I

/

A

t,

«









t




/




Pred5cd5tuc II. 5leu. l^atelill^ego ^l^cda.

Dr. Jos. Tumpach

vseučiliški profesor.

Hugo vit Berks

grajščak.

Ivan P. Vencajz

odvetnik.

Franc Povše

deželni odbornik i. t. d.

Dr. Ivan Šušteršič

odvetnik.

J. d. D. Flis

generalni vikarij.

Dr. Ante Bauer

vseučiliški profesor.

Dr. M. Laginja

odvetnik.

Mat. Oršič

kanonik.

poročilo

II. $lei>«n$l(em
l^atel. jljeda

ki se je vnšil

leta 1900 v  Ljubljani.

Sestavil

tajnik ppippavljavnega
odboja.   ———

V Ljubljani, 1901.

Tisk katoliške tiskalne.

78704

03ooZyio!T

presvetlemu gospodu gospodu

Antonu 3- 3«gliča

;■>

H

Knezu in šiofu IjudfjansKemu
doftforju sv. 6ogosIovja itd. itd.

■  svojemu - :

vzornemu pokrovitelju

posvečuje fo poročilo
najudanejše

pripravfjavni odBor.

v?,

'F

i?


I. Priprave

m  iti|i §)fio^©a§M

Uvod.

Velike važnosti za kulturni razvoj slovenskega
naroda je bil prvi slovenski katoliški shod,
kateri je združil slovenske katoličane prvič k veli¬
kanski manifestaciji njih verske zavesti. Novo življenje
se je zbudilo s tem shodom, življenje, ki je rodilo v
slovstvu, v narodnem gospodarstvu in v politiki sa¬
dove, ki pomenjajo velik napredek našega naroda.

Iz sklepov, ki so se po vsestranskem premisleku
sprejeli na prvem slovenskem katoliškem shodu, so na¬
stala dejanja. Ideje, ki so se tedaj le splošno naglašale,
so se razvijale in dobivale konkretno obliko. Posebno
globoko so segli v javno življenje oni sklepi, ki za¬
devajo narodno gospodarstvo. Med stanove je šinil nov
duh, ki jih je oživil in zbudil v njih hrepenenje po
organizaciji in po samoobrambi. Kakor se pa vsak razvoj
ne more izvršiti drugače, nego v boju, kakor ima vsako
človeško delo v sebi kal nepopolnosti, tako je bilo tudi
pri nas. Treba je bilo vse delavce na kulturnem polju
zopet združiti k skupnemu prevdarku, da se domenijo
o enotnem postopanju v posameznih vprašanjih. Zlasti
narodnogospodarsko delovanje je zbudilo mnogo ne-
sporazumljenja, katero so nasprotniki zvito in zlobno
uporabljali, da razdvojč in razkosajo tabor katoli¬
škega ljudstva. Zato je bila drugemu slovenskemu kato¬
liškemu shodu glavna skrb, da je sestavil socialen
program,  kateri obsega vse glavne potrebe človeške
d ružbe in jasno uči, kako morejo na podlagi katoliškega

t

2

svetovnega naziranja složno sodelovati vsi stanovi, bra¬
niti svoj obstoj in doseči ono srečo, ki je mogoča na
tem svetu.

Socialni program, ki ga je izdelal in sprejel drugi
slovenski katoliški shod, je tako trezno in premišljeno
sestavljen, da se moremo ž njim ponašati ne le pred
vsako protikatoliško stranko, ampak da ga moremo
postaviti za vzor tudi drugim narodom Pred tem shodom
se je socialni program izdeloval za vsak stan posebej.
Organiziral se je kmetski stan, združevali so se de¬
lavci, prirejali so shode trgovci in obrtniki — a vsak
stan je mislil le nase. Treba je bilo torej združiti vse
dobromisleče zastopnike vseh stanov, treba je bilo vse
razne programe in zahteve sestaviti v celoten zistem,
treba jim je bilo dati enotnost in harmonijo, da bi bilo
mogoče vsem stanovom složno nastopati pod katoliškim
praporom Kakor so bratje vsi ljudje in vsi narodi,
tako morajo biti po katoliškem naziranju bratje vsi
stanovi. Vsak se svobodno razvijaj, rasti in cveti, a ne
zatiraj svojega soseda, kije tudi potreben človeški družbi!

Ta velika misel je nagnila presveti, g. knezoškofa
ljubljanskega dr. Antona Bonaventuro Jegliča,
da je sprožil misel, naj se snide septembra meseca
1. 1900. vseslovenski katoliški shod v središču sloven¬
skega ozemlja, v beli Ljubljani. Meseca grudna prošlega
leta je sklical več gospodov k posvetovanju, kako bi
se izvršila ta velika misel. Z navdušenjem se je sprejel
ta predlog; vsi so čutili, kako potreben nam je tak
shod, in šli nemudoma na delo, da se izvršč obširne in
težavne priprave, ki so potrebne za tako zborovanje.

Ne le v ljubljanski škofiji, ampak tudi v obmejnih
pokrajinah so katoliški možje z veseljem pozdravili ta
korak ljubljanskega vladike. Saj so čutili povsod, kako
nas potrebe novega časa silijo k posvetovanju, k orga¬
nizaciji, k sklepom in k dejanjem. Ob prvem katoli¬
škem shodu je bilo še vse nekako neodločno, omah¬
ljivo, obzirno in boječe. Zdaj pa nismo slišali od
nikoder nobenega ugovora, nobene ovire, ampak kakor
en mož so zahtevali katoliški domoljubi, da se naj ta
plemenita namera izvede čim preje in čim častneje.

Posebno nas je vzpodbudil še pogled po katoli¬
škem svetu. Povsod smo videli nasprotnike v ljutem

3

boju proti vsem katoliškim ustanovam. Videli smo,
kako katoličani v javnosti povsod omagujejo, kjer so
zamudili prilagoditi se tudi zunanje novim zahtevam,
s katerimi stopa prednje nova doba. Videli smo, kako
je nujno potrebno, da se zbudi v modernem svetu
zopet zavest, da je povrnitev k načelom Kristusove
vere edini pripomoček, da doseže človeštvo zopet
socialni red, ravnovesje v gospodarstvu, mir med na¬
rodi in ono nravnost, ki je potrebna ljudstvu, da se
ohrani v bojih življenja.

Z naj večjo radostjo smo pozdravili prvi hrvaški
katoliški shod, kateri se je vršil od 3. do 5. septembra
v Zagrebu.  Videli smo, kako tudi naši bratje onstran
Sotle hrepene po istih vzorih, kakor mi. Ta krasni
pojav zbujajoče se katoliške zavesti med Hrvati je
povzdignil naš pogum in nas je navdušil za vztrajno
delo, ker smo videli, da nismo osamljeni med Jugo¬
slovani, ampak da imamo katoliške brate, zaveznike in
sotrudnike, ki nas razumejo in z nami soglašajo. Mnogo¬
številna slovenska deputacija, ki je šla te dni v Zagreb,
je Hrvatom sporočila naše pozdrave in utrdila lju¬
bezen med nami in med njimi. Bratje po krvi postali
smo tudi bratje po duhu. Edini v domoljubju smo se
zedinili tudi v najvišjih idealnih vprašanjih, od ka¬
terih je odvisna naša časna in večna sreča.

Oživljeni po teh mislih in zaupajoči v božjo pomoč
smo torej sklicali tisoče katoliških slovenskih mož v
Ljubljano.

Pripravljavni odbor.

Pripravljavna dela so obsegala dvoje: Prvič je bilo
treba shodu preskrbeti temeljitih resolucij in tehtnih,
strokovnjaških govorov; drugič pa je bilo treba organi¬
zirati po vseh slovenskih pokrajinah obsežno agitacijo,
da ljudstvo do zadnje koče spozna pomen in potrebo
katoliškega shoda. Skrb za to težavno delo je prevzel
pripravljavni odbor, sestavljen iz sledečih gospodov:

Brecelj Anton,  stud. med.

Breskvar Frančišek , knjigovez.

Dermastja Jose/,  stud. iur.

Detela pl. Oton,  deželni glavar.

4

Eržen Tomaž,  c. Ur. poštni kontrolor.

Flis Janez,  generalni vikarij.

Gnjezda Ivan,  konz. svetn. in c. kr. profesor.
Gostinčar 'Jožef,  delavski tajnik.

Gruden dr. Jožef,  prefekt.

Jaklič Frančišek,  učitelj.

Janežič Anton,  c. kr. finančni komisar.
Janežič dr. Ivan,  profesor bogoslovja.

Kalan Andrej,  stolni kanonik.

Karlin dr. Andrej,  stolni kanonik
Keržič Anton,  c. kr. profesor.

Koblar Anton,  dekan.

Kregar Ivan,  pasar in načelnik boln. blagajne.
Krek dr. Iv Ev.,  profesor bogoslovja.

Kulavic dr. Janez,  stolni kanonik in vodja se¬
menišča.

Lampe dr. Evgen,  prefekt.

Lampe dr. Frančišek,  stolni kanonik in vodja
Marijanišča.

Lampe Rudolf,  stud. agronom.

Ledenik Alfred,  trgovec.

Lesar dr. Jožef,  profesor bogoslovja in vodja
Alojzijevišča.

Luzar o. Konstantin,  provincijal.

Matjan Ivan ml.,  c. kr. dvorni založnik.
Moškerc Mihael,  uradnik bolniške blagajne.
Omejc Ferdinand,  oficial pri dež. blagajni.
Opeka dr. Mihael,  prefekt.

Papež dr. Frančišek,  odvetnik.

Pichler Jožef,  c. kr. okr. glav. tajnik v pok.
Pogačar Simon,  c. kr. vojaški oskrbnik v pok.
Pollak Karol,  veletržec in tovarnar.

Povše Frančišek,  državni in deželni poslanec.
Remec Bogumil,  stud. phil.

Roger Janez,  trgovec.

Rozman Janez,  kanonik in župnik.

Sajovic Janez,  stolni kanonik.

Sattner o. Hugolin,  župnik.

Schweitzer dr. Viljem,  odvetniški koncipijent.
Smolnikar Luka,  stolni vikarij.

Stare Alojzij,  župnik v pok.

Stroj Alojzij,  katehet.

5

Sinkovič Ivan,  stud. iur.

Siska Jožef , knezoškofijski kancelar.

Som dr. Jožef,  c. kr. profesor.

Stefe Ivan , pisatelj.

Subelj Frančišek , trgovec.

Šušteršič dr. Ivan,  odvetnik.

Vadnal Anton , stud. phil.

Vencajs Ivan , c. kr. sodn. svetnik v pok.

Vodošek o. Salesij , frančiškan.

Ziller Franc , tajnik delavsk. stavb, društva.

Zupan msgr. Tomo,  c. kr. profesor.

Zupančič msgr. Anton,  profesor bogoslovja.

Žitnik dr. Ignacij,  državni in deželni poslanec.

Pod predsedstvom preč. g. J. Flisa  je ta glavni
odbor v mnogoštevilnih sejah rešil vsa pripravljavna
dela. Natančneje poročilo podajamo med govori osno-
vavnega zborovanja.

Tudi po drugih škofijah so se osnovali priprav-
ljavni odbori: V lavantinski škofiji pod predsedstvom
preč g. kanonika dr. Križaniča,  v goriški škofiji
pod predsedstvom g. kanonika dr. Sedeja,  v krški
pod predsedstvom mil. g. stolnega prošta Lamberta
Enspielerja,  v tržaški škofiji pod predsedstvom
g. dekana Kompareta.  Ti so skrbeli, da so se osno¬
vali pododbori, ki so pretresali resolucije in vodili po¬
drobno agitacijo. Srčna hvala vsem tem gospodom za njih
požrtvovalni trud! Pripomogli so mnogo k sijajnemu
uspehu.

Ko so bile priprave toliko dovršene, da je bil za¬
gotovljen uspeh katoliškemu shodu, stopil je priprav-
ljavni odbor pred slovenski svet dne 30. junija s sle¬
dečim javnim oklicem.

Poziv k drugemu slovenskemu kato¬
liškemu shodu.

Katoliški Slovenci!

Minilo bo skoro osem let, odkar se je v Ljub¬
ljani sešel prvi slovenski katoliškishod.  Komu
na slovenski zemlji ni znano, kako važen, kako po-

6

treben, kako koristen je bil ta shod? V nejasnost te¬
danjih razmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških
načel, boječim je vžgal pogum, neodločnim je pokazal
pravo pot, in katoličane je združil s trdno vezjo.

Veselo je vzklilo novo življenje pod vplivom prvega
slovenskega katoliškega shoda. Požrtvovalni domo¬
ljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške
omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni
in gmotni prospeh našega ljudstva.

Pa nove nevarnosti kličejo k novemu delu. Ko¬
liko se je izpremenilo od prvega slov. katol. shoda!
Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stoje sedaj pred nami
odkrito, jasno, izzivajoče nas na ponovljeno delo.

Liberalstvo je stopilo iz megle nejasnosti in se
je razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju
zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se
druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščanstvo. Na¬
sproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno
brezverstvo. Kar je vmes, ne more ostati brez barve,
stopiti mora na desno ali na levo.

Ali ni protikatoliško gibanje privedlo do uniču¬
jočega boja med narodi,  v katerem mora močnejši
pokončati slabejšega, do boja, v katerem naš narod
slovenski  mora propasti, ako se ne požive večna
načela pravičnosti, katerih poklicana varihinja je kato¬
liška cerkev?

Ali ni liberalizem med stanovi  vnel onega brez¬
obzirnega, neusmiljenega bojevanja  za obstanek, v
katerem je brez brambe gospodarsko slabejši, onega
boja, v katerem mora shirati slovensko narodno gospo¬
darstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom
krščanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do
zmage?

Za to tako naporno kot zaslužno delovanje pa je
treba združiti vse dobro misleče Slovence,
utrditi naše bojne vrste, treba je oživiti
med nami složnega duha celokupnosti,  ka¬
teri je vedno priklil iz katoliških idej, kadarkoli so
prodrle v javnosti.

Človeštvo ob koncu XIX. stoletja, ki je tako bo¬
gato najrazličnejših iznajdb in izumov, ne more se ve¬
seliti svojega napredka, ako mu je razum otrovan z

7

verskim dvomom, ako mu je srce omrzelo do naj višjih
blagrov, ako propadajo celi slojevi, ako v javnosti
večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Ve¬
liki, bogati, nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu ma¬
terialne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok
brezverskega mišljenja, v katerega tira nas protikato-
liška agitacija.

Neovirano gospodstvo materialnih sil, svobodno
nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških
naukov — ti so vzroki, ki ovirajo naš napredek. Zato
pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči res¬
nice in pravice,  ki jim sije iz neminljivih božan-
stvenih naukov katoliške vere.

Katoliški Slovenci! V velikem, važnem času ži¬
vimo. Zasijala je doba, ki hoče iz razvalin  sezi¬
dati novo stavbo krščanske omike.

Katoliška zavest se zbuja, krepi in raste, in
srečnejši narodi, nego smo mi, vidijo v njej poroštvo
boljše bodočnosti.

Tudi mi, katoliški Slovenci, ne smemo zaostati.
Ona vera, ki jo je naš Odrešenik prinesel na svet,
ima zdravilo tudi za naše rane, ima moč, ki bo utrdila
tudi našo slabost.

Ob meji dveh stoletij, izučeni po brid¬
kih izkušnjah, v slutnji pr i h o d n j ih v ih ar-
jev, kličemo Vas torej, katoliški slovenski
bratje,  na

drugi slovenski katoliški shod,

kateri bo zboroval v Ljubljani drugi teden meseca ki¬
mavca tega leta. Natančnejša določila se v kratkem
objavijo.

Osrednji pripravljavni odbor je skoro dovršil svoja
dela. Sklepi,  ki se bodo predložili katoliškemu
shodu v potrjenje, obsegajo obširen, lep pro¬
gram za složno skupno d e 1 o va nj e v s e h
slovenskih stanov.  Razposlali se bodo naslednje
dni v presojo krajevnim pripravljavnim odborom po
vseh delih slovenske domovine.

Učenjak in duhovnik, kmet in delavec, trgovec in
obrtnik bodo na tem shodu videli, kako se da skupno

8

in vspešno v lepi slogi delovati za ljudstvo v duhu
katoliških načel.

Ob tej slovesni priliki torej, ko se
bo ves slovenski narod poklonil in po¬
svetil Zveličarju sveta, ob tem kul¬
turno važnem trenutku, ko si bomo se¬
stavili navodila za delovanje in boje¬
vanje dvajsetega stoletja, na ta odlo-
čivni dan prihitite v belo Ljubljano z a -
stopnikivseh slovenskih stanov in kra¬
jev, da združeni pod vodstom svoj h
škofov, zedinjeni po načelih in po te¬
žnjah,zborujemo Bogu v čast,  narodu pa v
prid in rast!

Zastava svetega križa naj mogočna vzplapola nad
nami! Ime Zveličarjevo naj glasno zaori po slovenski
zemlji! Njegovo presveto Srce izlij nad naš narod duha
milosti, pravice in ljubezni!

V Ljubljani, na praznik presvetega Srca Je¬
zusovega 1. 1900.

Za pripravljavni odbor:

Jan ez Flis,

generalni vikarij ljubljanske škofije.

Zdaj se je začelo živahno gibanje po vsem slo¬
venskem svetu. Na mnogobrojnih zborovanjih, javno in
zasebno, so se pretresale predložene resolucije natančno
do zadnje pičice. Časopisje se je razdelilo v dva ta¬
bora: za shod in proti shodu. Z veseljem smo videli,
da ogromna večina slovenskega naroda v vseh naših
pokrajinah stoji na strani idej, katere izražajo naše
resolucije, in hrepeneče smo čakali dne, ki bo tisoče
Slovencev združil v slogi in edinosti ter jih na novo
utrdil v neminljivih katoliških načelih.

Kot zborovališče se je določilo knezoškofijsko
Alojzijevišče,  katero je radovoljno prepustil
g. vodja dr. J o ž. L e s a r. Veliko dvorišče se je priredilo
kot glavni prostor. Hodnika v prvem in drugem nad¬
stropju, ki okrožujeta dvorišče od treh strani, sta slu¬
žila kot galeriji. Postavil se je velik oder za pred¬
sedstvo, odličnjake in govornike. Celo dvorišče se je

9

pokrilo s platneno streho in za večerna zborovanja se
je napeljala električna luč z dvema obločnicama in
mnogimi žarnicami. Za oder je presveti, g. knezoškof
naročil krasen kip Zveličarja-Zmagovavca, ki se je ča¬
robno blestel, obdan od venca žarečih električnih lučic.
Pripravljavni odbor se je obrnil tudi do ljubljanskega
prebivalstva s prošnjo, da bi blagovolili ljubljanski
meščanje prepustiti prenočišča udeležencem katoliškega
shoda. Prijetna dolžnost nam je, da izrečemo zahvalo
gostoljubnim ljubljanskim meščanom, ki so se odzvali
temu povabilu tako prijazno in mnogoštevilno.

Dan pred katoliškim shodom je bil velepomenljiv
za slovensko učiteljstvo.  Dne 10. septembra so se
namreč zbrali slovenski katoliški učitelji in učiteljice
in so ustanovili »Slomškovo  zvezo". Sklicatelj
g. Jaklič  je na tem zborovanju poudarjal: „Naš pro¬
gram je narodna in krščanska šola, in tako tudi uči¬
teljstvo: narodno in katoliško ne samo po imenu, ampak
tudi po srcu in duhu, katoliško ne samo doma za pečjo,
ampak tudi v javnosti." Obila udeležba na tem usta¬
novnem shodu je pričala, da imamo goreče zaveznike
tudi med učiteljstvom. Tako je drugi slovenski kato¬
liški shod, še predno se je dovršil, rodil prelep in
velepomemben sad: položil je temelj samostojni organi¬
zaciji katoliškega učiteljstva. Predsednikom „Slomškove
zveze" je bil izvoljen g. Frančišek Ja ki i č Takoj je
pristopilo 80 učiteljev in učiteljic, 6 profesorjev in
20 katehetov.

Ker je pripravljavni odbor želel, da se posveto¬
vanja odsekov vrše kar možno stvarno in strokov¬
njaško, in ker je na drugi strani hotel v Ljubljani
zbrati velike množice, se je udeležba uredila tako-le:
Osnovavni zbor se je določil na ponedeljek dne 10. sept.
ob 6. uri zvečer, na drugi dan posvetovanja raznih od¬
sekov in zvečer prvo slovesno zborovanje, drugo in
tretje slovesno zborovanje pa na sredo dopoldne in
popoldne. Ker so se najbolj praktične tvarine odločile
za zadnji dan, so se izdale za sredo posebne vstopnice,
tako da se je velika množica, ki je prišla le poslušat
govore in se učit, mogla v enem dnevu udeležiti shoda.
Ta razdelitev se je jako dobro obnesla. Vstopnice za
tri dni so veljale 1 K, za zadnji dan 50 h.

10

II. Osnovavni zbor.

Že zjutraj v ponedeljek 10. septembra je došlo v
belo Ljubljano mnogo udeležencev iz vseh slovenskih
pokrajin. Pač se je marsikdo v Ljubljani čudil, da ima
katoliška ideja toliko druživno moč, a mi smo s pre-
srčnim veseljem pozdravljali svoje brate po duhu, ki
so došli iz zlate Prage, iz rodovitne Morave, s kršnih
kvarnerskih otokov, iz kraljevega Zagreba, iz ponosne
Bosne in daljne Amerike.

Ob pol peti uri popoldne so v harmoničnem zboru
zapeli vsi zvonovi ljubljanskih cerkvd. Ono skrivnostno
čuvstvo, ki nas prevzame na predvečer velikega praz¬
nika, leglo je na Ljubljano. Vsakdo, bodisi prijatelj ali
neprijatelj, je čutil, da ta glas zvonov oznanja sloven¬
skemu narodu pomenljiv dogodek, kateri bo neizbris¬
ljivo zapisan v njegovo kulturno zgodovino. Ti slovesni
akordi so privabili v stolno cerkev množino naroda,
ki je bil pobožno navzoč ob peti uri pri otvoritveni
slovesnosti. Presveti, g. knezoškof ljubljanski je ob
obilni asistenci klical pomoč sv. Duha in dal ljudstvu
sv. blagoslov z Najsvetejšim.

