v Kranji; Katarini Furlan, 46 let pri Suši : 5ajo, je v Galiciji vsled slabe letine silna revščina, v Senožečah; Mariji Štular, 45 let pri Jeriči v , Ovsen kruh je pod marsikatero kmetsko streho slad-Mo/auci; Antonu Vrhovniku, 45 let pri baronu Apfaltrernu v Križi; Heleni Klemene, 43 let pri Petriči v Blagovici; Mariji Klemene, 41 let pri Cuzaku na Rakovniku; Juriju Sedeju, 41 let pri Sušniku v Setniku; Janezu Mihliču, [41 let pri Sirciji v Pijavcah; Elizabeti Žagar, 41 let pri Ce-rarji v Kamniku; Janezu Nadrihu, 40 let pri Semenu v Št. Rupertu; Martinu Knapu, 40 let pri Šfiglji v Kožljeku; Tereziji Koblar, 40 let pri Plavci v Železnikih, in Janezu Žgancu, 31 let pri Premrlu v Vrhpolji. Zadnji dobi nagrado, ker je bil to določil si. deželni odbor, vže predno je bilo določeno dali 20 daril.
(Neznani tatje) so v noči 29. dec. obiskali več ! in graščaka v pesteh, posestnikov v Hurau, Loperčicah, Frankovcih in v Obržu na Štajarskem. Posrečilo pa se jim je vlomiti le v jedno klet, kjer so ukrali nekaj vina, drugo pa so hudobneži izpustili po tleh. Bežali so preko Središča na Prekmursko.
(S pošto združena brzojavna postaja) se je odprla dne 1. t. m. v Gradaci na Belokranjskem. (^Učiteljski Tovariš", glasilo ^Slovenskega uči-
čica. Dovaža se jim krompir; toda za živino ni skoro mogoče dobiti krme, ker so jo po vsi deželi le malo nakosili. Neki dunajski list je nedavno pisal, da kmetje prodajajo konje po dva goldinarja, pobijajo jih, ali pa gonijo v gozde, kjer poginejo. Izvažati te slabe živine zopet ni mogoče, ker je vožnja predraga. V okraji Kolbuszovn so pobili do 1500 k6nj, v okraji Niikem 2500. V okraji Dom-brovi je na jednem travniku ležalo 400 konj. Neki graščak v Ivovskem okraji je nakupil 525 k6oj do 30 kr. za kompost! Ista je z govejo živino. Najlepše krave morajo poljedelci prodajati po 18, 16 goldinarjev, pa tudi ceneje. Na pomlad utegne razsajati kužna bolezen po deželi, ker preplitvo zakopavajo mrhe. Tej bSdi pa ni vzrok le slaba letina, temveč v prvi vrsti židovske pijavke, ki imajo kmeta
Telegrami.
Dunaj, 2. januarija. Ministerski predsednik grof Taalfe je za hripo zbolel. Po izreku zdravnikov bo že jutri mogel svoje posle opravljati.
Belgrad, 2. januarija. Skupščina je pro-teljskega društva v Ljubljani), je dnč 1. t. m. na- ' ^-a^un v drugem čitanji potrdila. Poslanec stopil trideseto leto pod novim vredništvom mest- j gpošic je nasvetoval, naj se zaradi slabega nega učitelja in c. kr. okrajnega šolskega nadzor- j poslovanja zoper bivšega finančnega ministra nika g. Andreja Žumer-ja. — Vsebina: Program. > Radica prične preiskava. Predlog je bil za-- — Fr. Leveč: S katerimi prilogami je učiteljem na ; dostno podprt.
Kranjskem spremljati prošnje? — A. Žumer: Ka-tehetski zakon. — Janja: Koleginjam. — Jakob Dimnik: Kranjsko učiteljstvo v „Matici Slovenski".
—	Dopisi. — Književnost. — Vestnik,
(Mittheilnngen des Mnsealvereines fUr Krain.)
—	Herausgegeben von dessen Ausschusse. — Zweiter | Jahrgang. Laibach 1889. Str. XXV-i-381. — Na-^ tisnila Kleinmajr-Bamberg-ova tiskarna. Pod tem naslovom izdalo in založilo je kranjsko muzealno društvo II. letnik svojih izvestij, pisanih seveda vseskozi v nemškem jeziku. (L letnik je izšel I. 1866). Pridržuje si sodbo o posamičnih sestavkih te knjige navesti hočemo sedaj le njeno vsebino. Predgovoru, t katerem napoveduje društveni odbor, da bodo ta izvestja v bodoče obsezala tudi še neko posebno rubriko: nLiteraturbericht", v katerej se bodo ocenjevala važnejša znanstvena, kranjsko deželo zadevajoča dela, ki v teku leta izidejo v obeh deželnih jezicih, sledi A, poročilo o druf^tvenih zadevah (Str. IX—XXV
—	I. kronika, II. zapisnik udov). — B. Razprave. Ta del knjige je razdeljen na dva dela. V I. so sestavki zgodovinske vsebine, ki nas posebno zanimajo: j Doneski k pravni in upravni zgodovini Kranjske: i županska uprava. Spisal Wladimir Milkowicz. (Str. •
Rim, 3. januarija. Viljem in Humbert sta si prisrčna novoletna voščila izrazila. Bis-marck je Crispiju prijateljsko brzojavko poslal, v kateri želi srečo Italiji, da bi si obe državi ohranili za razvoj prepotrebni mir.