Nato je šla množica tiho in zbrano v „Alojzije-
višče“ k osnovavnemu zborovanju. Krasno prirejeni pro¬
stor je prijetno iznenadil zborovavce. Na odru se je
razvrstilo predsestvo z odličnjaki in s tujimi odpo¬
slanci. Poleg ljubljanskega knezoškofa je bil navzoč
slovenski škof J. Trobec  iz St. Clouda v Severni
Ameriki. Ob šesti uri je otvoril preč. g. generalni vi-
karij Janez Flis  kot predsednik pripravljavnega od¬
bora zborovanje s sledečim govorom:

Otvoritveni govor.

Presvetla knezoškofa!

Velečastiti udeleženci osnovavnega zbora!

Ves slovenski narod se danes ponosno ozira v
belo Ljubljano, kajti poslal je semkaj svoje najvrlejše
sinove, navdušene za blagor njegov, polne ljubezni do

11

domovine slovenske. Dolgo se je Ljubljana pripravljala
na ta dan, dolgo se ga že veselila. Srčne želje so se
ji danes izpolnile.

Pozdravljam vas torej v imenu zavednih srčnih
katoličanov ljubljanskega mesta pri drugem katoli¬
škem shodu. Pozdravljam vas, odlične goste od s e-
vera in juga.  Vsi zavedni katoličani mile domovine
pozdravljamo presvetlega škofa iz daljne Amerike, iz
škofije St. Cloudske, Jako ba Trobca,  ki je, bivajoč
za nekoliko časa v mili domovini, počastil naš drugi
katoliški shod s svojo navzočnostjo. Pozdravljamo vas,
dragi prijatelji iz zelenega Staj  er  j a,  starega Koro¬
tana,  iz dežele, kjer morje j adra  nsk  o buči ob bre¬
govih zemlje slovanske, od tam, kjer Soča  zaliva
krasno deželo — vsi pa prav iz srca podamo roko v
pozdrav vam, dragi bratje iz zemlje hrvaške,  ki ste
v krasnih resolucijah prvega vašega katoliškega shoda
pokazali, da stojite na tisti nepremakljivi skali,
kakor narod slovenski.

Veselimo se drugega katoliškega shoda. Oni, ki
se ga ne vesele, ki nas gledajo zavistno, sovražno, so
Slovenci le po krvi in jeziku, nimajo pa več duha slo¬
venskega. Imeli so ga sicer njihovi očetje, toda sinovi
so se izneverili; postali so tujci po mišljenju. Kar je
še njihova mati ljubila iz vsega srca, kar so njihovi
očetje branili s srčno krvjo, oni teptajo v blato, napo¬
jeni s tujimi nazori.

Mi pa, ki nas je danes zbrala bratska ljubezen, ho¬
čemo te dni pokazati svetu javno in slovesno, da so bili
naši očetje zvesti veri Kristusovi; prisegati hočemo pri
drugem katoliškem shodu ob koncu 19. stoletja zve¬
stobo sveti veri, zvestobo svetemu očetu Leonu XIII.,
namestniku Kristusovemu na zemlji, zvestobo mili do¬
movini in udanost iz vse svoje duše milemu, občudo¬
vanja vrednemu vladarju, ki ga nima vrstnika na no¬
benem prestolu sveta.

Od prvega katoliškega shoda do danes se je zvršil
v narodu slovenskem jako velik napredek; dospel je
do večje samozavesti, do večje veljave pri drugih na¬
rodih. Toda, žali bog, pojavil se je tudi po napačni poti
jako pomenljiv napredek. Ta napredek je v tem, da

12

hočejo po tujih zgledih vreči od sebe vezi, ki jih na¬
lagata vera in nrav, in prižgati narodu moderno luč,
prižgano pri severni luči. — A gorje slovenskemu na¬
rodu, ko bi hotel hoditi za to lučjo! Ne bil bi več
dolgo narod slovenski, pogreznil bi se v močvirje,
kakor se pogrezne popotnik, ki se da preslepiti svetlim
veščam.

Lepo bo izvršil drugi katoliški shod svojo na¬
logo, ako zopet poživi prepričanje, da, ako Gospod ne
varuje mesta, čujejo čuvaji zaman,  ako Gospod ne zida
hiše, zastonj delajo delavci. Če zavržemo prvo točko
slovenskega programa, ako vržemo vero iz zasebnega,
družinskega in socialnega življenja, zastonj se trudimo,
da bi narod ohranili in ga povzdignili do višje sto¬
pinje blagostanja.

V vesoljnosti, v kraljestvu vidnega stvarstva de¬
lujeta pri gibanju nebesnih teles dve nasprotni sili:
centripetalna in centrifugalna sila, sredotežnost in od-
srednost; prva priteguje vsa telesa k svojemu središču,
druga sili proč od središča, hoče jih odtrgati od sre¬
dišča.

V kraljestvu duha delujeta dve podobni sili vsaj
toliko časa, dokler je človek na svetu. V našem srcu
bojujeta se ti dve sili neprestano. Ena nas vleče k
Bogu, svojemu središču, kajti nemirno je človeško srce,
dokler ne počiva v Bogu, središču vsega stvarstva.
Druga nas hoče odtrgati od Boga. Zdaj zmaguje ena,
zdaj druga. Tako je v zasebnem življenju posameznikov,
kakor tudi v javnem življenju narodov. Ako sedanje
življenje in njegove pojave opazujemo pozorno in pazno,
moramo pripoznati, da so odsrednje sile dobile pre-
težje, kajti sedanji duh časa deluje z vso močjo na to,
da bi duha človeškega odtrgal od Boga. Gospod Bog,
stvarnik vesoljnosti, se v svojem lastnem stvarstvu od
svojih lastnih stvari taji ali prezira, kot nekaj čisto
nepotrebnega.

V sedanjem političnem življenju nadvladuje centri¬
fugalna sila Kdo se v politiki zmeni za središče vsega
stvarstva, za Boga, za njegove zapovedi? Odtod tolika
nestalnost v postavodajavstvu, kajti ako se to središče
zapusti, kje se bo našlo kako drugo središče?

13

V socialnem življenju nadvladuje centrifugalna
sila, — eni Boga ta j e, drugi ga prezirajo.

V družinskem življenju, zlasti v nekaterih krogih,
nadvladuje odsrednost. Kje je krščanska izreja otrok ?

Gorje malemu narodu slovenskemu, ako tudi pri
njem dobi pretežnost ta centrifugalna sila! To zabraniti
in poživiti zavest, da bi bila to velika nesreča za narod,
je lepa naloga drugega katol. shoda.

Kaj lepe navode bo dal drugi katoliški shod za
zasebno, družinsko in socialno življenje. Možje uče¬
njaki, prvi strokovnjaki naroda so se posvetovali in
nasvetovali, kaj bi rešilo, kaj bi do višje stopinje bla¬
gostanja povzdignilo mili narod slovenski. Razglasile
se bodo resolucije drugega katoliškega shoda po vsej
slovenski zemlji, in zato veselo upamo, da bodo ob¬
rodile mnogo lepega sadu.

Gotovo pa je tudi, da se bodo razne človeške
strasti oglasile proti resolucijam, kakor v noči vzbu¬
jene zveri, — toda to nas ne straši, nam ne jemlje po¬
guma, kajti prišlo bo jutro, zasvetila bo tudi sloven¬
skemu narodu solnčna luč, in v tej nadi se zbira drugi
katoliški shod.

Duh časa nam je nasproten, ker je centrifugalen;
tudi našim resolucijam bo nasproten, ker so centripe-
talne, ker veje v njih krščanski duh, ker zahtevajo,
naj krščanska načela vladajo v političnem, v socialnem,
družinskem in zasebnem življenju. Mora priti do boja;
toda boja se ne bojimo. Kristjani smo, kristjani pa so
stari bojevniki, vajeni bojev že od Nerona semkaj skozi
vsa stoletja zoper raznovrstne nasprotnike, zoper razno¬
vrstno inteligenco, vse drugačno, kakor je sedanja Kje
je vsa ta inteligenca, krščanstvo pa še vedno stoji!
Prihodnjost bo katoliška, to stoji pribito. Bodimo si pa
zvesti! Velika je naša naloga, tako velika, kakor ona
prvih kristjanov, da so pokristjanili svet. Prave inte¬
ligence se krščanstvo nikdar ni balo, z veliko navdu¬
šenostjo se je je oklenilo. Ako se bojujemo zoper na¬
pačne nazore sedanje takozvane inteligence, bojujemo
se za najdražja blagra, katera nam je prineslo krščan¬
stvo, za vsa blagra, noter do materinega srca, katero
nas je v mladosti naši ljubilo in vzgojilo krščansko.

14

Narod bo stal, ako bo imel svoje središče v Bogu,
toda posamezni bojevniki izginjajo z bojišča. Mnogi, ki
so pri I. shodu vnemali za najlepše ideale, in mnogi
ki so navdušeno pritrjevali resolucijam, počivajo v
Bogu. Za nje se bo darovala v sredo ob 8. uri daritev
sv. maše, katero bode opravil za njihov dušni pokoj
prevzvišeni kardinal Jakob Missia.

Toda boj se mora nadaljevati. Dela je in še ga
bo mnogo. Ta boj, to delo mora biti vzvišen ideal za
vas, visokodušni možje, ki ste v cvetočih letih moške
starosti, za vas, ki se pripravljate za resno nalogo živ¬
ljenja. To delo mora biti vzvišen ideal v prvi vrsti za
vas, vzorne matere in hčere slovenske, ki boste strah
božji in ljubezen božjo prve sadile v srca roda slo¬
venskega. Z veselim upanjem pozdravljam tudi svetlo
luč prelepe „Danice“, ki bo v burnih časih svetila in
z uma bistrim mečem se borila za naroda najdražje
svetinje. O, da bi vsemogočni Bog prav mnogo src na
polnil s sveto navdušenostjo, neprestrašenostjo in po¬
žrtvovalnostjo za tako sveto delovanje!

Da, navdušenosti, neprestrašenosti in požrtvoval¬
nosti je treba, da priborimo krščanskemu duhu zmago
v družinskem, socialnem in političnem življenju milega
nam naroda slovenskega!

V to pomozi Bog, v čigar imenu otvarjam drugi
slovenski katoliški shod. —

Ta krepki govor, ki je označil namen katoliškega
shoda, je bil sprejet z glasnim odobravanjem.

Iz govora dr. Hrubanovega.

K besedi se je oglasil vodja katoliško-na¬
rodne stranke na češkem Moravskem,
g. dr. Hruban,  odvetnik v Olomucu. Ker je moral od¬
potovati še ta večer, dal mu je predsednik takoj besedo.
V krasnem češkem govoru je razvijal ideje, ki morajo
družiti katoliške Slovane v Avstriji, nekako tako-le:

Prihajam od groba sv. Metoda, donašam Vam po¬
zdrave cele slovanske katoliške Morave. Radi smo prišli.
Sto milj dolga pot nam ni bila predolga, ker vodila
nas je na tem potu ljubezen, bratska ljubezen do Vas
Slovencev. Mi moravski Čehi in Vi Slovenci smo bratje

15

po krvi, a tudi bratje po veri. Žal, da je mej nami za¬
sajen klin narodnih neprijateljev in klin verskih ne-
prijateljev liberalcev. Toda dolžnost naša je, da se
spoznavamo, da se ljubimo, da smo v tej medsebojni
ljubezni močni. Ako bi se Slovani v Avstriji poznali,
ako bi zedinjeno nastopali, reprezentirali bi v državi
nepremagljivo moč v blagor narodov, v srečo države.
V Slovanstvu dremlje velika sila, in ta sila, prebujena
in zgrajena na podlagi katoliške vere, je nepremagljiva.
Podlaga nam mora biti vera, kajti vera je podlaga
vsaki kulturi. Nobene kulture ni brez kulta,  in
zato tudi mi ne maramo kulture brez vere. Vera
sv. Cirila in Metoda je v nas zasadila kulturo; zato
hočemo tej veri, tej kulturi ostati zvesti. Žal, da se v
narodu češkem in slovenskem kaže tudi nasprotna libe¬
ralna struja. Ta struja bi nas dovedla do propasti,
ako bi zmagala, ker odvrača narode od Boga, od idealov.
Kjer ni vere, ondi ni kulture, ni svobode, ni sreče, ni
bodočnosti. — Narodnost brez krščanstva nas ne reši.
Zato je treba, da se družimo k skupnemu delu v zna¬
menju sv. križa. Zato se Slovani spoznavajmo, ljubimo
in združeno delujmo! V to ime prinašamo Vam po na¬
ročilu katoliških Moravanov ne samo svojih rok. am¬
pak i svoja srca, želeč, da se zagrlimo na vaših zlatih
srcih, da se ob plamenu svetih idealov vnamemo za
skupno slovansko in krščansko delo, za vero in do¬
movino. To naše delo naj milostni Bog stotero blago¬
slavlja!

Z nepopisnim navdušenjem so bile sprejete te be¬
sede odličnega v češkega rodoljuba, in glasni klici: »Ži¬
veli katoliški Cehi!“ so odmevali po zborovališču.

Za njim je g. svetnik Ve n ca j z v imenu pri-
pravljavnega odbora poročal o pripravah in sestavi
odsekov.

Poročilo pripravljavnega odbora.

Prvi slovenski katoliški shod se je zaključil dne
31. avgusta 1892. z volitvijo 24 udov »Stalne komi¬
sije za II. slovenski katoliški  shod“. Starosta
prelat g. dr. Andrej Čebašek,  je sklical dne 27. de¬
cembra 1892. ude te stalne komisije k prvemu posve-

16

tovanju v Ljubljano. Ko so prisotni gospodje razložili
svoje misli, in ko so se tudi prebrali listi zadržanih gospo¬
dov članov te komisije, se je sklenilo soglasno, da se ko¬
misija takoj konstituira kot „S 1 o v e n s k i katoliški
o d b o r“. Pri volitvi je bil izvoljen za predsednika
preč. g. Karol Klun,  kanonik in državni poslanec v
Ljubljani; prvi podpredsednik g. Fran Ro b i č, c. kr. pro¬
fesor in državni poslanec v Gradcu, in drugi podpred¬
sednik presv. gosp. dr. Anton Mahnič,  sedaj vladika
na Krku.

Ker so gospodje izprevideli, da bo težko sklice¬
vati ves odbor za rešitev vsakdanjih opravil, so sklenili
postaviti neki manjši „i z v r š u j o č i odsek"  petih
članov, v katerega so bili izvoljeni gg.: dr. Vinko Gre¬
gorič,  dr. Fran Papež,  Ludovik Ravnikar,
Jožef Šiška  in dr. Ivan Šušteršič  Temu odseku
je načeloval gosp. dr. Fr. Papež.  Ta odsek je imel
kot eksekutivni organ stalne komisije nalogo skrbeti,
da se resolucije prvega slov. katoliškega shoda izvr¬
šujejo, in pripraviti pota za II. slov. katoliški shod.

Vspehi I. slov. katol. shoda so bili vsestransko
ugodni in dobrodejni. S tem shodom se je vzbudila in
ugotovila v slovenski katoliško-narodni stranki verska
in politična zavest in skrb za gospodarski napredek.

Dotlej je imela stranka samo eno društvo, to je
politično društvo  v Ljubljani; — od tedaj se
je pa ustanovilo do danes po celi domovini 15 političnih
društev, 80 Raiffeisenovih posojilnic in 45 kmetijskih,
gospodarskih in drugih društev. Vsak nepristranski
opazovavec mora priznati, da se je na političnem in
gospodarskem polju v teh letih silno veliko storilo, in
da je splošni napredek velikanski.

To je pa tem večje važnosti, ker so se temu na¬
predku z vso silo nasproti postavile razne moči, katere
so z vnemo, ki bi bila vredna boljše stvari, pobijali
vsak v tej zadevi storjeni korak. Z nečuveno besnostjo
je pobijal liberalizem po osebah in časopisih vsak ko¬
rak političnega ali gospodarskega napredka. Kakor je
pač obče znano, ni bilo nasprotnikom nobeno sredstvo
pretežko in preumazano za napade in pa za to, da se
oškoduje kaka oseba ali stvar, ki bi služila naši orga¬
nizaciji. Ves svet je zdaj že prepričan, in nebrojni spisi

17

učenjakov in strokovnjakov so dokazali, da je mogoče
kmetijski, obrtni in delavski stan samo z združenjem
rešiti nezgode, ki preti tem stanovom; — le liberalizem,
ki se hoče ugnezditi tudi v slovenskih pokrajinah, noče
tega priznati in poizkuša udušiti stanovsko organizacijo
v Slovencih ter izpodbiti dobrote, katere je visoki zakono-
dajavec, preš ve tli cesar po zakonu z dnč 9. aprila 1873
podelil svojim podložnikom. Prav v tem smislu blago¬
dejno postopa tudi visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo,
kateremu zato izrekamo svojo zahvalo.

Ti ugodni uspehi pa bčdejo naš deželni liberalizem
tako v oči, da jih napada prav po premišljeno določenem
načrtu. Po znani prislovici: „Udari pastirja, razprši se
čreda!“ veljajo napadi v prvi vrsti naši duhovščini, in
na njo lete najhujše strele liberalne jeze. Poleg duhov¬
ščine se pa liberalizem silno zaganja v vso katoliško
cerkev in v vero, po Voltairejevem nauku za časa fran¬
coske revolucije: „Govorite laži zoper katoliško cerkev
— nekaj bo že obviselo!“

In res, kje na celem svetu so nasprotniki tako
peklensko divjali in rjuli proti sveti katoliški veri in
proti njenim sovražnikom, kakor ravno pri nas? Kje
je škofova avtoriteta tako izpostavljena javnemu sra-
močenju, kakor v Ljubljani? (Ogorčeni klici: Žalostno!)

Tudi drugod se pojavi semtertje kak izbruh so¬
vraštva do škofov; pri nas je pa zadnja leta navadno
in vedno na dnevnem redu. Tako ostudno se menda
še v nobenem jeziku ni pisalo zoper cerkev in kar je ž
njo v zvezi, kakor se to godi prav zdaj pri nas. Zdivjano
liberalno časopisje napada sv. katol. cerkev in vero na
tako lisjaški, zavit način, da se jim mnogokrat posreči
zapeljati tudi vernega Slovenca.

Iz tega pač sledi samo ob sebi, da je Slovencem
vera v nevarnosti; in ker je pri nas spojena vera z
narodnostjo tako tesno, da druga drugo podpirata, in je
druga od druge odvisna, moremo dosledno sklepati, da
sta Slovencem vera in narodnost v nevarnosti. Vse na¬
sprotno zavijanje in tolmačenje verskih in narodnih
načel in dolžnosti, ki se trosijo po svetu, je le pesek
v oči javnosti.

To nevarnost je treba odvrniti in v to vse sile
napeti ter vse dobre moči v narodu zbrati in poslati na

2

18

delo. Drugi slov. katol. shod naj se tega dela loti in ga
naj izvrši! To je njegova visoka naloga. (Živahno
odobravanje.)

Lanski božični pastirski listnašegapresveti, gospoda
kneza in škofa je poudarjal potrebo slov. katol. shoda, in
že 12. januarja tega leta se je zbral prvikrat priprav¬
ljavni odbor,  sestavil se opravilnik in se na njega
podlagi osnoval tako-le: Za predsednika je izvolil visoko-
rodnega gosp. deželnega glavarja Otona pl. Detelo,
za podpredsednika pa preč. gen. vikarja gospoda Janeza
Flisa  in dež. sodn. svetnika g. Ivana Vencajza;
za tajnika gg. dr. Ivana Janežiča  in dr. Evgena Lam-
peta,  in za blagajnika župnika v pokoju gospoda
Alojzija Stareta.

Ker je bil gospod predsednik zadržan in ni mogel
dejansko poslovati, je vodil podpredsednik gosp. Flis
vsa zborovanja in poslovanja pripravljavnega odbora
s požrtvovalno vnemo in strogo doslednostjo. Istotako
si je glavni tajnik g. dr. Evgen Lampe  z neumornim
delovanjem na celi progi poslovanja pridobil odločne
zasluge za izvršitev II. slov. katol. shoda.

Takoj po ustanovni seji je pričel pripravljavni
odbor meritorično delo in ga je izvršil v 20. sejah.

Prvi korak pripravljavnega odbora je bila izvolitev
preš v gosp. knezoškofa dr. Antona Bonav. Jegliča  za
pokrovitelja, kateri je to častno mesto milostno prevzel
in odbor dosledno podpiral ter omogočil izvršitev tega
vsekakor težavnega podjetja. Odbor se je potem obrnil
do vseh slovenskih škofov in drugih odličnjakov, proseč
jih, da naj se snujejo škofijski pripravljavni odbori, in
vsled tega je blagovolil presv. knez in škof lavantinski
gosp. dr. Mihael N a v p o t n i k prevzeti v svoje področje
vse priprave gledč Štajerske.

V meritornem oziru je pa sklenil odbor, da bodi
smer II. slov. katol. shodu nadaljevanje onih načel, ka¬
tera je ugotovil I. slovenski katol. shod. Kot tvarino je
odbor razpravam določil naslednje predmete: krščansko
življenje, šolo, socialne zadeve, časnikarstvo in kato¬
liško narodno organizacijo.  Za vsak predmet se je
sestavil poseben odsek. Ti odseki so se uredili tako:

1. Za krščansko življenje:  Predsednik generalni
vikarij g. F 1 i s. Poročevavec dr. Aleš U š e n i č n i k.

19

2. Za šolo:  Predsednik kan. dr. Andr. Karlin.
Poročevavci: za ljudske šole gospod dr. J. Gruden,  za
srednje šole g. dr. A. Karlin,  za visoke šole dr. J. Lesar.

Za socialne zadeve:  Predsednik vodja Fr. Povše.
Poročevavci: za kmečki stan gosp. vodja Fr. Povše,  za
obrtni stan g. Ivan Kregar,  za trgovski stan gospod
Iv. Subelj,  za delavski stan g. Jožef Gostinčar,  za
zavarovavništvo g. dr. Ign. Žitnik,  za socialne naloge
avtonomnih zastopov dr. Iv. Ev. Krek,  za krščansko
usmiljenost dr. Viljem S c h w e i t z e r.

4. Za tisk:  Predsednik kan. Andrej Kalan.  Po¬
ročevavci: za znanost g. kanonik dr. Frančišek Lampe,
za umetnost g. dr. Aleš Ušeničnik,  za časnikarstvo
g. Anton Koblar,  za farne knjižnice itd. g. dr.-Tožef
Gruden,  za ljudsko in mladinsko slovstvo g Alojzij
Stroj,  za izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev
za ljudstvo in mladino g. dr. Mihael Opeka.

5. Za katoliško narodno organizacijo:  Pred¬
sednik in poročevavec dr. Iv. Ev. Krek.

Tem odsekom se je pridružil še

6. odsek za zunanje priprave:  Predsednik drž.
poslanec Ivan Vencajz;  poročevavec glavni tajnik
dr. Evgen Lampe.

Temu odseku je priskočilo na pomoč ljubljansko
meščanstvo in mu dalo na razpolaganje stanovanja za
naše ljube goste. Zato v izrekamo danes dotičnim meščanom
primerno zahvalo. (Živeli!)

Ti odseki so rešili svoje naloge v 40 sejah tako,
da so poročevavci predložili načrte resolucij svojemu
odseku v pretresavanje.' Po odsekih in po sejah glav¬
nega odbora izgotovljene resolucije so se razposlale v
2000 izvodih po celem Slovenskem. Naši zaupniki so
po vseh krajih naše domovine deloma v lokalnih in
tudi v škofijskih konferencah, deloma kot posamezniki
natančno proučili te resolucije. Brez izjeme so vsi v
bistvu ž njimi popolnoma soglašali in so v raznih krajih
nasvetovali različne izpremembe v podrobnostih. Odbor
je te premembe takoj naznanil dotičnim pofočevavcem,
in o teh se bomo posvetovali v jutrajšnjih sejah.

2 »

20

Iz tega se razvidi, da so te resolucije ne-le sad
dolgotrajnega duševnega dela pripravljavnega odbora,
ampak da je pri njih sodelovalo že doslej na stotine
najinteligentnejših Slovencev.

Da se je moglo ljudstvo poučiti o potrebi in vse¬
bini katoliškega shoda, je bilo treba s poukom stopiti
mednje. To se je tudi zgodilo.

Pripravljavni odbor se mora v tej zadevi zahvaliti
v prvi vrsti vodstvu katol. narodne stranke
na Kranjskem, katero je z izredno požrtvovavnostjo
vodilo pouk jjudstva z ozirom na katoliški shod po
mnogoštevilnih ljudskih shodih, katere je priredilo tekom
zadnjih treh mesecev. Saj je slovenskemu občinstvu iz
naše politične zgodovine znano, da se je vršilo vsako
nedeljo in vsak praznik po pet tudi po šest shodov na
dan po naši domovini, in sicer v najbolj eksponiranih
krajih. Posebno zahvalo zaslužijo za to naši državni
poslanci  in njih politični prijatelji, kateri se poleg
duševnega in fizičnega napora niso zbali tudi težkih
gmotnih žrtev, da poučijo naše ljudstvo.

Za shode so se pa s posebno vnemo zavzeli tudi
naši delavski stanovi  po „Slovenski krščansko¬
socialni zvezi" in so v mnogo pripomogli, da se je ta
misel tako razširila. (Živahno odobravanje.)

Ko je bilo zgotovljeno besedilo resolucij in ljudstvo
pripravljeno, določil je pripravljavni odbor, da se vrši
drugi slov. katoliški shod 10., 11. in 12. septembra t. 1.
v Ljubljani, in je povabil s slovesnim oklicem  na
shod vse zavedne Slovence.

Ta oklic so sprejeli vsi slovenski časopisi, izvzemši
„Slovenski Narod", „Soča“, „Rodoljub“ in „Primorec‘‘.
Odlikovala sta se pa in se odlikujeta še danes Slo¬
venski Narod“ in „Soča a  z besnimi napadi na drugi
slov. katol. shod.

Hvala onim listom, ki so podpirali pripravljavni
odbor pri težavnem poslu!

Ker se je zadnje dni vršil v Zagrebu prvi
hrvaški katoliški shod,  je stopil naš priprav¬
ljavni odbor v zvezo s hrvaškim pripravljavni m odbo¬
rom in mu poslal naše resolucije, hkrati pa naprosil
načelnika državnih in deželnih poslancev, gosp. vodjo
Fr. Povšeta,  da vodi deputacijo Slovencev na kato-

21

liški shod v Zagreb. Vrli naši bratje, preljubljeni nam
Hrvatje, so sprejeli z odkritosrčnim navdušenjem našo
deputacijo in odlikovali v nji ves slovenski narod. —
Slava in hvala jim! (Burni živio-klici.)

Za pripravljavni odbor je pa presvetli pokrovitelj
knez in škof Anton Bonav. J e g 1 i č prosil sv. Očeta
v Rimu Leona  XIII. apostolskega blagoslova dru¬
gemu slov. katoliškemu shodu, in nato je naš preljubljeni
vladika prejel dne 5. t. m. nastopno milostno pismo:

Presvetli, prečastiti gospod!

Prejel sem dne 14. t. m. pismo Tvoje pre-
svetlosti , ki si mi ga pisal , in sem takoj oddal
priloženo pismo sv. Očetu, kateri je z velikim
veseljem vzel na znanje , ker si naznanil o ka¬
toliškem shodu , ki se bo v kratkem vršil v
Pašem mestu Zelo pohvalno se je izrekel sveti
Oče o Tvoji skrbi za ta shod. in je izjavil , da
želi iz srca temu shodu srečen izid in bogat
blagoslov božji. Tvoji prošnji je Njegova sve¬
tost radov oljno ustregla in Ti je blagovoljno
dovolila, da ob priliki tega shoda podeliš ude¬
ležencem papežev blagoslov s popolnim od¬
pustkom, ki se sme podariti le revnim dušam
v vicah.

To naznanjam Tvoji presvetlosti in Ti
še posebej naznanjam , da je sv. Oče zelo ve¬
selo in hvaležno sprejel voščila in obljube , ka¬
tere si mu izročil ob godu sv. 'foahima.in da
sveti Oče z največjo ljubeznijo Tebi, duhovščini
in vernikom Tvoje škofije podeljuje apostolski
blagoslov.

Konečno Te zagotavljam svojega izred¬
nega spoštovanja in beležim

Tvoji presvetlosti najvdanejši

M. kardinal Rampolla.

V Rimu, dne 25. avgusta 1900.

22

Apostolski blagoslov daje našemu podjetju sveto
podlago in nas izpodbuja na resno, vztrajno delo za
sveto resnico in za naše svetinje: Za vero in za narod.
Na delo tedaj!

Predsedstvo.

Po tem, z glasnim odobravanjem sprejetem poro¬
čilu se je vršila volitev predsedstva za slovesne shode
in za odseke. Častni predsedniki  so gg.: vodja
Fran Po v še, dr. Ante Bauer,  vseučiliški profesor
v Zagrebu, dr. T u m p a c h , vseučiliški profesor v
Pragi, dr. Or ši č, kanonik na Krku. — Predsednikom
zborovanja se izvoli dr. Ivan Šušteršič,  podpred¬
sedniki: dr. Matko L a g i n j a , vitez B e r k s in svetnik
Vencajz. — Načelnikom  so bili izvoljeni: za
krščansko življenje preč. g. dr. K r i ž a n i č , za šolski
odsek mil. gosp. prošt Lambert Einspieler  (mesto
njega je predsedoval gosp. kan. dr. Karlin), za socialni
odsek g. vodja Povše,  za tisk dr. Gregorčič,  za
organizacijo dr. L a g i n j a.

Ko so v bile volitve končane, povzel je besedo pred¬
sednik dr. Šušteršič:

Prevsvišeni knes in škof!

Slavni sbor!

Uklanjam se izraženi želji slavnega zbora in iz¬
javljam, da sprejmem izvolitev. Svest sem si velike
časti, katero mi je izkazal slavni zbor s to izvolitvijo; saj
jaz ne razpolagam z nobenim dostojanstvom, temveč sem
le preprost sin slovenskega ljudstva. Dvomim, ali bodem
v stanu zadostiti častni nalogi, toda zanašam se na božjo
pomoč in prosim častite zborovavce prizanesljivosti.

Ob tej priliki moram v kratkih besedah izraziti
nekatere misli.

Prva misel je ta, da smo dolžni neizmerno za¬
hvalo Bogu, ki nam je dal po osemletnem presledku
zopet doživeti tako lepo, krepko manifestacijo katoliške
zavesti.

Drugič pa prosim Boga, da bi blagoslovil naše
zborovanje, da bi delovanje tega shoda, da govorim s

23

sv. pismom, postalo drevo, ki bi obrodilo dober sad.
Slednjič pa želim, da pojdimo na delo v ljubezni in
edinosti! Bodi nam za vzor tista ljubezen in tista edi¬
nost, ki vlada našo nadnaravno mater katoliško cerkev,
in zato idimo na delo po geslu: „V edinosti in ljubezni!"

Današnji dnevni red je s tem končan, toda že
danes je došlo lepo število brzojavk, in prosim gospoda
tajnika, da jih prebere.

Pozdravi.

Dr. E. Lampe  čita došle brzojavke. Ko konča,
pozdravi zbor zastopnik praškega nadškofa profesor
dr. Jos. T u m p a c h :

Iz Prage sem prišel v belo Ljubljano, da v imenu'
in po naročilu nadškofa praškega barona Leona Skrben-
skega pozdravim Slovence, ki so se zbrali na svojem
drugem katoliškem shodu. Dejal mi je, da popolnoma
odobrava Vaše plemenite namene. Daši je daleč od
Vas, vendar je te dni v duhu z Vami, A nele kot kato¬
ličan, prišel sem k Vam tudi kot Ceh, da se radujem
z brati Slovenci, s katerimi smo si bližnji po krvi in po
„ veri. Prišel sem, da svetu javno pokažemo, da hočemo
Cehi in Slovenci skupno delovati; kar je Bog združil,
tega naj ljudje ne razdružujejo. Prišel sem pa tudi, da
občudujem Vašo versko in narodno zavest, prišel sem,
da se ob Vašem navdušenju za svete vzore nasrkam tudi
jaz iznova vneme in ljubezni do naše skupne matere
svete katoliške cerkve. Iz daljne Češke sem prinesel
iskreno željo, da Bog vsemogočni stotero blagoslovi
Vaše delo v blagor dobrega slovenskega naroda! (Živel
baron Skrbensky! Živeli Čehi!)

Dr. Šušteršič:  Besede, katere smo čuli iz ust
dveh zastopnikov češkega naroda, nam bodo ostale
neizbrisno v spominu. Zahvaljujem prvega govornika
iz posvetnega stanu, g. dr. Hrubana, načelnika ljudsko-
katoliške narodne stranke na Moravskem, zahvaljujem
prečastitega zastopnika duhovskega stanu, kateri je
govoril v imenu prevzvišenega nadškofa praškega. Naj
sporoči prevzvišenemu mandantu izraz iskrene hvalež¬
nosti, da nam je poslal posebnega zastopnika na naš

24

shod! — Oglasil se je k besedi še drug zastopnik
češkega naroda, g. nadučitelj K a d 1 č a k.

Gospod K a d 1 č a k je rekel približno: Prišel sem
na ta krasni shod v imenu češkega katoliškega uči¬
teljstva  z Morave, in kot zastopnik češkega krščan¬
skega časopisja.  Liberalizem se je globoko zajedel
v časopisje in tudi med učiteljstvom jih je mnogo po¬
tegnil na svojo stran. A krščanska ideja še živi, zbuja
se in rase. Tudi na Moravi vstaja katoliška zavest. Z
veseljem sem bil navzoč ravnokar pri ustanovnem zbo¬
rovanju »Slomškove zveze“ ter sem videl, kako se
organizujejo slovenski katoliški učitelji. Le krepko
naprej! Katoliški Cehi in Slovenci naj združeno delajo
za vero, za jezik, za narod! (Slava katoliškim učiteljem!)

Dr. Šušteršič:  Slavni zbor!

Posebnega zastopnika je poslal na današnji shod
prevzvišeni škof krški, dr. Anton Mahnič.

Besedo ima g. kanonik Oršič  s Krka.

Kanonjk Oršič  pozdravlja shod s sledečimi
besedami: Častita gospčda, slavni zbor! Davno sem
imel željo, da obiščem Ljubljano, metropolo bratskega
slovenskega naroda. Ta moja želja se mi je izpolnila
ob tej slovesni priliki, ko imam nalog, da Vam pri¬
našam pozdrave od onega moža, katerega ime je tako
ozko spojeno s preporodom slovenskega naroda, od
onega moža, katerega ime je neločljivo združeno z
imenom I. slov. katoliškega shoda — v imenu presv.
g. dr. Antona Mahniča, biskupa krškega.

Sporoča Vam po meni, kako srčno mu je žal, da
ne more biti osebno v Vaši sredini, kakor je pri Vas
s svojim srcem, in prosi, da sprejmete njegov pozdrav
in blagoslov. (Burni klici: Živio Mahnič! Slava mu!)

Ko sem s temi besedami dovršil svojo častno
nalogo, prosim Vas, dovolite, da Vam sporočim tudi
pozdrave iz vseh kvarnerskih otokov z željo, da Vaš
drugi shod vspe še bolj, kot je prvi.

Minoli teden so prihiteli Slovenci v Zagreb na
hrvaški shod, danes pa Hrvatje zborujejo s Slovenci
v Ljubljani. Ali to ne kaže, da se čutimo kot eden
narod? Skupaj smo trpeli v dolgotrajnih stoletnih borbah,

25

skupaj smo bili tlačeni. A tolažijo nas besede našega
velikega papeža, ki nas uči, da Bog že na tem svetu
narode plačuje za njih dobra dela in jih kaznuje za
njih narodne grehe. V tej tolažbi svete vere upata slo¬
venski in hrvaški narod boljših dni. Če živimo in trpimo
tudi kot narod, vdani sveti veri, priti nam mora enkrat
tudi kot narodu vstajenja dan. Zato skupno Slovenci
in Hrvatje delujmo vztrajno po geslu: Vse za vero,
dom, cesarja!

Dr. Šušteršič: Hvala prečastitemu gospodu go¬
vorniku za te besede, presrčna hvala tudi njegovemu
prevzv. mandantu v njegovi nenavzočnosti. Gosp. kanonik
naj sporoči svojemu prevzvišenemu vladiki našo iskreno
hvaležnost, ker nikdar ne bomo pozabili, kaj je med
Slovenci trpel za vero, dom, cesarja! (Slava Mahniču!)
K besedi se je oglasil gosp. državni poslanec dr. Stojan.

Dr. Stojan,  velezaslužni probuditelj katoliških
Moravanov, govori slovensko, kratko in šaljivo ter
prosi oproščenja, če se bo v čem nerodno izrazil. —
Slovenci in Čehi so sprejeli isto sveto vero po svetem
Metodu. Dolžni so, da to svetinjp neomadeževano ohra¬
nijo najpoznejšim rodovom. Mi Čehi smo prišli k Vam
Slovencem. Pridite tudi Vi k nam na grob sv. Metoda,
na „posvatny Velehrad“! Bodimo si bratje med seboj,
Vi naši, mi Vaši, vsi skupaj složni pri delu za vero in
domovino! (Odobravanje. Živel Stojan!)

Dr. Š usteršič:  Zahvaljujem gg. govornike in
s tem končujem današnje zborovanje. Jutri se bomo
dalje posvetovali v odsekih. Opozarjam, da je jutri ob
8. uri zjutraj pontifikalna sv. maša,  katero bo daroval
cerkveni knez, naš rojak prevzvišeni g. J. Trobec  iz
Amerike. Vabim Vas vse, da se v obilnem številu ude¬
ležite slovesnega opravila. Za današnji večer pa vabi
„Meščanski klub“  častite zborovavce na prijatelj ski
sestanek  v „Katoliškem domu“.

S tem vabilom je predsednik ob 7 '/<. uri zvečer
zaključil osnovavno zborovanje.

26

Zabavni večer v ,, Meščanskem klnbu“.

Kmalu potem, ko je bilo končano osnovavno zborovanje*
so napolnili gostje vse prostore v „Katoliškem domu“. »Meščanski
klub" je v dogovoru s pripravljavnim odborom sklenil, da pri¬
redi po resnem zborovanju udeležencem katoliškega shoda pri¬
jetno večerno zabavo. Z veseljem smo se odzvali temu vabilu.
Velika dvorana s prednjimi sobami, kakor tudi pritlični prostori,
so bili v kratkem času prenapolnjeni; mnogo gostov ni moglo
več dobiti prostora. Bil je res večer zabave in nekaljenega ve¬
selja, ki je omilil dragim gostom njihovo bivanje med ljubljan¬
skimi somišljeniki. »Meščanski klub“ pa je ta večer pridobil
mnogo ugleda in vpliva

Ker je bila vojaška godba odpovedala udeležbo zaradi
obletnice cesaričine smrti, je mesto nje sviral orkester »Ilirija";
na splošno zadovoljstvo je igral skoro same slovanske skladbe.
Najbolj pa je povzdignil večer izvrstno izvežbani pevski zbor
naših vrlih krščansko-socialnih delavk.  Pod vodstvom
skladatelja g Ferjančiča so nastopale, okrašene s trobojnicami,
ter so s svojim umetnim petjem, zlasti pa s prelepimi narodnimi
pesmimi zaslužile burno pohvalo, ki je sledila vsakemu nastopu.
Zlasti češki gostje niso mogli prehvaliti lepega petja

V imenu »Meščanskega kluba" je zbrane goste s krep¬
kimi besedami nagovoril predsednik g. Ledenik.  Pozdravil je
pred vsem češke in hrvaške goste. Vse avstrijske Slovane naj
druži z nerazrušno vezjo ^odločna katoliška zavest, ki jih na¬
vdušuj k skupnemu delu. Čehi, Hrvatje in Slovenci, oklenimo'
se še tesneje tistega gesla, s katerim se sklicuje drugi slovenski,
katoliški shod: Vse za vero, dom, cesarja!

Gromovito odobravanje je pozdravilo te besede Godba je
zasvirala cesarsko pesem, in vse občinstvo jo je stojč pelo na
glas. Pač noben govor ne bi bil mogel bolje pokazati dinastič¬
nega čustva zborovavcev katoliškega shoda, kakor ta prizor.

Gosp. Karol Pollak  je z vznesenimi besedami zahvalil
goste za toliko udeležbo. Poudarjal je, da »Meščanski klub" sicer
ne šteje kdovč koliko udov, a ti, ki so v njem, so odločni in
neomahljivi. Odločnosti in neustrašenosti nam je treba v sedanjih
časih bolj, nego kdaj prej. Molitev in blagoslov sv. Očeta pa nam
dajeta poroštvo, da bo katoliški shod rodil bogat uspeh.

G. komisar A. Janežič  je v šaljivem govoru popisal raz¬
mere, zaradi katerih se je osnoval »Meščanski klub" vkljub
vsemu nasprotstvu. V današnjem času imajo ljudje malo denarja
in prepričanja, fraz pa veliko. V znamenju fraz in laži se dela
umetna gonja proti duhovščini A to nas ne sme strašiti. »Me¬
ščanski klub" je prevzel v Ljubljani nalogo, da zbira krog sebe
vse tiste, ki so zdravega mišljenja. Naj ima ta ali oni duhovnik
svoje napake! To nam ne sme dajati povoda, da bi napadali
vero in se odvrnili od vseh duhovnikov. To bi bilo ravno tak>
— pravi govornik — kakor če bi mi naredil čevljar preozke čevlje,
da bi mi provzročili kurja očesa, in jaz bi zaradi tega hodil
vedno — bos, ker se mi je en čevljar zameril. Veselo in živahno
pritrjevanje je spremljalo besede gospoda komisarja, ki je v
kratkočasni obliki razvijal tehtne misli.

27

Gosp. poslanec vodja Povše  je v lepem govoru slavil
slovansko vzajemnost. Ta ima kot en steber za podlago slo¬
vansko narodnost. A poleg narodnosti mora biti še ena moralna
opora, katera druži Slovane, da je njih vzajemnost res trdna in
stalna Ta drugi steber je vera krščanska, kateri ostanimo zvesti
na veke.

G. dr. Mih. O p e k a je nazdravil zastopnikom češkega na¬
roda, katerih velika daljava ni odvrnila, da bi ne bili prišli med
Slovence k manifestaciji katoliške zavesti in slovanske vza¬
jemnosti.

Dr. H r u b a n se je v zahvalnem govoru spominjal slo¬
venskih poslancev v državnem zboru, ki so ostali zvesti Čehom,
ter je nazdravil slovenskim ljudskim zastopnikom, v prvi vrsti
načelniku »Slovanske krščanske narodne zveze" g. P o v š e t u.
Navzoče občinstvo je priredilo gospodu Povšetu srčno ovacijo.
Dr. Hruban je obsodil pisavo »Slov. Naroda", ki pravi, da je
vsak »klerikalec", kdor se poteguje za katoliško cerkev. Na¬
zdravil je slovenskemu ženstvu, ki je mogočen faktor verske in
narodne vzgoje. G. nadučitelj Kadlčak  pa je dvignil kupo na
zdravje vsem sinovom sivega Triglava.