Crispi jo odgovoril, da se čuti srečnega, ker more z Bismai-ckom skupno delovati za ohranitev miru na korist obeh dežel.
Pariz., 2. januarija. Stanje hripe nepre-menjeno. Število smrtnih slučajev se je po-četvorilo.
Curih, 2. januarija. Sinoči ob 10. uri je v gledišči nastal ogenj, ki je vpepelil poslopje. Izmed ljudij se ni nikdo ponesrečil.
Madrid, 3. januarija. Ministri so Sagasti odpoved izročili.
Umrli bo;
28. decembra. Rudolf Ponikvar, delavžev sin, 7 mesecev. Poljanski nasip 48, božjast.
30. decembra. Marija Supan, uradnega sluge vdova, 83 1., Karlovska eeeta 7, pljuJni emflzem. — Jožef Potočnik, delavec, 29 let, Ulice na Grad 12, jetika. — Neža Ovelbar, kajžarica, 74 let, Kravja dolina 11, marasmus.
3). decembra. Franca Starin, delavčeva hči, 3 mes., Gruberjeve ulice 5, božjast.
1.	januarija. Jožef Majer, mizarjev sin, 2 leti, Dunajska cesta 15, božjast. — Tomaž Stibil, mestni nbožeo, 67 let, Karlovska cesta 7, pljučna tuberkuloza. — Andrej Lukec, sodar, 94 let. Kravja dolina 11, marasmus.
2.	januarija. Gornelia Rothauer, zasebnlca, 72 let, Franc Jožefa cesta 3, kap.
v bolnišnici:
23. decembra. Reza Železnikar, delavka, 21 let, legar.
30. decembra. Andrej Sterle, gostač, 63 l«t, srčna hiba.
Tremensko sporočilo.
I Cas Stanje	Sg^ ---Veter Vreme J-; I
- ir«komer» toplom«™	O^
opazovanja ^ „„ po c«iiij«	* g
17. u. zjut.l 745 0 —0-4	si. vzh. oblačno "TTo^
2 2. u. pop. 743 6 0 4	„ „ ^ . |9. u.zvel 743 0 -0 8
Srednja temperatura —O 3" za —S-S" nad normalom.
Onnajnlca borsa.
(Telegralično poročilo.) 2. januarija.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davh) 86	gld.	60	kr.
Srebrna „ „ 100 „ „ 16 % , 87	„	15	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108	„	9o	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	70	„
Akcije avstr.-ogerske banke.....921	„	—	„
Kreditne akcije......... 322	„	50	„
London........... . 117	„	90	„
Srebro ..............—	n	—	«
Francoski nsipoleond.........9 „	33	„
Cesarski cekini...........5 „	58	„
Nemške marke ..........57	„	77",„
Lel$:ania'X'nilitoczy
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak da h s prvoitošto razpošil ja
ar najboljša domača idravila.-^
Marijaceljske kapljice
za žclodec,
kalerm se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajt izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so leprekosljivo sredstvo zope': pomanjkanje Blasti pri Jedi, slab želodec, urii, vetroTe, kdliko, zla-teaco, bljuvanje, glavobol, krč v želodca, bitje sna, zabasaiije, bolezni na vranici in na jetrih, zo>er zlato žilo iu gliste. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tueatov sdino 8 gl.	(3)
ilJ
(8
Št. 5890.
Oznanilo.
(3-3)
Dnč 9. januarija 1890 ob 10. ari dopoludne vršila so bode v hiii it. 56 v Kranji
profitovoljna iiroilaja
v zapuščino Blar^e Berči5 spadajočega neobremenjenega, na 1900 gld. cenjenega
posestva vlož. štev. 68
kat. občine Kranj s hiio it. 56 v mestu Krai^u.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji, po katerih ima kupec dati pred ponudbo lO®/« varščine (vadiurn), so na ogled pri podpisanem sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Kraiijii,
dnč 30. novembra 1880.
Isd»j»t«lj: Matija Mar.
OdgoTomi^Tndnik: l|Mti| lisr
Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.