Pevke »Slovenskega katoliškega društva za delavke" so s
krasnim petjem zaključile večer, ob zvršetku pa je vse občinstvo
skupno zapelo , Hej Slovani"!

28

III. Posvetovanja v
odsekih.

Ob 8. uri zjutraj dne 11. septembra je ob obilni
asistenci daroval sveto mašo preš v. g.JakobTrobec
v stolnici. Velika stolnica sv. Nikolaja je bila pre¬
majhna za toliko množico ljudstva. Službo božjo je po¬
vzdigovalo krasno petje stolnega zbora pod vodstvom
g. Antona Foersterja.

Po sveti maši se je takoj začelo posvetovanje v
odsekih. Odsek za krščansko življenje je zboroval v
knjižnici bogoslovnega semenišča od , / a 12.—1. ure. Šol¬
ski odsek je zboroval v dvorani „Katoliškega doma“
od 10.—in  3.-— 'j 2 4.  v semeniški knjižnici. Soci¬
alni odsek je zboroval v veliki dvorani „Starega stre¬
lišča", katero je blagohotno prepustila „Kranjska hra-
nilnica“, od 10.—1. in od '^3.-4.  ure. Tiskovni odsek
je zboroval od 10,—12. in od 2.-3. ure v dvorani Roko¬
delskega doma", katerega je prepustilo v ta namen
»Katoliško društvo rokodelskih pomočnikovi Orga¬
nizacijski odsek je zboroval od 2.— 'j 2 4. ure v „Kato-
liškem domui

1. Odsek za krščansko življenje.

Temu odseku je predsedoval g. gen. vikarij Flis.
Mesto dr. Aleša Ušeničnika je poročal o resolucijah
g. dr. Frančišek U še nični  k sledeče:

Ideja, na kateri so zasnovane resolucije o krščan¬
skem življenju, je izražena v besedah: Kristus kra¬
ljuj med nami.

Znak naše dobe je upor zoper Kristusa-Kralja.
— Kristus je večni, vsemogočni in neskončno modri
Kralj. Kot vsemogočni kralj je dal zapovedi in prepo¬
vedi, katerim se moramo vsi pokoriti; kot najmodrejši
Kralj je dal svojim postavam tudi sankcijo:  njegovih
zapovedi ne more nihče kršiti brez kazni.

Svet pozna postavo večnega Kralja, pozna tudi
nje sankcijo; boji se kazni, in zato jo hoče utajiti iz
strahu pred peklom. Zato ljudje tajč pekel. In da bi

29

lažje utajili kazen, zato tajč Tistega, ki je dal postavo
in določil kazen — ta je Kristusa-Kralja, Ker
se nočejo ukloniti Kristusu-Kralj u, tajč
božanstvo Kristusovo. Črtajmo iz svojega pro¬
grama d e k a 1 o g, in nihče ne bode več črhnil besedice
zoper „Credo“.

Svet sovraži Kristusa zato, ker Kristus pričuje o
svetu, da so njegova dela hudobna. (Prim. Jan. 7, 7.)
Postave večnega Kralja izprijenim ljudem ne ugajajo.
Zato se iazlega vse vprek bojni klic: Nočemo, da bi
ta kraljeval nad nami! Uprli so se zoper Kristusa, ne
priznavajo več njegovih zapovedi, grehu so dali
legalno svobodo;  pomislite samo na civilni zakon,
skrunjenje praznikov, brezverne knjige, v katerih se
pod videzom znanosti vse zanikava, kar uči sv. vera!

Res je torej znak naše dobe: upor zoper Kri¬
stusa-Kralja!

Nasproti temu uporu zoper Kristusa-Kralja slove
naša prva resolucija: „Slovensko ljudstvo, zbrano
ob koncu  XIX. stoletjanall.  slov. katol. shodu,
se klanja Kristusu, nesmrtnemu Kralju  vseh
vekov, in se posvečuje v XX. stoletju Nje¬
govemu presv.  Srcu. 11

Kristus je Kralj; a sam ne biva več vidno  med
nami. Dal pa nam je namestnika,  ki nas vlada v
Njegovem imenu. Namestnik Kristusov je vrhovni
poglavar katoliške cerkve,  sv. Oče Leon XIII.
On ukazuje in prepoveduje z močjo in oblastjo, ki jo
je prejel od Kristusa. Njemu kot namestniku  več¬
nega Kralja  smo dolžni zvestobo, vdanost in pokor¬
ščino. S papežem vladajo cerkev Kristusovo škofje;
sv. Duh sam jih je postavil, da nas vodijo, in zato smo
tudi njim dolžni zaupanje, vdanost in verno pokorščino.
Škofom pomagajo mašniki  reševati neumrljive duše;
božji maziljenci so, naši največji dobrotniki, in zato jim
gre čast in spoštovanje.

Uporniki zoper Kristusa-Kralja so zaprisegli so¬
vraštvo tudi Njegovi cerkvi, papežu, škofom in maš-
nikom Začeli so srdit, brezsramen, zavraten boj zoper
cerkev in nje služabnike. Tako grdo se ni pisalo o
nobenem človeku, kakor pišejo liberalni časniki o du¬
hovnikih; tako se ni obrekoval še noben stan, kakor

30

se obrekuje stan svečeniški. Res je, tudi duhovnik ima
človeške slabosti; grešiti more, kakor greše drugi ljudje.
In če res greši, ga moramo pomilovati, kakor vsakega
grešnika, pomilovati bolj, kakor kateregakoli drugega
človeka; pomilovati,  pravim, a ne zaničevati;
zakaj tudi grešni mašnik je mašnik. Znaka sv. mašništva
ne izbriše noben greh iz njegove duše, in ta sveti ne¬
izbrisni znak moramo spoštovati  tudi v mašniku-
grešniku.

Zoper upor je treba odpora.  Katere pomočke
pa nam je rabiti v boju zoper sovražnike Kristusove
in sovražnike sv. cerkve? — Poleg pomočkov, ki jih
je nasvetoval I. slovenski katoliški shod, priporočajo
resolucije II. slovenskega katoliškega shoda zlasti:

a)  Krščansko domačo vzgojo.  Kakšna bodi
krščanska vzgoja, je na kratko pa krepko povedal ve¬
liki pedagog in apostolski škof Slomšek: „Vsaka krščan¬
ska hiša, kjer so otroci, naj dvojno orodje ima: sveto
razpelo  ali križ na steni, pa šibo  v kotu. Kar be¬
seda ne izdd, naj šiba pripomore. 14

h)  Marijino družbo.  — O uspehih Marijine
družbe nam govori in priča nje tristoletna slavna zgodo¬
vina. Med glavnimi pomočki, ki so jih rabili očetje
jezuiti v 17. stoletju, da.zatro med Slovenci protestantizem
in naš narod duhovno prerodč, je bila tudi Marijina
družba.

c)  Katoliška bravna in izobraževavna
društva ter farne knjižnice.  — Orožje, ki je
naši sovražniki najbolj uspešno rabijo, so knjige in
časniki.  Po njih se upor zoper Kristusa širi med
ljudstvom. Dajmo torej ljudem v roke dobrega berila!

č ) Škofove zavode.  — Rekruti med uporniki
prihajajo iz modernih, brezvernih srednjih in visokih
šol. Treba nam je torej krščanskih  šol.

d)  Blagoslov pa prihaja od zgoraj; in zato treba
moliti.  In ker pobožno molitev zelo pospešuje lepo
petje, gojimo v cerkvi liturgično, pa tudi domače petje!
Bolezen naše dobe je *v upornem človeškem srcu; zato
pa posebno častimo najponižnejše in najpokornejše
presveto Srcejezusovo!  Krepimo se za boj s
tem, da pogosto prejemamo „kruh močnih 44 , presveto

31

Rešnje Telo! Borimo pa se pod varstvom One, kije
zatrla vse herezije, pod varstvom prečiš te Device
Marije!

e)  Odstranimo ovire, ki nas delajo za boj ne¬
sposobne.  Take ovire so razbrzdane strasti, zlasti
strast pijančevanja.  Druga ovira je pa pogosto
tudi materialno uboštvo.  Mnogi so v vrstah upor¬
nikov, ker pri njih služijo svoj kruh. Zato pa pospe¬
šujmo med ljudmi tudi materialno blaginjo, gojimo čut
za varčnost!

Pri tem poročilu se je vnela daljša debata o po¬
sameznih točkah G. dr. Laginja  vpraša, ali določuje
točka I. b),  ki govori o pokorščini do škofov, da jim
bodimo pokorni v vseh, tudi posvetnih stvareh? On bi
bil zoper to.

Poročevavec pojasni, da ta pokorščina obsega samo
verske stvari, svetne pa le v toliko, v kolikor so v
zvezi z vero.

Dr. J. Pavlica  v daljšem govoru omenja, da se
v naših listih preveč razpravlja o tej stvari; govornik
priporoča dobro mislečim, naj bi svoje tožbe predložili
naravnost sv. Očetu. Omenja, da je pred leti nekdo v
Gorici, ki je bil tedaj krščansko misleč, a danes ni
več, hotel uložiti tožbo proti pokojnemu nadškofu v
Rim. Želel sem, da bi se to zgodilo in želim, da bi se
sploh vsake pritožbe proti škofom poslale v Rim, ne
pa vlačile po časopisju. Ako se po listih razpravlja o
takih tožbah in sicer brez vsakega spoštovanja, kakor
se to navadno godi, je to v kvar narodu. Rim vedno
zahteva spoštovanje, a postopa tudi nepristransko, zato
predložimo vsako tako stvar sv. Očetu.

Kan. Sušnik  predlaga k resoluciji dostavek: „V
verskih stvareh, in v vseh zadevah, kolikor so v zvezi
z vero, bodisi v javnem ali zasebnem življenju."

Po daljši debati je bil predlog sprejet.

Pri točki o Marijinih družbah se je vnela daljša
debata, katere so se vdeležili gg. Zore, Nadrah,
Oblak,  kan. Sušnik  in vikar Kalan. G. Zore
predlaga, naj se izpustč besede: „Zlasti za mladeniče
in može." Končno se je na predlog stolnega vikarja
Kalana  besedilo sprejelo neizpremenjeno.

32

Dr. Laginja predlaga mesto besede „farne“ —
župne  knjižnice. — Sprejeto.

G. Oblak  predlaga, naj se Marijine družbe raz¬
širijo v izobraževavna društva.

Debate so se vdeležili gg. Traven, Nadrah in
Šinkovec.

Poročevavec je proti izpremembi. Predlog pade.

G. Zore predlaga k točki c) o društvih, naj se
izpusti beseda „bravna“ ter naj se odstavek glasi: „Naj
se snujejo katoliška izobraževavna društva."

Pri točki o škofovih zavodih vpraša dr. Laginja,
je-li se misli v tej točki le na ljubljanske škofove za¬
vode ali na škofijske zavode sploh. V Istri imamo tudi
škofijske zavode, s katerimi pa niti Hrvatje niti Slo¬
venci ne moremo biti zadovoljni.

S pojasnilom poročevavčevim. da se misli v tej
točki konvikt ljubljanskega knezoškofa, se dr. Laginja
zadovolji.

G. učitelj Slapšek  predlaga, naj se črtajo v tej
resoluciji besede „z vsemi močmi“ in „prej ko prej“.

Dr. Pavlica je tudi za črtanje.

Debate se udeležč gg. Zore, župnik Kosec, poro¬
čevavec in Nadrah.

Dr. Pavlica pojasnjuje, da se govori o škofovih
zavodih v resolucijah šolskega odseka. Poročevavec
stavi na to predlog, naj se odstavek d) črta. Sprejeto.

Debate v odstavku d) o  petju in liturgiji se vde-
leže Oblak, Nadrah,  dr. Pavlica in Bernik.

Dr. Pavlica predlaga dostavek: „V dosego po¬
slednjih dveh namenov priporoča II. slovenski katoliški
shod skrb za povzdigo gmotnega in moralnega stanja
organistov in cerkvenikov.“ Sprejeto.

K točki e)  govori g. župnik Kosec  obširno o
alkoholizmu ter predlaga: „11. slovenski katoliški shod
pripoznava potrebo, da se proti alkoholizmu ali zlo¬
rabi opojnih pijač nastopi z vspešnejšimi sredstvi, kakor
do zdaj. Zato priporoča, naj se poleg cerkvenih bra¬
tovščin treznosti s tem namenom osnujejo in organizu-
jejo tudi svetna društva."

Predlog odklonjen.



f^aržinctf žir. 3a^. issia
knez ir] na&škoj portski.



33

Dr. Pavlica z ozirom na pismo sv Očeta o
skrbi za dušno pastirstvo Italijanov v tujini predlaga
resolucijo: „Bodi nam Slovencem posebna skrb za
nravno-krščansko življenje Slovencev na tujem.“
Sprejeto.

2. Šolski odsek.

Seja šolskega odseka se je pričela ob 10. uri v
„Katoliškem domu“. Prostorna dvorana je bila popol¬
noma natlačena. Namesto predsednika kanonika gosp.
Lamb. Einspielerja  je otvoril zborovanje prvi
podpredsednik kanonik g. dr. A. Karli  n. Drugim pod¬
predsednikom je bil imenovan c. kr. učitelj g. Ivan
Vogelnik,  zapisnikarjema g. župnik T r e i b e r in uči¬
teljica gdč. Holzinger pl. Weidich.

a)  Predsednik da besedo poročevavcu gosp. dr.J.
Grudnu,  ki obširno utemeljuje in razlaga predložene
resolucije o ljudskih šolah.

Vsebina njegove razprave je bila naslednja: Na¬
sprotniki meni in vam odrekajo kompetenco razsoje-
vati šolske razmere in zmožnost jih razumevati. Temu
nasproti moramo izjaviti: Ako ljudstvo vzdržuje šole
s svojimi žulji, ima gotovo tudi pravico določati, kako
naj bodo uravnane in kakšen bodi njihov vzgojni smoter.
Svoje zmožnosti glede šolstva tu ne bodem zagovarjal,
pripomnil bi le, da sem kompetenten v tem vprašanju
že kot zastopnik sv. cerkve, ki ima tudi svoje pravice
do krščanske vzgoje naše mladine Mi se pri razmo-
trivanju šolskega vprašanja ne bodemo spuščali vno-
t r a n j e šolske zadeve, temveč hočemo gledč šolstva
določiti le to, kar nam narekuje zdrava pamet in versko
prepričanje.

Za nas katoličane je najvažnejša prva resolucija
o verski šoli.  To se večinoma krivo tolmači. Verski
šoli nikakor ni vtisnjen znak nazadnjaštva; to nam
jasno dokazujejo francoske krščanske šole.

Dokler se nam naše zahteve ne izpolnijo, smo
navezani na samopomoč. Zato so posebno priporočljive
zasebne katoliške, zlasti redovne šole, in šole družbe
sv. Cirila in Metoda. Poslednja družba deluje za na-

3

34

rodno in versko vzgojo mladine. Liberalno in sociali¬
stično strujo med učiteljstvom moramo obsojati, z ve¬
seljem pa pozdravljati krščansko učiteljsko organiza¬
cijo. Razmere na Koroškem in Štajerskem so še vedno
take, da morajo izzivati naš protest, zato jih mora ob¬
soditi tudi drugi slovenski katoliški shod.

Občinstvo je zlasti poročilo o novo osnovani
„Slomškovi zvezi" sprejelo z burnim odobravanjem.

Po dokončanem poročilu otvori predsednik debato.
Besedo poprime g katehet Ivan Smrekar  in pred¬
laga, naj bi se pri resolucijah tudi ozirali na društvo
za zgradbo zavetišča in vzg o j evališča  v Ljub
Ijani. Obširno popisuje korist tega društva. Predlog,
katerega podpira tudi monsignor prof. Tomo Zupan,
se sprejme.

G. dr. Pavlica  razjasnuje nekatere predsodke
proti verski šoli in poudarja, da smo tudi mi za svo¬
bodno šolo, zlasti proti birokraciji, in nočemo kršiti
avtonomije šolstva. Govornik izpodbuja, naj bi bili vsi
katoličani prijatelji šolstva in šolskega napredka.

G. župnik T r e i b e r predlaga, naj bi se odstavek
pri točki, ki zadeva družbo sv. Cirila in Metoda,
izpopolnil v tem smislu, da se katoliški Slovenci po¬
življajo, naj podpirajo kar najbolj to zlasti za Koroško
prekoristno družbo.

Učitelj g. Julij Slapšak meni, naj bi se redovne
šole  ne hvalile preveč, ker s tem pade senca na druge
javne šole, ki tudi dobro delujejo. G. monsignor prof.
T. Zupan  odločno zagovarja resolucijo, češ, da je v
njej govor samo o zasebnih šolah, in se torej druge
šole s tem ne kritikujejo. Ko temu pritrdi še poroče-
vavec dr. Gruden,  se resolucija o redovnih šolah
pusti neizpremenjena.

K zadnji točki resolucij se oglasi zopet župnik
Treiber  in pojasnjuje neznosne šolske razmere na
Koroškem.

G. učitelj Vogelnik  predlaga, naj bi se k be¬
sedam „vsem redovnikom in redovnicam, ki delujejo
za krščansko vzgojo slovenske mladine", pristavilo:
„pa tudi vsem učiteljem in učiteljicam, ki se trudijo za
isti namen." Predlog, katerega podpira tudi gospod

35'

dr.  Pavlica,  obvelja. Vse resolucije so bile z omenje¬
nimi izpremembami vred soglasno sprejete.

Predsednik kanonik Karlin  zahvali zborovavce
za njih sodelovanje in ob 12. uri prekine zborovanje.

b)  Poročilo  o srednjih šolah.

Predsedstvo prevzame g. c. kr. učitelj Vogelnik
in dd besedo poročevavcu kanoniku dr. Karlinu.

Poročevavec kanonik dr. Karlin  najprej po¬
udarja, da resolucije, katere priporoča II. katoliški shod
glede na srednje šole, niso bistveno različne od onih,
katere so se sprejele na prvem shodu. To je znamenje,
da se doslej še niso zvršile, znamenje polževega pota,
po katerem lezemo katoličani v Avstriji glede srednjih
šol. Da pa ne pridemo naprej, je krivo to, da se vedno
gibljemo v nekih nedoslednostih.

Državni zakon poudarja verskonravno vzgojo. Ali
če se prigodi, da profesor v svoji stroki semtertja na¬
pravi passus extra viam, ki se kratkomalo ne skladajo
z verskim naziranjem katoličanov, in ga stariši ovadijo
šolskemu oblastvu, izgovarjal se bode dotičnik s § 17
drž. osn. zakona: „DieWissenschaft und ihre
Lehre ist frei.“  Pogosto res ni, da bi se zamerilo
temu ali pa onemu učitelju, da se — recimo nehotč
— zadira ob versko naziranje svojih učencev. On pač
pripoveduje to, kar se je učil — ali boljše rečeno, kar
so mu na vseučilišču vtrobili; kar pa je verskega kdaj
živelo v njegovi glavi in v njegovem srcu, to je uto¬
nilo v valovih velikomestnega življenja. Kaj nam hasne
torej, če organizacijski načrt še tako lepo govori, da
se pričakuje zlasti od mladih učiteljev, „da se dvig¬
nejo do popolne zavesti svojega zvanja kot versko-
nravni vzgojevatelji mladine, da zagotove pouku vzgojno
moč ne le glede na um, ampak tudi na voljo, krepost
in značaj“! Dejanske razmere prav pogosto temu pra¬
vilu bijejo neusmiljeno v obraz. Posamnih slučajev ne
gre naštevati, ker katoliški shod ne prevzema uloge
ovaduštva

Kaj pomaga,_ če organizacijski načrt poudarja na
drugem mestu: „Če naj spada pouk k celoti vzgoje,
se morajo obračati vsi učni predmeti na verske in

3 *

36

nravne ideje kot na skupno svoje središče." Dalje:
„Učenec mora biti toliko boljši in pobožnejgi, kolikor
več se uči.“ To se tako lepo glasi na papirju, da bi
lepše noben katehet ne mogel napisati.

A premislimo le površno dejanske razmere! Iz¬
jave abiturientov in visokošolcev po prvem letu aka-
demičnih študij so tako žalostne, da bi jih najrajši po¬
polnoma prezrl. Ako bi se našli taki obžalovanja vredni
zgledi samo mej posamniki, razlagali bi si lažje ta
mladostni verski nihilizem. Toda najgorje je to, da se
v posameznih letnikih najde prevesna večina, ki po
dokončanih gimnazijskih študijah vrže od sebe kot
neko neprijetno spono vse verske vaje in vsako po¬
korščino cerkveni oblasti. Ne bom trdi), da se mladina
kvari le v šoli, mnogo se pridi zunaj nje po slabih
spisih, družbah, po stanovanjih. Tudi proti temu zlu se
obračajo naše resolucije. A vendar moramo odločno na
katoliškem shodu poudarjati, da srednja šola ne uči
le, ampak tudi vzgajaj, in sicer naj v prvi vrsti vzgaja
s poukom. Katoliški stariši morajo imeti neko veljavno
zagotovilo, neko postavno garancijo  za versko-
nravno vzgojo svojih otrok. Na to meri prva resolucija.

Pri tem odstavku je odsek izrazil le zahtevo ka¬
toliških starišev, katerih prva skrb mora biti, da se
njih otroci v srednjih šolah ne odtujč verskemu miš¬
ljenju in življenju, katerega so se doma navzeli. Tudi
ta resolucija ne predpisuje šolski oblasti kakega poseb¬
nega načina, po katerem bi se ta zahteva dosegla. Vse
to prepuščamo poklicanim faktorjem, ki bodo znali
ob dani priliki najti primernih potov, da se ta resolu¬
cija tudi resnično izvrši.

Le to naj še pristavim, da se naša zahteva
čudovito vjema z izjavo avstrijskih škofov,
katero so oddali 12. sušca 1890 šolskemu odseku go¬
sposke zbornice. Tiče se sicer ljudske šole, a ima ve¬
ljavo tudi za srednje šole. Je-li kaj razlike glede vzgoje
med srednjo in ljudsko šolo? Je-li prvošolec in tretje-
in petošolec že vzgojen? Glede vzgoje se moramo torej
povsod držati istih nazorov. In kaj zahtevajo škofje ?
Četrta točka se glasi: „Ves pouk, vsi učni načrti, vsa
učna sredstva naj se uravnajo tako, da se na njih ne
bodo kar nič izpodtikali katoliški otroci, ampak da

37

bode vse v enotnem razmerju s katoliškim značajem
šole." Tako smo spravili zahtevo glede srednjih šol v
soglasje z zahtevo, katero stavljajo avstrijski škofje
glede vzgoje v ljudski šoli, in s tem smo kot katoli¬
čani zadeli pravo.

V nedogledni bodočnosti utegnemo kdaj dočakati,
da nam ustreže državna šolska oblast vsaj deloma. Ali
med tem treba delati in zaupati na požrtvovalnost na¬
šega naroda. Ljubljanski vladika je sprožil misel ka¬
toliških zavodov,  katero treba z vsemi silami
podpirati, kajti upati je, da si s tem vzgojimo lepo šte¬
vilo posvetne inteligence, katera bo verskonravno vzgo¬
jena stala v javnem življenju neustrašeno na braniku
za naše narodne svetinje. Prav tako delajo tudi dalje
časa katoličani drugih dežel v Avstriji. Povsod so si že
zasnovali srednje šole s pravico javnosti, na katerih
poučujejo duhovniki ali redovniki. Le v slovenskih
deželah še nimamo takih šol. Zato treba napravo kato¬
liških zavodov z vso silo podpirati. Resolucija sicer
izraža željo, naj bi verniki ljubljanske škofije podpirali
z vsemi silami škofove zavode, a s tem se ni hotelo
izključiti Slovencev v drugih pokrajinah, marveč kranjski
Slovenci pridejo najprej v poštev zato, ker se bodo
zidali zavodi v sredini slovenskih dežela in bode v
prvi vrsti imela od njih korist ljubljanska škofija, dasi
se bodo sprejemali gojenci tudi od drugih slovenskih
pokrajin. Priporoča pa se sploh vsem vernikom, naj
podpirajo deška semenišča, da se ustanovč, kjer jih še
ni, da se razširijo, kjer je število gojencev še premajhno.
S tem delujemo prav v smislu sv. cerkve, ki naroča že v
tridentskem zboru, naj škofje ustanavljajo deška seme¬
nišča. Z ustanovitvijo škofovih zavodov se bo omogočilo
marsikakemu nadepolnemu revnemu mladeniču, da se
bo izšolal in dospel do višje omike. In kako potrebuje
mali naš narod inteligence! Pa tudi od profesorjev se
pričakuje, da bodo po dovršenih teologičnih in filozo-
fičnih študijah ob dani priliki znali pokazati nasproti
-novodobni psevdovčdi, kako lepo soglašata vera in
vednost. In ta moment bode za razvoj apologetike v
Slovencih velevažnega pomena.

Tretja resolucija se bavi z duhovnimi va¬
jami in Marijinimi družbami  ali kongrega-

38

cijami za dijake. Poročevavec ocenja njihov velikanski
pomen za razvoj verskega mišljenja in življenja in
naznanja, kako se sklada v tem pogledu državna šolska
oblast z željo katoličanov.

Naposled se poudarja v resoluciji tudi potreba,
da šolske oblasti in vsak mladinoljub gledajo, kaj in
kako se godi dijakom po stanovanjih.  Lansko leto
se je sestavila komisija, obstoječa iz mestnega fizika
in dveh članov učiteljskega osobja, ki je pregledavala
dijaška stanovanja. V zdravstvenem in moralnem oziru
se da na tak način mnogo koristnega doseči za dijake.
Le želeti je, da bi dotična zapoved ne ostala le na
papirju, ampak da bi učiteljstvo strogo postopalo, ko
zapazi kaj nedostatnega. To pa je naloga tudi vsem
mladinoljubom, zakaj kar se doseže dobrega ali odvrne
zlega pri mladini, bode obrodilo prej ali slej stoternega
sadu. Poročevavec predlaga, naj se prične o predloženih
resolucijah podrobni razgovor.

V splošnem razgovoru o resolucijah se prijavi k
besedi č. g. I. Zorč,  ki na besede poročevavčeve opomni,
da ni opaziti nedoslednosti le med organizacijskim na¬
črtom in slabimi vspehi na srednjih šolah, ampak tudi
mej posameznimi členi šolskega zakona, ter pojasnjuje
svojo izjavo z nekaterimi zgledi.

Nadalje stavi g. stud. phil. Jarc  predlog, naj se
sprejme mej resolucije tudi še ta-le:

„Ker sta narodna in verska vzgoja v tesni zvezi,
ponavlja drugi slovenski katoliški shod mnogokratno
zahtevo, da dobimo slovenske gimnazije po vsem slo¬
venskem ozemlju.“

P o r o č e v a v e c ni za to, da bi se sprejel predlog,
ker so naši poslanci že davno sprejeli obljubo od mi¬
nistra Thuna, da se ima skoro ugoditi njih želji v tej
zadevi. Ali stvar ima neko drugo zapreko. Naši šolniki
niti sami niso edini v tem, bi li bilo umestno poslo¬
veniti vse predmete višje gimnazije ali samo nekatere.
Dokler torej mi ne bomo edini v tem, kaj hočemo, ni
upanja, da bi mogli kaj doseči. Nadalje se nam vedno
očita: ,.Knjig nimate." Poskrbimo torej najprej, da se
spišejo knjige, potem bodo vse uredili naši poslanci.
Sedaj pa bi se reklo streljati v zrak, ako bi kdo za¬
hteval od vlade to, za kar od naše strani ni pogojev.

39

Predlog pa se sprejme in uvrsti mej resolucije na
drugo mesto.

Vse druge resolucije se sprejmo brez izpremembe
v drugem in tretjem branju.

c)  O resolucijah gledč visokih šol poroča pro¬
fesor dr. Lesar  nekako tako le:

Na prvem slovenskem katoliškem shodu se je
sprejela dobro utemeljena resolucija, naj Slovenci pod¬
pirajo društvo za ustanovitev svobodnega katoliškega
vseučilišča v Solnemgradu. Tako resolucijo je priprav-
Ijavni odbor za sedanji shod izpustil samo zato, ker
so se v zadnjih letih vsi sloji slovenskega naroda po
vseh slovenskih pokrajinah iznova začeli krepko gibati
za vseučilišče v Ljubljani.  Povod temu gi¬
banju je zlasti dal deželni zbor kranjski, ki je leta
1898 v seji dne 28. februvarija storil znane važne
sklepe zastran ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Tako
je dal deželni zbor vsem slojem slovenskega naroda
pogum, da so se iznova začeli krepko gibati za ta svoj
pol stoletja stari kulturni ideal. Poseben odbor korpo¬
racij: društva ,,Pravnik“ „Slovenske Matice“ in pro¬
fesorjev ljubljanskega bogoslovnega zavoda je sestavil
obširno spomenico ter jo po deputaciji izročil dne 14. ok¬
tobra 1898 gospodoma ministrskemu predsedniku in
naučnemu ministru in dne 15. oktobra obema zborni¬
cama državnega zbora.

Ker se gre za ustanovitev državnega  vseuči¬
lišča, se je pripravljavnemu odboru zdelo potrebno v
resolucijo vstaviti pogoj, da mora nameravano slovensko
vseučilišče vstrezati tudi v verskem  obziru zahtevam
slovenskega naroda. Resolucija, katero Vam priporoča
pripravljavni odbor, izraža vse to.

Prvi slovenski katoliški shod je priporočal, naj
se ustanovita za slovenske visokošolce na Dunaju in
v Gradcu posebni katoliški dijaški društvi.
Ta želja prvega slovenskega katoliškega shoda se je
malo da ne do cela izpolnila. Že šest let imajo naši
dunajski vseučiliščniki katoliško dijaško društvo „Da-
nico“, ki sije od leta do leta svetleje. Sedaj je zdru¬
ženih v „Danici“ 23 vrlih slovenskih mladeničev. Pri-

40

hodnje leto se ji pridruži, kakor se čuje, lepo število
novih slovenskih dunajskih akademikov.

Svetlobo svojo kaže „Danica“ po posebnem listu,
ki nosi značilno ime „Zora“. Kakor se blišči „Danica“
od leta do leta močneje, tako je tudi njena „Zora“
krasnejša od leta do leta. „Zora“ kaže, da je v „Da-
nici“ združenih mnogo lepih, delavnih, vztrajnih in
značajnih moči. Zato naj vsi slovenski katoliški iz¬
obraženci po moči podpirajo „Danico“ in njeno glasilo
„Zoro“.

V Gradcu slovenski katoliški akademiki sicer še
nimajo lastnega društva, pač pa nameravajo v slo¬
venskem krščansko-socijalnem društvu „Naprej“ zasno¬
vati si poseben klub, ki jim bo za sedaj nadomeščal
društvo. Naj se jim namera vrlo izponese!

Priporočana resolucija je sama po sebi umljiva.
Želeti je le, da bi ogrela vse in odprla roke častitih
zborovavcev.

V splošnem razgovoru o resolucijah se ne oglasi
nihče k besedi. V posebnem razgovoru se k točki
drugi oglasi za besedo stud. phil. Jarc,  ki  predlaga,
naj se drugi del, ki priporoča, naj se osnuje dunajski
„Danici“ podobno društvo tudi za slovenske visoko-
šolce v Gradcu, popolnoma izpusti. Poudarja namreč,
da je več krščansko-mislečih dijakov na vseučilišču v
Gradcu, ki delujejo v krščanskem smislu pri sloven¬
skih delavcih, ki so si ustanovili posebno društvo
„Naprej u . Za ustanovitev novega akademičnega društva
po zgledu dunajske „Danice“ pa mislijo, da zdaj ni
primeren čas.

Stud. iur. Lavrenčič  pledira za tako društvo,
kajti s tem bi tudi dunajski kršč. misleči dijaki dobili
novega poguma, in vseučiliščniki itak potrebujejo zase
nekega ognjišča, pri katerem se ogrevajo za vse dobro
in pravo. Ako so doslej delali graški akademiki v
prilog delavcem, to nikakor ne izključuje, da se ne bi
ustanovilo novo akademično društvo.

Po razgovoru, katerega se je udeležilo še več
navzočih, umakne stud. phil. Jarc svoj predlog.

Prof. dr. Svetina  pa stavi predlog, naj se
2. točka resolucij za visoke šole glasi tako-le:

41

„Drugi slov. katol. shod jemlje z zadovoljstvom na
znanje, da se je ustanovilo na Dunaju slovensko kato¬
liško dijaško društvo „Danica“; istotako z veseljem
pozdravlja dosedanje delovanje graških akademikov v
prospeh krščanskega napredka in priporoča naj se
osnuje dunajski „Danici“ podobno društvo tudi za slo¬
venske visokošolce v Gradcu."

Predlog se sprejme.

Zadnja resolucija se sprejme brez ugovora in
brez izpremembe. Pač pa povdarja ob tej priliki č. gospod
Dermastja,  da se dogodi neredko, da uredništva
liberalnih listov kar usiljujejo dijakom svoje časnike.
Uredništva naših katoliških listov pa dijakom in dija¬
škim društvom ne marajo pošiljati svojih časnikov. To
mora nehati. Radovoljno podpirajmo v tem pogledu
mlade ljudi in ne odtegujmo jim svoje naklonjenosti,
ako hrepene mladeniči učiti se iz naših spisov. (Odo¬
bravanje.)

Za poročevavca šolskega odseka na sklepajočem
zborovanju se soglasno izvoli g. c. kr. učitelj Vogel-
n i k. Namestnik pa mu bodi č. g. dr. Grude n.

Predsednik  k sklepu zahvali vse udeležence,
zlasti gdč. učiteljice, ki so se v tolikem številu in tako
marljivo udeleževale naših razprav, in ob */s>4- uri po-
poludne zaključi zborovanje šolskega odseka.

3. Socialni odsek.

Predsednik Fr. Povše  otvori zborovanje ob
10. uri.

a)  Prvi poroča dr. Krek  o resoluciji: ,, Socialne
naloge avtonomnih zastopov . 11  Govornik naglaša, da
je to vprašanje največje važnosti v gospodarskem in
narodnem oziru. Absolutizem je naj večji nasprotnik
avtonomije. In birokracija teži za absolutizmom, ki
omejuje pravo svobodo v razvoju napredka. Svoboda
je lahko škodljiva, ako jo močnejši ali nepoklicani
faktorji izrabljajo proti ljudstvu, proti narodu. Vsak
sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli. Torej naj si čevelj
oni prikroji po svoji nogi, kogar žuli. Ljudstvo, prebi-

42

valstvo je država, zato je treba vzgajati ljudstvo, da si
dela in snuje prave, primerne, dobre zakone. Ljudstvo
si je že samo preje snovalo zadruge, predno so izšli
dotični zakoni. To je dokaz, da ljudske potrebe, želje
po napredku in boljši bodočnosti dajejo smer, ugotav¬
ljajo podlago raznim zakonom, ki naj se prilagodijo
izraženim željam ljudstva in pravim njegovim potrebam.

V prvi vrsti pa so poklicani avtonomni zastopi,
občine in deželni zbori, da rešujejo socialno vprašanje.
Mi hočemo torej ljudstvo poučiti, vzgajati, pokazati mu
razne nedostatke v socialnem življenju, a tudi prava
pota in sredstva do zaželenega namena.

Država v tem oziru premalo stori. To velja glede
kmetijskih, obrtniških in trgovskih šol. Rokodelci, obrt¬
niki, trgovci potrebujejo strokovnih šol, katerih nam
država ne da. Istotako so potrebne gospodinjske šole.
Za take šole morajo skrbeti večje občine, mesta in
dežele.

Imamo precej domačega obrta in industrije. A vse
je še v prvotnem, zastarelem stanju. Treba je vpeljati
tudi nove obrti. Država in dežela pa bi morali taka
podjetja moralno in gmotno podpirati.

V korist ljudstvu so ljudske knjižnice in poljudna
predavanja. Kdor kaj zna in dobrega ve, naj to da
ljudstvu, iz katerega je vzrastel. Žalostno je, da se od
strani nasprotnikov tako napada zadružna misel. In to
delajo oni, ki niso še ničesar v tem oziru storili ali
plačali. (Burno odobravanje.)

Reveže, ki si sami ne znajo in ne morejo poma¬
gati, treba je podpirati s poukom in denarjem. To je
dolžnost raznih faktorjev, osobito avtonomnih zastopov.
Skrbeti je treba za ljudsko zdravje, ustanavljati ljudske
pisarne, posredovalnice za delo in stanovanje delavcem.
Dalje pa-so avtonomni zastopi kakor tudi država, dolžne
skrbeti za pravično plačo delavcev, za stare in one¬
mogle delavce in njihove družine. Resolucije naj ne
ostanejo le na papirju, ampak treba jih je proučevati
in izvrševati. Ko pridemo tretjič skupaj, rekli bomo
lahko: To smo že proučili in tudi izvršili po razmerah.
(Živahno odobravanje.)

V nadrobni razpravi se oglasi g. Stanovnik
iz Horjula, ki toplo priporoča županom, da skrbe za

43

svoje občane in pospešujejo njihov blagor v pravem
krščanskem duhu. G. Zupan  iz St. Petra nasvetuje,
naj bi se zbor izrekel za slovensko trgovsko šolo, ki
se snuje v Trstu G. Benkovič  iz Kamnika nasve¬
tuje, naj bi se v večjih okrajih omislila vzorna gospo¬
darstva, in pospeševalo združevanje zemljišč. Predsednik
omenja, da se vrše obravnave z državo glede trgovske
šole v Postojni. Resolucija je bila soglasno vsprejeta.

b)  G. Po v še poroča o resoluciji gledč kmečkega
vprašanja. Vladar sam je velel vladi, naj izdela načrt
zakona za organizacijo  kmetskega stanu. Vlada je
to storila, toda v državnem zboru so razni poslanci
onemogočili ta prepotrebni zakon. Dalje je treba pri¬
merne varstvene carine za domače kmetijske pridelke,
odpraviti treba znano vinsko klavzulo, omejiti uvoz
sadja in sočivja iz Italije, pospeševati izvoz domače
živine, zabraniti ponarejanje živil in vina, omejevati
živinsko kugo; država naj skrbi za izvoz poljedelskih
pridelkov sploh, podržavi železnice, zniža tarife, od¬
pravi refakcije, varuje naše kmetijstvo pred močno
konkurenco Ogerske. Država naj temeljito preustroji
trgovino z žitom na borzi ter odpravi spekulativni
promet na obroke. Država naj olajša vojaški zakon,
da bi kmečki sinovi služili le po dve leti, edini sinovi
pa bili oproščeni vojaške službe. Država naj tudi skrbi,
da se primernim potom konvertirajo in tekom let zni¬
žajo na kmečkih posestvih vknjiženi dolgovi, ter da se
ustanovč za kmečki stan zavarovalnice za starost in
bolezni. (Živahno odobravanje.)

G. župnik Bayer  s Koroškega izraža željo, da
se zboljša državni zakon gledč odškodovanja za ži¬
vinsko kugo obolele živine. Predsednik pojasni, da se
bode to zgodilo. G. Podgorc  izraža pomisleke gledč
obveznega  zadružništva. Predsednik Po v še odgo¬
varja, da se bodo zadruge morale ločiti po narodnosti.
In to moramo ravno Slovenci odločno zahtevati. Reso¬
lucija je bila brez ugovora sprejeta.

c)  O resoluciji gledč zavarovanja poroča dr. Žit¬
nik,  ki pravi med drugim: Dandanes delavski stanovi,
kmet, obrtnik in delavec, bijejo obupen boj za svoj
obstanek, za svojo bodočnost. Obče znano in priznano

44

je, da treba tem za državo in človeško družbo sploh
velevažnim stanovom moralne in gmotne pomoči, da
ne omagajo v krutem boju za vsakdanji kruh. Poma¬
gati jim morata država in dežela, pomagati pa si mo¬
rajo tudi sami s stanovsko organizacijo. Priporočajo
se razna sredstva. Poleg varčnosti  je gotovo za¬
varovanje  eno najizdatnejših sredstev. Sicer tudi zava¬
rovanje samo ne bode rešilo delavskih stanov, a olaj¬
šalo jim bode skrbi, zmanjšalo silo nevarnosti. Izkušnja
uči, da si človek večkrat lažje pridobi imetje, nego si
je ohrani in obvaruje proti raznim nevarnostim, ne¬
zgodam in hudobnostim ljudi. Človek živi mirneje, ako
ga podpira zavest, da je zavarovan za svoje imetje in
življenje, zoper elementarne in druge nezgode. V na-
rodno-gospodarskem oziru je zavarovanje zoper ogenj,
proti toči in živinskim boleznim  velike važ¬
nosti. Zavarovanje proti požarom naj bi bilo vza¬
jemno, obvezno in javno.  V ta namen bi bile
najboljše deželne  zavarovalnice. Zavarovanje proti
toči in živinskim boleznim naj bi prevzela država. Naj¬
dražji kapital pa je človeško zdravje, zato je tudi zavaro¬
vanje za življenje, za slučaj bolezni in onemoglosti, za
starost, za dote, užitkarino itd., največjega pomena za
nižje ljudstvo: za kmeta, obrtnika, delavca in posla. S
tem bi si zavarovanci jako olajšali skrbi za bodočnost,
olajšali pa tudi bremena svoji družini, občini in deželi.
Poročevavec še pojasnjuje razna zavarovanja ter nasve¬
tuje dotično resolucijo.

G. Hladnik  s Trebelnega nasvetuje dva do¬
stavka, in sicer: 1. Dokler se ne osnuje deželna zava¬
rovalnica proti požarom, priporoča se nova „Vzajemna
zavarovalnica" v Ljubljani. 2. Priporoča se tudi usta¬
novljena zavarovalnica za starost, dokler se v ta namen
ne ustanovi deželni zavod.

Predsednik Povše  omeni, da se že delajo v de¬
želnem odboru priprave za deželno zavarovalnico za
starost. Resolucija je bila po načrtu vsprejeta, kakor
tudi nasvetovani dostavek.

č)  Ob. ’/ s 3 uri popoldne otvori zopet g. vodja
Povše  zborovanje socialnega odseka in da besedo
dr. S c h w  ei t z e r j u, da utemeljuje resolucijo o krščanski
usmiljenosti.

45

Dr.  Schweitzer: Kdor se je le količkaj seznanil
z zgodovino, ni mu moglo ostati skrito plodonosno
delovanje katoliške cerkve na charitativnem polju. Ne
morem se tu spuščati v podrobnosti velikanske materije,
katera se nudi vsakomu, kdor hoče govoriti o krščanski
usmiljenosti. Omejiti se moram na kratko utemeljitev
predložene resolucije. Narisati hočem v kratkih po-
terah, kako je dandanes od države urejeno charitativno
vprašanje, potem pa kratko označim delovanje cerkve
na tem polju.

Danes so uredile to vprašanje države  z držav¬
nimi zakoni. Za nas je važen domovinski zakon
iz leta  1863, ker obsega temeljne nazore, po katerih
je pri nas državno uravnano charitativno vprašanje.
Opomnim pa, da se ne morem ozirati na zakone o
raznih delavskih blagajnah, ker spada to v drug referat,

Temelj  tej državni uravnavi charitativnega vpra¬
šanja je načelo, da ima za reveže skrbeti v zadnji vrsti
domovinska občina.  Ta je dolžna skrbeti za
svojega člana, ki je obubožal, to je, kadar si ne more
pridobiti živeža v oni meri, v kateri ga potrebuje, da
živi, a nima nikogar, ki bi po postavi bil vezan, skrbeti
zanj (zakonski druže, stariši, otroci razne blagajne i. t d.).
Dolžna je zanj skrbeti samo tako dolgo, dokler traja
taka revščina, nima pa, ako dotičnik pozneje pride do
premoženja, nikake pravice, da bi terjala od njega po¬
vračila. Občina mora dati takim ubožnim osebam hrano,
obleko in stanovanje. Zadeve ubožnih bolnikov so po¬
dobno urejene: troske trpi dotični deželni fond, kate¬
remu jih imajo vsaj deloma povrniti občine.

To so glavna načela zakonite uredbe za oskrbo¬
vanje ubožnih.

Glavne hibe, katere očitajo sociologi in pravniki
tej zakoniti uredbi oskrbovanja ubožnih, so: Premalo
se ozira zakon na socialno stran  vprašanja, pre¬
malo, oziroma skoro nič se ne ozira na rodbino,
marveč le na posameznika. Pa tudi glede posamez¬
nika, ako je sicer obubožan, toda za delo sposoben,
ne določa izrecno, da se mu mora pre¬
skrbeti delo  in z delom zaslužek. Ta ugovor se
dotika vprašanja pravice do dela,  in razpravljanje
o njem ne spada strogo v ta referat. Rešiti se bo pa

46

to vprašanje moralo prej ali slej. Naposled ni, da na¬
vedemo še eno hibo, ki se očita sedanji zakoniti uredbi
oskrbovanja ubožnih, nikjer izrecno določena pravica
ubožca  do  p r e s kr  bo va  n j a; postavno je določena
samo dolžnost občine, da ga oskrbi. Pravica do oskrbe
je določena samo glede članov raznih delavskih bla¬
gajn. To vprašanje pa se reši prav lahko, ako se po¬
stavimo pri razmotrivanju na stališče krščanstva.

Poglejmo tu sem spadajoče temeljne verske na¬
zore! Uboštvo, bolezni, druge nadloge in končno smrt,
so po nauku katoliške vere posledice izvirnega greha.
Dolžnost krščanske ljubezni je, skrbeti za bolnike,
uboge, i. t. d. „Kar bodete storili enemu izmed naj¬
manjših mojih bratov, storili ste meni“, uči Odrešenik.
Premožni je za porabo svoje lastnine odgovoren Bogu,
v vesti je torej zavezan dajati ubožcem od tega, kar
ima preveč. Bog je ustvaril brezumne stvari na zemlji
zato, da služijo človeškemu rodu, ne posamniku, kajti
človek je po svoji naravi določen za družabno življenje.
Zatorej ne sme rabiti človek brezumnih stvari brez
ozira na potrebe bližnjega.

Jasno je torej, da čimbolj ljudje spoštujejo krščansko
načelo ljubezni do bližnjega, tem manj potrebujejo ju-
ridične formulacije predpisov za oskrbo ubogih. Kdaj
je bilo lepše skrbljeno za uboge, bolnike i. t. d., kot v
časih, ko je cvetelo krščanstvo? Glede prvih stoletij
krščanstva opozarjam le na to, da se tedajni apologeti
vedno nasproti poganom sklicujejo na dela usmiljenja
med kristjani. Apologet Justin, ki je živel v 2. stoletju
po Kristu, pravi: „Vsi bogatini med nami podpirajo
reveže." Slavni Tertulian (3. stoletje po Kristu) trdi:
„Mi smo bratje, tudi kadar se gre za rodbinsko pre¬
moženje, kjer se pri vas poganih navadno neha bratstvo.
Mi ki smo po duhu in srcu združeni, se ne obotav¬
ljamo, kadar velja imetje dati bratom.“ V poznejših
stoletjih so se ustanavljali redovi v postrežbo bolnikom,
v pomoč ubogim, v podporo in odkupovanje sužnjev.
Prostovoljno uboštvo v redovih je bilo v tolažbo re¬
vežem in v zgled premožnim. Kolik socialen pomen
imajo te katoliške ustanove! In kaj vse so storili za
bolnike in uboge cehi, sloneči na verskem temelju! Ali
ni v zadnjih časih Vincencijeva družba najzglednejša

47

charitativna ustanovitev? Krasna organizacija te družbe,
nje skrb za rodbine in vseobsežnost njenega delovanja
navdaja z občudovanjem celo take, ki katoličanstvu
niso posebno prijazni. O skrbi vnetih krščanskih mož
za revno učečo se mladino ne bom govoril, ker je to
v obče znana stvar.

Ko je koncem 18. stoletja napačno modroslovje
izpodkopavalo temelje verskemu prepričanju, a v svojih
gospodarskih posledicah pospešilo pogrezanje mas v
uboštvo, takrat so nekateri dalekovidni duhovi uvideli,
da le na cerkvenih tleh more skrb za uboge dobivati
zadosti moči. Tako je leta 1782 naročil cesar Jožef II.
grofu Bouquoi, da ustanovi župno organizacijo pre¬
skrbe siromakov. Ti župni ubožni zavodi so dobili
del premoženja odpravljenih cehov in bratovščin ter
so imeli nabirati denar za reveže in ga mednje razde¬
ljevati. Duhovniki so jim stali na čelu, ker poznajo naj¬
bolje razmere faranov in vedč, kdo je potreben, če
tudi tega ne kaže javno. Ti župni zavodi so delovali
izvrstno. Sedaj so odpravljeni na Dolnjem in Gornjem
Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Solno-
graškem, Češkem, Predarlskem in v Dalmaciji. Drugod
so sicer še, a Damoklejev meč visi tudi nad njimi, in
zato se ne morejo tako vspešno razvijati, kot bi bilo
želeti.

Končno opominjam, da cerkev ni slepa proti mo¬
dernemu pojavu uboštva, proti izseljevanju.

Na Nemškem in drugod so ustanovili posebne
bratovščine, ki skrbe za dušo in telo izseljencev. Slo¬
vencev je samo v Ameriki krog 90 000; koliko jih je
na Nemškem! Število slovenskih izseljencev pa se
množi od leta do leta Na te bi bilo tudi treba obrniti
pozornost, ker trpč mnogo duševnih in telesnih stisk
in potreb. Daj Bog, da bi imela resolucija o tej točki
praktičnih posledic.

Proletariat se širi tudi med Slovenci z grozno
hitrostjo Da se ubranimo družbi nevarnih ljudi, ki
niso vajeni dela, treba skrbeti za vzgojevališča za pol-
dorastlo mladino, ki bi sicer brez vzgoje rastla sebi v
pogubo, družbi v nevarnost.

Tako smo, kolikor je v okviru kratkega poročila
mogoče, pregledali blagodejno charitativno delovanje

48

katol. cerkve. Dober kos socialnega vprašanja je to,
vprašanja, ki je danes posebno pereče. Značilno je
za našo dobo, da stoji velik del človeštva, ki ne živi
le od dela svojih rok, skoro neprestano pred zevajočim
breznom uboštva, v katero ga pahne vsaka nezgoda,
ki ga zadene osebno, pa tudi vsaka gospodarska
kriza. Družba pa, ki ne skrbi zadostno za te svoje
člane, dokler delajo, skrbeti mora zanje, kadar obubo¬
žajo Vsaka krivda maščuje se na zemlji!

Po daljši razpravi, katere so se udeležili župnika
M i k š in K o s e c, predsednik P o v š e in poročevalec
dr. Schweitzer,  je bila dotična resolucija brez
ugovora vsprejeta.

d)  Resolucije glede obrtnega stanu utemeljuje
gospod Ivan Kregar:  Da se obrtni stan reši pri¬
tiska velekapitala, zahteva drugi slovenski katoliški
shod, da se uvede in izvršuje stroga izkušnja spo¬
sobnosti  v vseh obrtih; oživč naj se samostojne
prisilne avtonomne zadruge z deželnimi in dr¬
žavnimi zvezami.  Te zveze naj povzdignejo sta¬
novsko zavest, skrbe za solidnost izdelkov, urejajo
razmere med mojstri, pomočniki in vajenci, skrbe za
revne in onemogle ude, nadzirajo strokovne šole, pri¬
rejajo strokovne tečaje in združujejo obrtnike v gospo¬
darske zadruge. Ustanove naj se samostojne obrtne
zbornice. Za prodajo  obrtnih izdelkov naj si
zadruge postavijo skladišča  za surovine in izdelke.
Konfekcije naj se strogo nadzorujejo, krošnjarstvo in
potovalna skladišča naj se po možnosti odpravijo, delo
po jetnišnicah uredi, izvrševanje več obrtov po enem
podjetniku naj se zabrani, dežela naj podpira domače
obrte: pečarje, lončarje, lesni obrt, čipkarstvo itd.;
pouk v ljudskih šolah naj se ozira na domače obrtne
razmere, ustanove naj se strokovne šole, uvedejo
obrtna sodišča  kot obvezna prva instanca v
obrtnih stvareh. Država naj varuje domače obrte s pri¬
merno carino in s kreditnimi bankami; določi naj se
po razmerah maksimalno število vajencev pri enem
mojstru, žensko delo naj se omeji, otroško delo od¬
pravi, uvede nedeljski počitek, država naj izda zakone
za obrtna stanovanja in delavnice, obrtne zadruge naj

49

določijo najmanjšo plačo v sporazumu z delavskimi
pomočniškimi zbori. Pomočniki naj se strokovno izuče
v svojem obrtu, na popotovanju naj se jim preskrbe pri¬
merna prenočišča, vzbuja naj se jim verska in sta¬
novska zavest. Zadruge naj izdajejo pomočniške knji¬
žice z izpričevali in imeni mojstrov ter krajev, kjer so
delali. Skrbi pa se naj tudi za versko in strokovno
vzgojo vajencev, kateri naj se ne rabijo za hišna dela;
snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov,
pomočnikov in učencev.

Po krajši debati, katere so se udeležili gospodje
Rebek  iz Celja, Hladnik in Povše,  je bila re¬
solucija vsprejeta.

^Resolucijo o trgovskem stanu je utemeljeval
g. Fr. Š u b e 1 j takole:

Dolžnost me veže, da se pred vsem zahvalim
slav. pripravljavnemu odboru za velepomenljivi II slov.
katol. shod, ker je mene, mladega človeka, ki dosedaj
v javnosti še nisem deloval, pooblastil, da poročam o
temeljito preudarjenih resolucijah, katere meni staviti
II. slov. katol. shod, trgovskega stanu.

Znano je g. zborovavcem, kako v nekaterih krajih
propadajo trgovci, kateri so se še-le pred nekaj me¬
seci osamosvojili. Tuji trgovski pomočnik, kateri želi
postati samostojen, pride v njemu popolnoma nepoznan
kraj (največkrat po prigovarjanju kakega sebičneža,
kateri hoče drago oddati svoje stanovanje) ter ondi
prične trgovino, nevedoč, da je oni kraj že morda pre¬
napolnjen s prodajalnicami raznih strok.

V najkrajšem času, vkljub vsemu prizadevanju,
izgubi tak trgovec svoje premoženje, katero je vtaknil
v trgovino. Ako premoženja ni imel, pa vsled take ne¬
previdnosti — morda prav pridnega in sposobnega člo¬
veka — trpijo škodo njegovi upniki. Ob enem vsled tega
trpi vsa druga trgovina, ker večinoma prične tak tr¬
govec, kateri ve, da se ne bo več dolgo ohranil, pro¬
dajati blago po vsaki ceni, samo da ga spravi v denar.
Drugi trgovci v istem kraju se morajo zdaj ravnati
po njem ter cene včasih tako pokvariti, da niti svojih
stroškov ne morejo pokriti. Prav to pa, da niti svojih
stroškov pokriti ne more, dovede marsikaterega trgovca

4

50

do napačnega ravnanja, do nepoštene konku¬
rence.  Ker mora namreč blago dati po isti ceni,
kakor ga je sam plačal, išče si na drugačen, nepošten
način priboriti toliko dobička, da bi mogel izhajati. S
takim ravnanjem se zelo oškodujejo konsumenti,
torej po večini revno  ljudstvo, katero meni, da je
kupilo ceno in dobro. Včasih pa žene tudi sama po¬
hlepnost in nevoščljivost nekatere špekulante, da pri¬
čnejo tako nepošteno manipulacijo, ker hočejo z niž¬
jimi cenami pridobiti odjemavce na svojo stran.

Jasno je torej, da pošteni trgovec ne more slediti
takim eksperimentom, razen če žrtvuje vsote, katerih
pa ne more dolgo pogrešati. Nespametno pa bi tudi
ravnal, ko bi se trudil, in še denar, katerega je morda
s trudom prislužil — zaradi nekaj krivičnih ljudi tako-
rekoč proč metal.

Take žalostne razmere bi bilo treba odstraniti ali
vsaj omejiti. Vsako nepošteno konkurenco bi bilo treba
strogo kaznovati. Trgovske zbornice naj bi skrbele,
da se tako ravnanje obravnava na merodajnem mestu.
Poštena konkurenca je v prid revnim ljudskim slojem,
nepoštena konkurenca pa škoduje ljudstvu in poštenim
trgovcem.

Mi zahtevamo torej pred vsem za vsakogar, kdor
hoče trgovati, prvič dokaz sposobnosti,  izpri¬
čevalo učne dobe, daljnega službovanja, obnašanja itd.;
drugič pa izkaz zadostnega kapitala  — to oboje
pa seveda po obširnosti dotičnega podjetja.

Mnogo je tudi izučenih trgovskih pomočnikov,
kateri si ne morejo opomoči, ker jim manjka potrebne
izobrazbe. Zato na tem mestu zahtevamo, da se vendar
enkrat prično snovati slov. trgovske šole,  in
preden do teh ne pridemo, da se pričnejo vsaj tr¬
govski tečaji,  v katerih se učenci nauče vsaj važ¬
nejših trgovskih vednosti. Za take trgovske tečaje pa je
seveda treba tudi učiteljev,  kateri morajo napra¬
viti za tako poučevanje potrebno izkušnjo. To je ne-
obhodno potrebno, saj trgovski stan bi zelo napredoval,
aki bi trgovski uslužbenci imeli višjo trgovsko iz¬
obrazbo.

Mnogo škodujejo stalnim trgovcem tudi razni agentje.
Ti vidijo, da zaradi svoje nezmožnosti v konkurenci z

51

večjimi tvrdkami pri trgovcih ničesar ne opravijo, in
gredo do raznih zasebnikov ter ondi prodajajo tudi
majhne kvantitete. Znani so mi slučaji, ko je agent
prodal zasebnikom po par steklenic likerja ali konjaka,
in tvrdka, ki je precej znana in ne baš majhna, je na¬
ročilo izvršila, ker ji je zastopnik pisal, da je to le
poizkušnja. Tako ravnanje bi se moralo prepovedati
postavnim potom.

Kakor jekrošnjarjenje  z raznim drobnim
blagom za nekatere kraje naravnost dobrota, bodisi
da ljudje iz istega kraja ob gotovih časih sami kro-
šnjarijo, bodisi da od krošnjarjev kupujejo razno drobno
blago, ter jim ni treba izgubljevati časa in hoditi morda
v oddaljeno trgovino kupovat, — prav tako pa kolikor
toliko škoduje stalnim trgovcem v večjih krajih. Zato
naj bi se krošnjarjenje z drobnarijo omejilo v tem
smislu. Priznavam pa, da nikakor ne kaže krošnjar-
jenja z lastnimi izdelki tako omejiti; kajti tako kro¬
šnjarjenje je nekaterim ljudem, oziroma družinam, edini
zaslužek, edini pogoj za obstanek, ter bi se jim s strogo
omejitvijo vzel takorekoč vsakdanji kruh.

Velikega pomena je nadalje za trgovca, da izve
pravočasno tržna ter vsa druga trgovine se tičoča
poročila  iz drugih držav in izvun Evrope. Ker
pa taka poročila izdajajo pogosto kupčevavci dotičnega
kraja, se glase ta poročila mnogokrat le tako, kakor
je trgovcem dotičnih krajev v korist, a v škodo tr¬
govcem naših krajev; pogosto izvemo poročila tudi pre¬
pozno, ko nam več ne koristijo. Odpomoči pa bi se
dalo tem neprilikam s tem, da bi bili pri raznih
konzulatih  nastavljeni trgovsko-izobra-
ženi strokovnjaki,  kateri bi dajali taka trgovska
poročila naravnost trgovskim zadrugam. Te trgovske
stanovske zadruge naj bi potem pravočasno obvestile
trgovce svojega delokroga, morda po svojih uradnih
glasilih, o cenah in o stanju trgovine.

Malim in srednjim trgovcem bi se moglo neko¬
liko pomagati tudi s tem, da bi vsaj deloma vživali
iste popuste,  oziroma nižje cene pri transportu,
kakor jih uživajo engrosisti. Veletržec s tem ne bo
mnogo oškodovan, kajti on bode kot večji odjemavec,
kakor sedaj, imel vedno nižje cene pri prvi roki in bo

4 *

52

tako, kakor sedaj, lahko oddajal blago za nižjo ceno,
nego si ga more naravnost nabaviti mali trgovec;
srednjim in malim trgovcem pa bi se vendar mnogo
pomagalo z znižanimi tarifi.

Prehajam k zadnji jako važni točki naših reso¬
lucij, namreč h konsumnim zadrugam.  Mi tr¬
govci smo in ostanemo prijatelji revnim slojem ljudstva;
ker pa se nam zde konsumna društva v večjih krajih
nepotrebna, posebno, kjer je dobro urejen trgovski stan,
kjer so dobri in pošteni trgovci, zato stavi II. slov.
katol. shod tudi v tej zadevi potrebno resolucijo.

Marsikje se je tako konsumno društvo zasnovalo
prehitro, brez pravega preudarka.

To je dalo našim nasprotnikom povod, da so na¬
padali stranko, češ: »Stranka hoče uničiti trgovski
stan." Tega namena sicer naša stranka nikdar ni imela,
pač pa je v svoji gorečnosti za blagor revnega ljudstva
marsikje ta ali oni prehitro ravnal ter s tem tudi ško¬
doval trgovskemu stanu. Ker pa je ravno trgovski stan
eminentne važnosti tudi za splošno narodno blagostanje,
zato se to ne sme več dogajati. V krajih, kjer je trgo¬
vina dobro razvita, tam konkurenca sama sili trgovca,
da nastavi skrajno nizke cene. Tam tudi konsumno društvo
ne more obstati. Ob enem pa jemlje trgovcu že itak
njegov prav skromni dobiček ter mu uničuje eksistenco.

Drugače je seveda v krajih, kjer, kakor slišimo,
izrabljajo trgovci revno delavstvo. Tam je umestno
konsumno društvo. Pred vsem pa je potrebno na mero¬
dajnih krajih uplivati na to, da ne bodo, kakor se po¬
gosto sliši, razni podjetniki izkoriščevali svojih delavcev
s tem, da jih silijo kupovati pri njih blago, a jim ob¬
enem napravljajo brez mere visoke cene. To je najprej
potrebno. V takih krajih, kjer so trgovci prav tako,
kot dotični podjetniki, izkoriščevavci revnih delavcev, je
konsumno društvo potrebno. Vendar pa je tudi v tem
slučaju treba vprašati za svet pametne in izkušene, tr¬
govsko izobražene može, ali je to umestno ali ne.

To je moje, naše stranke in upam, vsakega tr¬
govca mnenje o konsumnih društvih.

S tem končujem in priporočam, da se sprejmd
resolucije pripravljavnega odbora.

Resolucije se sprejmč soglasno.

53

e)  Končno utemeljuje g. J. Gostinčar  reso¬
lucijo glede delavskega stanu približno tako:

Država je dolžna z zakoni in po upravi braniti
pošteno delo in ga organizirati, da vsakemu delavcu
zagotovi njegovemu delu primerno pravično plačo.
Otroško delo po tvornicah naj se odpravi, žensko delo
primerno omeji, ponočno delo le tam dovoli, kjer se
iz tehničnih vzrokov ne more pretrgati, ženskam pa
bodi nočno delo prepovedano; ob nedeljah in praznikih
mora vsako delo počivati, počitek trajaj 36 ur; uvede
naj se naj višja neprestopna delavna doba, in sicer pri
rudo- in premogokopih osemurni delavni čas, pri obrtih,
rokodelstvu in trgovstvu deseturna delavna doba. Za¬
konito naj se varujejo delavci, ki po svoji volji in vesti
izvršujejo razne mandate; uvedejo naj se razsodišča iz
delavcev in delodajavcev; skrbi naj se za zdrava stano¬
vanja; v to svrho ustanovljena društva podpiraj država
in dežela. Plača bodi primerno urejena; akordno delo
naj se odpravi, kjer je nevarno. Strogo naj se nadzo¬
rujejo podjetja glede na varnost življenja in zdravja;
zato naj se pomnoži obrtno nadzorstvo; obrtnim nad¬
zornikom naj se pridele tudi delavci, katere naj od¬
škoduje država. Za rudo- in premogokope naj se usta¬
novi stalni rudniški nadzorstveni odbor. Po večjih
mestih naj se uvedo brezplačne posredovalnice za delo.
Prepove naj se „truk a , s katerim podjetniki silijo de¬
lavce, da pri njih kupujejo.

K besedi se oglasi g. Urbar,  ki želi strogo iz¬
vrševanje nedeljskega počitka. Resolucija je bila so¬
glasno vsprejeta.

Nato ob pol 5 uri predsednik Povše  zaključi
zborovanje socialnega odseka.

4. Tiskovni odsek.

Predsednik odseka, g. dr. Anton Gregorčič,
otvori .zborovanje ter pozdravi udeležence, katerih se
je ob deseti uri nabrala polna dvorana „Rokodelskega
doma“. Takoj se preide na dnevni red. Namesto obo¬
lelega g. dr. Fr. L a m p č t a poroča o prvem razdelku
resolucij:

54

a)  „znanost“ g. dr. Mihael Opeka:

Ker me je šele sinoči težko oboleli g. kanonik
dr. Lampe naprosil, da prevzamem namesto njega po¬
ročilo, podam nepripravljen samo nekaj misli, da ta
važna točka sploh pride v pretres.

Nobenega očitanja ne slišimo tako pogosto od
nasprotnikov katoliškega mišljenja, kakor to: Katoli-
čanstvo je nasprotno vedi, znanstvenemu napredku, du¬
ševni svetlobi. In vendar je ravno narobe: Vsi tisti, ki
se odtujujejo krščanstvu, odtujujejo se v isti meri pravi,
zdravi vedi, in naj se še stokrat in tisočkrat bahajo,
da so prosvetljenci, znanstveniki, učenjaki. Drugače pa
ne more biti, kajti prava veda teži na vseh poljih po
resnici,  a v krščanskem razodetju je sredotočje in
vrhunec vse resnice. Kdor torej zavrže resnico raz¬
odetja božjega, mora  tudi v znanosti tavati v zmotah;
in da se tako godi, o tem pričajo vse stroke tako-
zvane »moderne vede“

I. Za pravo, pristno znanost  se moramo
torej zavzeti Slovenci Prvi slov. katol. shod je to
teženje zbudil med nami, ta, drugi shod naj ga poživi,
okrepi, razširi. Marsikaj se je storilo od prvega kato¬
liškega shoda, tako da je opravičena prva točka reso¬
lucij drugega katoliškega shoda o znanosti.

Vseh mož, ki so delovali v prospeh prave zna¬
nosti med Slovenci, po imenu tu naštevati pač ne kaže;
a omenim naj nekatera dela, oziroma glasila, po katerih
se je znanstvo širilo med Slovenci, »Rimski Ka¬
tolik"  in njegov naslednik „Katol. O b z o r n i k“,
„V o d i t e 1 j“, „Z g o d o v 1  n s k i zbornik"  so bili
izključno posvečeni našemu vednostnemu stremljenju.
Gojili so pred vsem modroslovje, bogoslovje in zgodo¬
vino — gotovo tri najpotrebnejše, ker najpraktičnejše
vede. A tudi marsikaj druzega je zagledalo med nami
dnevno luč, kar je povzdignilo naš ugled na znanstve¬
nemu polju. Dr. Lampetovo „C vetje s polja
m o d r o s l,o v k e g a“, „Z g o d o v i n e kranjskih
fara"  v „Skof. listu“ in posamezne monografije iz raz¬
nih znanstvenih strok po listih in v izdanju „Slov. Ma-
tice“ — vse to priča, da popolnoma spali nismo gledč
znanostnih strok te ali one vrste.

55

II. Vendar se je premalo  storilo — to lahko
trdimo. V Slovencih je več moči, ki bi se mogle čvrsto
razviti v znanstveno delovanje, nego jih kažejo dose¬
danji vspehi. Da se te sile niso razvile, je morda največ
krivo to, da je naše znanstveno delovanje premalo
organizirano, daje preveč brez načrta.
Združenja treba, skupnosti treba, središča treba, iz ka¬
terega bi dobivali posamezniki iniciative, veselje, pa
tudi pomoči za delo. Zato II. slov. katol. shod v iste
resolucije točki 2. „poudarja nujno potrebo, da se
znanstveno delovanje slovenskih učenih mož v prid
katoliški resnici in narodu čim prej organizira/ 4  V or¬
ganizaciji je moč, to vidimo na vseh poljih. Moč or¬
ganizacije v znanstvu bi bila pred vsem v tem, da bi
se med združenci po zmožnostih razdeljevale uloge, da
bi le-ti pri svojih delih podpirali drug drugega z na¬
sveti, knjigami itd., — in pa v tem, da bi se znan¬
stvena dela lažje izdajala in širila vsaj med razumniki.
Torej združenja je potreba, nekakega zbirališča vseh
znanstvenikov. Tako zbirališče se je bilo ustanovilo v
»Leonovi družb  i“. Toda „Leonova družba 11  je bila
mrtvorojeno dete. Iz kakšnih vzrokov, meni ni znano.
A gotovo je, da je v »Leonovi družbi 44  zarisan dober
načrt, po katerem bi se s pridom delalo v prospeh
našemu znanstvu. Ta načrt treba realizirati. Zato za¬
hteva II. slov. katol. shod glede znanstva, naj se
3. „o ž i v i ,Leonova družba 4 , ki naj dobi za svoje
delo čim največ razumnikov.“

»Leonova družba" se vzbudi in se ozri najprvo
po onih vedah, ki so nam pred vsem potrebne, ter jih
pospešuj. Med te vede spadajo po mojem mnenju filo¬
zofija, apologetika in zgodovina. Teh treh je slovenskim
izobražencem pred vsem potreba: Filozofije  za
boj proti brezmiselnosti našega časa, apologetike
proti verski anarhiji, ki besni tudi med nami —
zgodovine  proti nezgodovinskim lažem raznih naših
neslancev.

Kako  naj se to izvrši, je treba določiti po do¬
govoru. Vsaj enkrat vsako leto bi moral biti kak
znanstven shod,  pri katerem bi se predavalo o
znanstvenih vprašanjih. Tako prireja dunajska „Leo-
gesellschaft 44  vedno svoje »potovalne shode 44  (Wander-

56

versammlungen); koliko se da doseči z organizacijo, je
dokazala nekdanja „Liga", ki je nekaj časa delovala
prav izvrstno, a je pozneje zaspala, ker se ni po novih
sestankih oživljala in navduševala.

Potrebno je tudi, da se povzdigne zanimanje za
resne znanstvene spise, da se ne bere samo iz rado¬
vednosti, ampak zaradi izobrazbe. Zal, da vidimo pri
nas tolikrat, kako najboljši znanstveni spisi leže ne¬
razrezani na polici. Vneti se moramo v ljubezni do
znanosti. Vesel pojav je, da se med našo katoliško
mladino kaže zanimanje za znanost. Naši katoliški aka¬
demiki so napisali zadnji čas več člankov, ki kažejo,
da se resno bavijo z vedo.

Preide se v podrobno razpravo. Pri 3. točki opo¬
zarja gospod Rozman  na češko društvo „Vlast'“. —
Filozof gosp. E. Jarc  predlaga dostavek k tej točki:
„in naj izdaja ali vsaj podpira njihove znanstvene
publikacije 14 , ker marsikdo bi pisal, a nima sredstev, da
bi tudi izdal sad svojega truda. — Gosp dr. Opeka
podpira ta predlog, g. kapelan Gomilšek  opozarja
na češka in poljska znanstvena društva. - Pri glasovanju
je bil sprejet dostavek g. Jarca.

Pri 4. točki predlaga g. Jarc  dostavek: „,Kato¬
liški Obzornik 4 , ki naj se ozira na vse stroke zna¬
nosti" in ga utemeljuje. Podpira ga gosp. iur. S i n-
kovic.  Vesel pojav je, da se je „Kat. Obzornik"
začel ozirati na medicino. Tudi pravniki in drugi znan¬
stveniki naj se oglašajo v njem. — G. dekan Koblar
govori o razmerju med „Voditeljem“ in „Obzornikom“,
in kaže, kakšno naj bi bilo njuno delovanje po med¬
sebojnem dogovoru, da se moči preveč ne razcepijo.
G. J a r c pojasnjuje še enkrat svoj dostavek.

Urednik „Katoliških listov 44  v Pragi, g Zun-
d a 1 e k, pozdravi zborovavce ter poroča nekoliko o
zadnjem zanimivem zborovanju društva ,,Vlast 44  v Pragi.
Pozdravlja točko v resoluciji, da naj se napravljajo
znanstveni shodi. K takim shodom naj se vedno vabijo
tudi gostje — učenjaki drugih dežel, da se seznanjajo
med sabo. Listi naj se zamenjavajo in napravi naj se
nekaka zveza med našimi društvi. (Živahno odobravanje.)

G. Finžgar  odobrava ta predlog in opozarja na
korist in potrebo prijateljskih sestankov, ki se pripo-

57

ročajo zlasti za razumnike na deželi. Saj je na deželi
mnogo nadarjenih mož, katerim pa manjka iniciative,
manjka jim vspodbujanja, da bi se lotili dela. Tak
shod bi zbudil izobražence dotičnega kraja, da bi začeli
pisati in znanstveno delovati.

G. dr. Debevec  predlaga dostavek k resolu¬
ciji: „pričenši z 1. 1901“, da se pospeši prirejanje
shodov.

G. Koblar  želi, naj se s shodi prične takoj.

Poročevalec dr. Opeka  se strinja z dostavki ter
odgovarja na razne trditve. „Obzornik“ že doslej ni
zavračal splošno znanstvenih spisov, ako jih je le imel.
Naj se ta list bavi tudi z drugimi znanostmi, vendar
glavna smer mora biti apologetično - polemična, ker
rabimo pred vsem takega znanstvenega lista, kateri
brani naše svetinje. Bogoslovnih spisov v ožjem smislu
pa „Obzornik“ ne sprejemaj, ker ti so za »Voditelje.“

Resolucija se sprejme.

b).  Leposlovje in umetnost. O tej točki po¬
roča mesto zadržanega dr. Al. Ušeničnika dr. Jož. De¬
bevec:  Verski, politični in gospodarski libera¬
lizem  je rodil tudi v umetnosti, zlasti v leposlovju,
sebi enakega zaveznika. Geslo, da je ,umetnost
sama sebi namen,  — umetnost je svobodna'
— kaj je druzega, nego klic liberalizma po neomejeni
svobodi mišljenja, govorjenja in tiska? Ako bi bila
umetnost res sama sebi namen, ne bi se ji bilo treba
ozirati na noben zakon božji, na noben zakon nrav¬
nosti.

In res! Po zgledu onega dela svetovnega slovstva
zaničuje tudi pri nas en del leposlovja zapovedi božje
in zakone nravnosti: Smeši se vera v Boga, vera v
previdnost božjo; taji neumrljivost človeške duše, res¬
nica, ki je bistvena podlaga nravnega življenja; z no¬
gami se tepta peta božja zapoved, tako tudi osma. Da,
še zlasti šesta božja zapoved ne velja za naše lepo¬
slovce. To kaže dovolj en sam pogled v naše novejše in
najnovejše slovstvo. Nauk krščanske vere, da je člo¬
veška narava po grehu oslabljena, pokvarjena, in da
jo radi tega treba krotiti, brzdati, — ta nauk je enemu
delu našega leposlovja popolnoma neznan.

58

Da, še nasprotno se dokazuje v leposlovni obliki,
da človek nima niti moči, da bi se ustavljal naravnemu
nagonu, da nima svobodne volje, da je vse, kar kri¬
stjan imenuje greh, le naravni pojav zdrave narave.
„Omnia naturalia — et naturalia non sunt turpia!“ To
načelo se oznanja in izvršuje.

Nekaj zgledov, kako pri nas en del našega lepo¬
slovja prezira božje zapovedi in načela krščanske nrav¬
nosti, je zbral dr. Aleš Ušeničnik v „Rimskem Katol.“
VIII. (1896); njih število pa še vedno raste.

V najugodnejšem slučaju, če se n. pr. že pozitivno
ne smeši ali ne tepta versko načelo, se pa negativno
verskemu in nravnemu življenju zlasti mladih čitateljev
dela neizmerna kvar s tem, da so junaki takih povesti,
novel itd. v verskem oziru popolnoma brezbrižni, in¬
diferentni,  da ne storč ničesar, kar bi morali kot
kristjanje storiti (na pr. prejemati sv. zakramente). Na
mlade čitatelje vpliva to neizmerno slabo zato, ker
mlad človek izkuša takoj tudi posnemati vse, kar mu
ugaja, kar občuduje. S čitanjem takih versko - indife¬
rentnih leposlovnih spisov mladina počasi popolnoma
omrzne za pravo versko življenje. In to je njena naj-
večja nesreča! Stvar pojde pa tako dalje, dokler bode
del slovenskih leposlovnih pisateljev indiferentnih do
vere, da ne rečem kaj hujšega. Le pisatelj, ki je sam
prepričan in vnet kristjan, more tudi v mladem čita-
teljstvu zbuditi ista čustva.

Skoro nezaceljive rane pa sekajo leposlovci mla¬
dini s spisi, v katerih jo seznanjajo s spolno lju¬
beznijo  in z načinom, kako to delajo. Tu moramo pa
takoj pripomniti, da krščanska morala ne prepoveduje
pisatelju pisati tudi o tem predmetu. Lahko piše tudi
o spolni ljubezni, če ima pred očmi to resnico, da mora
biti to čuvstvo prav urejeno, t. j. meriti mora na zakon,
in zakon mej kristjani je zakrament, in pred sklenit¬
vijo zakona mora kristjan, bodisi v praktičnem živ¬
ljenju, bodisi v povesti ali romanu, živeti zdržno; če
tega ne stori, mora pisatelj pokazati, da je to greh in
da to rodi človeku samemu in vsem, s katerimi pride
v dotiko, obilo gorja in nesreče. Navadno pa se meh-
kužnost, prešestovanje slika z največjo naslado, a nikjer
v spisu se ne obsoja. Tako ni delal n. pr. Manzoni v

59

svojih »Zaročencih 14 , tako ne dela n. pr Sienkievvicz v
„Quo vadiš 44 , P. Coloma v „Lapalijah“ i. dr. Toda,

kakršen je pisatelj v srcu.Le style c’est Thomme"

— je stara resnica. Sicer pa leposlovni pisatelji pozab¬
ljajo, da je poleg spolne ljubezni še toliko drugih pred¬
metov, vrednih in hvaležnih, da bi se jih lotili . . .
Pozabljajo pa tudi, da s svojimi nenravnimi spisi pri¬
pravljajo mladino naravnost za — anarhijo. »Machet
die Jugend unsittlich, dann ist die Revolution leicht! 14 ,
je svetoval nekdo, ki je poznal človeško srce Ali ni¬
mamo morda dokazov v rokah več ko dovolj, da ho¬
čejo n. pr. framasoni uprav z nenravnimi spisi vplivati
na ljudstvo, zlasti na ženski spol? To dokazuje n. pr.
Orly, ki je sam bil nekaj let član lože v Švici od leta
1807 do 1827 (F Jungmann. Gefahren belletr. Lectiire,
Innsbruck, 1887). Je-li to narodno  delo? Pač vse
prej, nego to

Liberalizem je velika laž povsod, tako tudi v
leposlovju: Laž je, da umetnik nima nad seboj božjih
zakonov; laž je, da krščanski umetnik ni dolžan spo¬
štovati načel krščanske vere. Usodepolna zmota, katero
moramo pa katoličani zavrniti z vso odločnostjo, je,
če kdo misli, da bodi človek nraven samo v zasebnem
življenju, kadar pa govori ali piše javnosti,  je pa
lahko tudi nenraven, da mu le donaša slavo ali do¬
biček. Da, to je temeljna zmota  naše dobe, da neka¬
teri menda resno ločijo zasebno in javno moralo, kot
da bo pravični Bog sodil človeka samo kot zasebnika,
ne pa tudi kot takega, ki je deloval javno in za jav¬
nost. A zdrava, preprosta pamet mora vsakomu pove¬
dati, da je pisatelj isti človek,  če v zasebnem pismu
„pumpa“ prijatelja za desetak, kakor če piše povest za
leposloven list, imajoč pred očmi bliščeč honorar ali
celo umetniški štipendij. „Isti človek, naj poje v tihem
hramu pri zibki detetu, naj poje narodu; naj pripove¬
duje otrokom bajke in povesti, naj jih pripoveduje
vsemu rodu. Isti  človek, le delovanje je drugo: sedaj
zasebno, sedaj javno A človek je dolžan uravnati vse
svoje delovanje po pravu večnega zakona. Kadarkoli
in kjerkoli se odmakne od tega pravca, zgreši svoj
smoter, zgreši pot do Njega,  ki edini more utešiti
nemirno naše srce.“ (Dr. A. Ušeničnik 1. c str. 115.)

60

Šesta božja zapoved veže vsakega človeka, torej tudi
umetnika, tudi leposlovca; veže ga celo življenje, povsod,
na vsakem kraju, v vsaki okoliščini; od te zapovedi
ni nobene dispenze  za nikogar, torej tudi ne za
leposlovca in umetnika. Kristus je rekel: „Kdor po-
hujša katerega teh malih, njemu bi bilo bolje, da bi se mu
obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v glo¬
bočino morja.“ Kristus ni tukaj napravil nobene izjeme
za nikogar.

To resnico nam oznanja že naravni zakon.
In kaj je naravni zakon? Ali ni v naši duši posnetek
onega večnega zakona, ki ž njim Bog nagiblje vse
stvari k zadnjemu smotru? Ali ni izraz tistega reda, ki
mora biti med Stvarnikom in stvarjo, med stvarjo
in stvarjo? Kdo bode torej dejal, da javnemu delo¬
vanju ni določil Stvarnik pravca in ravnila, ko je
vendar določil tak pravec celokupnemu stvarstvu, in ko
vendar javno delovanje često globlje sega v medsebojno
razmerje stvari nego-li zasebno? Slovstvo govori iz
srca v srce, iz uma v um, ne posamnikom, kakor za¬
sebna beseda, ampak celemu rodu. Zasebna beseda otruje
eno srce, slovstvo otruje milijone. In Stvarnik, da m
slovstvu, ni umetnosti namenil naravnega zakona? Ce
je Stvarnik za-se ustvaril vse stvari, pa naj bi pustil, da
slovstvo trga milijone od njega — brez kazni? Ali bi
bil tak stvarnik neskončno modro bitje? „Bil bi res
zanikanje samega sebe, torej — nič'“ (Dr. A. Uše-
ničnik ibid.)

Nikar pa ne mislite, moderni leposlovci, da smo
samo mi katoličani tako ostri sodniki vaši. Mnogo
ostrejše so sodili o tej stvari pogani. Platon
n. pr. de republica 2. ed. Bip. vol. 6 p. 247 piše nastopno:
„Mari ni v vseh rečeh začetek najvažnejši, zlasti pa pri
vzgoji mladine? Zakaj v mladosti je duša zelo vzpre-
jemljiva za vsak vtisk in sprejme vsako podobo, ki jo
hočemo vtisniti. Ali bomo torej kar meni nič tebi nič
dovoljevali, da se seznanijo naši mladi ljudje z vsakim
izdelkom pesništva, bodi njega vsebina kakršnakoli in
pisatelj kdorkoli? dovoljevali, da vsprejmč va-se nazore
in načela, ki so v največ slučajih v ostrem nasprotju
z onimi idejami, po katerih bi se mladi ljudje morali
ravnati enkrat, ko odrastejo?“ Zato uči dalje Platon,

61

da treba pesnike strogo nadzorovati, tvarino izbirati,
vse gnilo odstranjati in mladini prikrivati.

Isto misel ima pogan Kvintilijan  (de institu-
tione oratoria 1. c. 8.): „Ker je mladina tako vzpre-
jemljiva . . .mora  se paziti, da so dela, ki se jej nu¬
dijo, pisana ne le v lepem jeziku,  ampak mnogo
bolj, da so čista in nravno  dobra 11 . Potem go¬
vori tudi on o izbiri leposlovne tvarine. Kar mi zahte¬
vamo od naših leposlovcev, ni za pičico več, kakor
kar je zahteval Platon (ozir. Sokrat) v omenjenem spisu,
kjer končno pravi: „Ker to, kar človek v mladosti
sprejme v dušo, ostane neizbrisno in odločivno, je vse
na tem ležeče, da so pesniška dela v popolnem so¬
glasju z vero in nravnostjo 14 .  (1 c. 250.) Ali so
bili Sokrat, Platon, Kvintilijan tudi sami jezuitje, sami
„lderikalci ?“ Sicer pa je z nami v tem oziru tudi
Rousseau,  ki ga obožujejo naturalisti; v spisu „0
vplivu vede in umetnosti" odreka nenravnemu lepo¬
slovju vsako pravico do obstanka.

Zlo, ki ga je napravil liberalizem v slovstvu, je
nepregledno. A še eno moramo omeniti! Liberalizem je
polovičarstvo, to je znano; v politiki, v socialnem oziru
so njegovi otroci doslednejši; najbolj dosledni pa so
anarhisti. In tudi v slovstvu  vlada anarhija.  Naj¬
bolj se kaže ta anarhija v breznačelnosi  modernih
leposlovcev. Svetovno naziranje starih pisateljev in
pesnikov natanko poznamo, toda drugače je z moder¬
nimi. Nekdo je poizkušal z velikim trudom sestaviti
svetovno naziranje Goethejevo, a pokazalo se je, da
Goethe ni imel nič enojnega  naziranja. Poučno je
kar je o tem pisal dr. Mahnič (R. K. VII. str. 94 nasl.)
o našem leposlovju. Grozna zmeda pojmov v vsem !
Pisatelji sami nimajo čistih pojmov o svetu itd., kako
morejo potem druge učiti, druge vzgajati, ko je prvi
pogoj vzgoje: enotno, jasno svetovno naziranje? In to
daje samo krščanstvo,  ki je hrani neomadeževano
katoliška cerkev.

Jasno izraženi nazori v bravcu bodrijo duha, raz¬
svetljujejo in bistrč, tudi voljo  oplojujejo in jo nagi¬
bajo k dobremu; čimbolj pa se moralne sile v človeku
krepijo, tembolj se brzdajo nižje: čuvstva in domišljija.
Naloga leposlovja je sicer, da blaži čuvstvo in oploja

62

domišljijo, a to mora delati harmonično z drugimi duš¬
nimi zmožnostmi. Harmonija pa zahteva, da v človeku
vladata razum in volja drugim, nižjim zmožnostim: zato
ne sme leposlovec nikdar plemenitejših zmožnosti tako
zanemarjati, da ne bi dobile v umotvoru primerne hrane,
dočim bi se bujno redila domišljija in čuvstvo. Razum
živi ob idejah,  volja pa se ojačuje po jasnem, do¬
ločnem spoznavanju pravega . . . Slovstvo, v katerem
vlada logični anarhizem, ne podaja razumu in volji
duševne hrane. Zmedenost pojmov in logična nejasnost
se lotita tudi bravčevega duha, hrana sta le domišljiji,
čuvstvu; — odtod sentimentalnost, fantasti". (Dr. Mahnič
ibid.) — Zgledov za to dejstvo je več ko preveč!

A Slovenci imamo, hvala Bogu, tudi pisateljev s
krščanskim  svetovnim naziranjem. Kako vse drugačni
so njih spisi, kako priljubljeni zlasti nepokvarjenemu
čitatelju! — Imamo tudi liste v tem duhu urejevane,
zlasti „Dom in Svet“,  ki obdeluje vse leposlovno
polje.

Naš boj je naperjen proti liberalizmu  na
vsej črti, torej tudi v slovstvu: in v tem oziru vemo,
kaj nam je storiti z leposlovnimi časniki, kar jih imamo.
A še eno bi nasvetoval ob koncu: Večkrat se po¬
udarja z ozirom na slikarsko umetnost, da n. pr. cer¬
kvene, res namenu služeče slike, more naslikati le slikar-
umetnik, ki je sam pobožen,  n. pr. Angelico, Rafael,
ki so se postili, predno so jeli slikati kaj posebnega.
Kakor se ,.Društvo za krščansko umetnost 44  hvalevredno
in vspešno bori zoper pokvarjeni okus in glede na
strogo cerkvenega duha, tako moramo delati tudi v
leposlovju. A tudi tu velja: Lep umotvor more
ustvariti le umetnik z jasnim krščanskim
svetovnim naziranjem.  A ker se naša srednje¬
šolska mladina večkrat popolnoma zbega, treba, da
mlade pisatelje vzgojimo,  da jim pomagamo
priti do pravega krščanskega naziranja.

V to svrho jih je treba opozarjati na vzorna
dela,  n. pr. na Dante-ja, Shakespear-ja, Calderon a,
Manzoni-ja itd., dajati jim v roke primerne apologe-
tiške  knjige; slednjič je potrebna tudi resna kri¬
tika.  Sveti Bernard pravi nekje: „Si scribas, non
sapit mihi, nisi legero ibi nomen Jesus." Mi ne zahte-

63

varno toliko, pač pa vselej, da ni v spisu nič,  kar
bi žalilo le količkaj načela vere Kristusove.

Predložene resolucije se sprejmč brez debate.
Končno poročevavec izreče željo, da se izdaj tudi v
slovenščini knjiga, podobna znani nemški Kreiterjevi
knjigi: „Confessionelle Brunnenvergiftung“.

c) Časnikarstvo. Poroča g. dekan A. Koblar.

Poročevavec se spominja najprej Gutenbergova
petstoletnice in kaže na veliki razvitek tiska. Guten-
berg pač ni mislil, da bo tisk napravil toliko škode.
Zato treba iskati sredstev, da se dobri tisk pospešuje,
slabi zabranjuje. Že I. katoliški shod je sklepal o tem,
II. ima pričeto delo nadaljevati. V mnogočem smo že
prišli naprej, a treba bo še veliko dela. Mehovi pekla
delajo z vso silo; istotako se moramo mi braniti z vso
močjo

Tri vrste časnikov imamo: 1. Odločno nam na¬
sprotne; te zatirajmo. 2. Indiferentne; te pustimo pri
miru, morda se poboljšajo. 3. Dobre; te z vso močjo
podpirajmo! — Trdo pot imajo dobri časniki, zato jim
treba zaslombe! Učimo se od nasprotnikov, ki svoje
ljudi vedno odločno podpirajo in branijo. Tudi nam
treba organizacije, ki poskrbi za to, da se pride na-
padencem vedno na pomoč, da vztrajajo na svojem mestu.
Naši časniki trpe najhujše preganjanje. Vedno imajo
opraviti s sodišči. Zato morajo stati časnikarjem ob
strani juristi, ki dajejo pravno pomoč in navodila. Kako
se liberalni advokatje potegujejo za svoje liste! Bodi
to v bodrilo tudi nam.

Naše časnikarstvo potrebuje podpore; za to pa je
treba združitve, dela, požrtvovalnosti, gmotne in duševne.
Mnogo potrosijo nasprotniki za svoje liste. Zares ve¬
like vsote žrtvujejo liberalci za „Narod“. Isto moramo
storiti tudi mi za svoje liste. Treba jih priporočati,
razširjati, dajati jim potrebnih informacij. Od lista se
zahteva mnogo, a uredniki sami brez pomoči ne morejo
vsega zmagati. Le s tem bomo zboljšali liste, in ljud¬
stvu se bode bolj ustreglo. Na raznih shodih naj duhov¬
niki in lajiki vedno obračajo pozornost tudi na časo¬
pisje, in naj s svetom in z dejanjem podpirajo časni¬
karje. A tudi iz središča, iz Ljubljane naj pride impulz

64

v razne kraje po odboru,  ki je nasvetovan v reso¬
luciji in ki naj takoj prične delovati.

V časniški odbor  se povabijo zastopniki slo¬
venskih časnikov, ki še niso odstopili od krščanske
misli, in nekateri odlični politiki iz raznih slovenskih
dežel. Duša temu odboru naj bodo trije gospodje v
Ljubljani. Tajnik bodi izobražen in delaven mož, ki
naj dopisuje na vse strani, zbira sotrudnike in jih orga¬
nizira. Če pride kako važno vprašanje na površje, naj
se takoj ta odbor posvetuje, kako stališče naj zavzame
časopisje. K posvetovanjem se naj povabijo tudi drugi
vplivni možje. Ti sklepi se naj potem naznanijo listom,
ki so v zvezi, da vsi enotno in složno postopajo v
dotičnem vprašanju. Nasvet o zvezi, katero nasvetuje
resolucija, je že na prvem katoliškem shodu priporočal

— gospod Gabršček. (!) Žal, da je ta zašel s svojo
„Sočo“ v „Narodovo“ strujo, v vrsto tistih, ki trde, da
so trdni katoličani, a izganjajo krščansko misel iz jav¬
nega življenja. Kardinalno vprašanje, okoli katerega
se suče ves naš boj z liberalci, je samo: Krščanstvo
v javnosti.  Mi trdimo, da ima Kristus prav, ki je
rekel: „Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega
bom jaz spoznal pred svojim očetom.“ Liberalci pa
govorč, da se katoličan mora skriti, kadar opravlja
svoje verske dolžnosti. Zaradi tega je boj in bo boj
tudi v našem časopisju, dokler si ne priborimo pravice,
da imej krščanstvo svoje mesto v javnosti. (Odobra¬
vanje.)

Ker je že poldne, se posvetovanje prekine. Ob
V 4 3. se nadaljuje podrobna razprava. Po nasvetu po-
ročevavca se prenaredi naslov resolucije ter se ime¬
nuje namesto „časnikarski“ —- v „tiskovni“ odsek, in od¬
delek c)  namesto „Tisk“ — »Časnikarstvo 14 .

G. urednik Ž u n d a 1 e k naglaša važnost stalnih
dopisnikov, zlasti po večjih mestih, navaja nekaj zgledov
s Češkega ter podaja več praktičnih nasvetov. Noben
stan nima tako inteligentnih dopisnikov, kakor duhovski.
Naj bo zato vsak župnik in vsak kaplan stalni dopisnik

— in katoliški listi bodo najboljši! Na Češkem imajo
katoliško tiskovno „Ligo“. Člani si razdele med seboj
razne liste. Če piše kak nasprotnik v svojem listu

65

krivično, pride takoj odgovor v „Katolickych listych.“
Podobno so organizirani tudi češki socialni demokratje.

G. F. S. Finžgar  govori istotako o podpiranju
časnikov in kaže na nekaterih zgledih, kako se dosti¬
krat katoliški tisk tudi po merodajnih krogih dosti ne
podpira. „Slovenec“ dostikrat ne zve važnih stvari z
dežele, „Ljubljančanka“ ima pa dobre dopisnike tudi v
majnih krajih. „Slovenec“ naj ne prinaša preveč strogo-
cerkvenih poročil, ker pravijo nasprotniki potem, da je
le „farovški“ list. O razmerju »Slovenca" proti »Slo¬
venskemu Narodu“ pravi govornik, da bi bilo treba
določiti, ali se naj sploh »Narodu" še kaj odgovarja.
Govorniku se „Narod“ gabi kot ostuden list.

Tajnik g. Rozman  naglaša potrebo in vrednost
zlasti kratkih, zanimivih in aktuelnih poročil. Manjka
dostikrat in mnogokod le dobre volje, da listom ne
dopisujejo oni faktorji, ki so v to po zmožnostih in
dolžnosti  najprej poklicani. — Gledč kritike treba
povdarjati to : Katoliški listi se ravno po svojih so¬
mišljenikih sodijo dostikrat preostro, da, naravnost kri¬
vično, dočim se nasprotniki sodijo z najmilejšo mero!
Denarna sredstva, s katerimi razpolaga duhovščina, se
še premalo rabijo v povzdigo tiska. Tudi v tem treba
poboljšanja, zlasti pa, da vsak domoljub gmotno in
duševno podpira slovenske dobre liste. Vsak naj sklene,
da bo redno o vseh važnejših stvareh poročal svojemu
listu!

G. prof. dr. Marinko  poudarja, da je treba na¬
svetovani odbor čim prej osnovati in se dela resno
poprijeti. — G. dekan Koblar  govori, kako potrebno
je dajati informacije posameznim osebam, ki so po listih
napadene. Saj mnogokrat napadeni niti ne izvč, kaj se
o njem piše. Zato naj bi centralni odbor obvestil takoj
vsakega, če je napaden, in mu svetoval, kako se naj
brani. Resolucije se sprejmč neizpremenjene in v pri-
pravljavni odbor  se izvolijo gg. kan. A. Kalan,
dr. Evg. Lampe  in svetnik V e n c a j z.

č)  Farne knjižnice. Poroča g. prefekt dr. Gruden.

Knjig in časnikov produciramo Slovenci že precej,
a dosti ne gledamo na to, da postanejo tudi last naroda,
da pridejo v najširše sloje. Temu naj opomorejo farne

5

66

knjižnice. Po večjih krajih so potrebna dobra
bralna društva,  drugod po manjših krajih za¬
dostujejo bralni krožki.  S praktičnimi vzgledi
kaže govornik, kako naj se krožki uravnajo. Duhovnik
naj listov nima le zase, ampak naj skrbi, da krožijo po
hišah. Najbolje bi bilo, da bi tak imenik dobrih listov
izšel kot priloga kakemu listu, morda „Dom in Svetu“.

G. Žunddlek  pozdravlja to resolucijo kot zelo
koristno. V Pragi se že živahno deluje za take knjiž¬
nice, in škofijska sinoda bo določila, da se naj snujejo
farne knjižnice in katol. bralna društva. Zlasti potreben
nam je tudi seznamek vseh dobrih slovanskih knjig

G. Finžgar  kaže, kako se mnogokrat z malim
trudom more ustreči želji ljudstva po dobrem berilu.
Kjer ostajajo ljudje ob nedeljah čez poldne pri župni
cerkvi, naj se pripravi soba, kamor hodijo čitat. —
G. dr. Marinko  povdarja, da treba poskrbeti za to,
da se resolucija tudi dejansko uresniči. — Resolucija
se sprejme neizpremenjena.

d)  Ljudsko in mladinsko slovstvo. Poroča gospod
katehet A. Stroj:

Kakor le krščanska vera pospešuje pravo omiko
med narodi, tako tudi v resnici blaži in izobražuje
ljudstvo le ono slovstvo, ki hoče izvrševati svojo na¬
logo na podlagi resnic sv. vere. S I. slov. katoliškim
shodom mora tudi II. slovenski katol. shod hvaležno
priznati, da nam Slovencem v prvi vrsti oskrbuje tako
slovstvo družba sv. Mohorja.  Z nobeno knjigo,
ki jo je izdala, se še ni izneverila svojemu prvotnemu
programu, ki jej je: podpirati pobožno, lepo
obnašanje in ohranjevati katoliško  vero
med slovenskim ljudstvom.  Vsakovrstne
ideje pa se širijo mej preprosto ljudstvo najvspešnejše
v povestih.  Ako odboru niso na razpolago izvirni
pripovedni spisi, naj se odloči za to, da izdaja tudi
dobre prevode slovanskih, angleških, francoskih in
nemških povesti, ki nam kažejo lepoto sv. katoliške
cerkve in bi tudi Slovence utrjevale v verskem pre¬
pričanju. Sveta dolžnost vseh naših dobrih pisateljev
pa je, podpirati odbor Mohorjeve družbe, ki je prava
krušna mati slovenskemu ljudstvu.

67

Kakor drugod, so se jele tudi pri nas širiti razno¬
vrstne knjižice, celo po socialnih demokratih
in protestantih,  ki so nevarne veri in čednost-
nemu življenju. Naša dolžnost je, da temu nasproti iz¬
dajamo dobre knjižice in preskrbujemu ljudstvu vedno
več dobrega beriva. Skrbeti moramo v prvi vrsti zopet
za dobre povesti. V tem nam naj bi bili zgled kato¬
liški Nemci v Švici, ki so zasnovali svojo „Zehnpfennig-
bibliothek", ki je v kratkem času svojega obstanka
izdala že nad 200 snopičev in za neznatno ceno podala
ljudstvu spise najboljših katoliških ljudskih pisateljev.
Nam bi ne bilo treba začenjati novega podjetja, ampak
zbirka povesti iz „ Domoljuba  “ bi se lahko
razširila, in imeli bi koristno knjižnico v zabavo in
pouk ljudstvu.

Treba pa je mej narodom širiti tudi knjižice, ki
ga poučujejo v času primernih vprašanjih. Taka vpra¬
šanja so dandanes verska in socialna vpra¬
šanja. »Katoliško tiskovno društvo" v
Mariboru  je izdalo več poljudnih spisov kanonika
dr. I. Križaniča. „Katol. politično društvo" v Ljubljan
pa je zasnovalo „ Knjižnico za ljudstvo"
Naj bi se take zbirke nadaljevale; skrb vseh rodo¬
ljubov pa bodi, da se širijo med narodom.

Prav gorko pozdravljamo tudi „Zbirko ljud¬
skih  i g e r “ , ki jih je začela izdajati „Slovenska
kršč.-soc. zveza" v Ljubljani.

Primeroma največ del v vsakem slovstvu se spiše
za mladino. Že iz tega se spozna važnost mladinskega
slovstva. Vtiski, ki jih dobi mladina po prvem branju,
so odločivni in tudi usodni. Zato pa morajo mladinski
spisi biti tudi vzgojivni. Nikakor ne priporočamo s tem
moralizovanja, ampak iz mikavno pisanih povesti mo¬
rajo odsevati ideje, in povesti morajo ogrevati otroško
srce in je vnemati za vse lepo in vzvišeno. Prvi slo¬
venski katoliški shod je priporočil vsem pisateljem,
izdajateljem in učiteljem mladine posebno skrb pri iz-
davanju, zalaganju in razširjanju spisov za mladino.
Zato so se v koledarjih „ Katoliškega ti¬
skovnega društva"  vsako leto ocenjevale knjige
za mladino. Te ocene naj se zberč in izdajo v posebni
knjigi. Nadaljujejo naj se tudi v bodoče z enako na-

5 *

68

tančnostjo. Vsi mladinoljubi pa naj se nanje ozirajo in
mej mladino širijo odobrena dela. Z dobrimi vzgojiv-
nimi spisi za mladino se odlikujeta časnika „Vrtec“ in
„Angeljček“, zbirka „Družbe sv. Cirila in Metoda“ in
„Katol. bukvarne 44  in Kosijeva „Zabavna knjižica ' 4  ter
„Pomladni glasi 44 .

G. Rozman želi, naj tudi ta resolucija ne ostane
samo na papirju. Da je „Družba sv. Mohorja 44  „naša
dika in naš ponos 44 , zato smo hvalo dolžni Bogu, ki
je ustanovo Slomšek - Einspielerjevo tako blagoslovil;
hvala gre marljivim in požrtvovalnim gg. poverjenikom
in pridnim pisateljem, ki podpirajo naše delo. Temu
kot tajnik družbe dodajam prošnjo, da poverjeniki
kakor pisatelji nadaljujejo domoljubno svoje delo za
družbo. Kar se tiče v poročilu izraženih želja, jih bode
odbor gotovo uvaževal in se zlasti potrudil, da podil
udom kolikor možno leposlovnega beriva.

G. trgovec Treven  izreče željo, da družba izda
„Življenje svetnikov 44 . — G. Koechler  govori gledč
prevodov in priporoča povesti. — G. Finžgar izraža
več misli o spisih za omikanejše kroge in o podporah
za pisatelje. — Gosp Rozman  odgovarja na razna
vprašanja in nasvete. Družba se bo potrudila, da ustreže
izraženim željam.

Resolucija se sprejme brez prememb.

e)  Izdanje slovenskih pesnikov in pisateljev za
ljudstvo in mladino. Poroča g. dr. Opeka:

Resolucija. Da dobi naše ljudstvo dovolj pošte¬
nega zabavnega beriva in da se zlasti odrasla mladina
po možnosti obvaruje vsega, kar je slabega ali kuž¬
nega v slovenskem leposlovju, priporoča II. slovenski
katol. shod, naj se poskrbi za posebno, zlasti stvarno
dobro izbrano ter očiščeno, zelo ceneno  izdajo slo¬
venskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in
novejših. V ta namen naj se sestavi odbor veščih mož,
ki dobro poznajo slovensko leposlovje in ki bodo po
skupnih posvetovanjih vestno odbirali za tako izda-
vanje primernih spisov.

Dva glavna motiva takemu podjetju sta izražena
v resoluciji sami. Prvi:  da dobi naše ljudstvo dovolj
poštenega, zabavnega beriva; drugi:  da se zlasti od-

69

rasla mladina po možnosti obvaruje vsega, kar je
slabega in kužnega v slovenskem leposlovju. — Da
naše ljudstvo rado bere, tega ni treba poudarjati; da
zlasti rado bere pripovedne stvari, to vemo vsi, a da
smo baš s te vrste berivom velikokrat v zadregi, kadar
ga treba bodisi priporočati, bodisi deliti med narod,
tega tudi ni tajiti. „Družba sv. Mohorja' 4  res podaja
našemu ljudstvu obilo lepega beriva — toda pripoved¬
nega, zabavnega premalo, da bi se narod ne oziral še
po drugih knjigah, posebno v dolgih zimskih večerih.
Kaj naj mu damo torej potem v roke ?

Narod zahteva povesti. Toda lepih starih povesti
„o treh kranjskih bratih", o „Svetinu“, „o žalosti in
veselju" itd. že skoro več nimamo; novejše imamo, a
niso vselej čiste. In da bi tudi te čiste bile in da bi
tudi one starejše še imeli: v taki množini  jih ni¬
mamo, kot bi bilo želeti. Farne knjižnice  bodo
nekaj odpomogle. To je res. Toda kaj bodete pa dali
v farne knjižnice?

Baš radi njih se resolucija jako  pri¬
poroča.  Starejših naših pisateljev, kot so bili Cigler,
Andrejčkov Jože itd., si že ne bodo mogle nabaviti, ker
jih ni; novejših pa, kakor Jurčič, Stritar itd. ni devati
vanje takih, kakršni so. — Ce pa bi imeli posebno
cenene  zbirke, bi se vsaka knjižnica lahko dobro in
s številnimi izvodi založila z zabavnim berivom.

Zlasti velike važnosti pa je taka zbirka dalje radi
mladine  . . . Pred vsem mislimo na učečo se mla¬
dino, na d ij a k e. Vsak pozna dijaško m a n i j o , s
katero si nabavljajo klasike in si jih izposojujejo med¬
sebojno ter jih prebirajo. — Kakršno berivo torej dijak
dobi, tako kupi, tako bere. Vsi pa poznamo toliko vsaj
naše novejše klasike, da vemo, da ni vse za dijaka,
kar je v njih . . .

S tako zbirko bi odpomogli:

a)  nravstveno, ker bi odvračali od slabega in na¬
vajali k dobremu berivu;

b)  gmotno, ker bi prihranili dijaku marsikak
novčič.

70

Organizacija naj bi bila sledeča:

a)  Podjetje bi moralo prevzeti „Katol. tiskovno
društvo" ali lastništvo „Dom in Sveta."

b)  Le-to bi moralo pred vsem poskrbeti, da si
odkupi pravico ponatiskovanja tam, kjer je tega še
treba.

c) Pod nadzorstvom gori omenjenega odbora, ka¬
teremu naj bi načeloval poseben urednik — naj bi se
izdali spisi v snopičih, morda perijodično — tako,
kakor je izhajala svoj čas „Ljudska knjižnica".

d)  Izdaja naj bi bila čedna, a kolikor mogoče
ekonomična, da bi bila vsa stvar ceneja.

Tajnik Rozman  pravi, da tudi „Družba svetega
Mohorja" že ponatiskuje, a bi rada prepuščala last¬
ninsko pravico takemu podjetju.

Resolucija se sprejme.

Vpripravljavni odbor  se izvolijo gg. pro¬
fesor K r ž i č, dr. Opeka in Fr. Finžgar

Resolucije se nato sprejmo tudi v III. branju.
Poročevavcem na sklepajočem shodu se izvoli dr. Opeka,
njegovim namestnikom učitelj Novak.  — Ob 4. uri
zaključi g. pi-edsednik delovanje odseka.

5. Organizacijski odsek.

Ob 2. uri popoldne je otvoril dr. Laginja  sejo
organizacijskega odseka ter dal besedo dr. Kreku,  ki
je utemeljeval predložene resolucije.

Najvažnejša stvar pri izvedenju resolucij katoli¬
škega shoda je organizacija. Od nje je odvisno vse.
Organizacija mora obseči vse, kar se je sklepalo, mora
oživiti te sklepe, združiti ljudi in jih urediti v celoto,
da bodo mogli po načrtu izvrševati, kar so spoznali za
dobro. Neki Francoz je rekel: „Naša družba je podobna
prahu, organizmi so razbiti in razrušeni v atome. Ko
pride burja in nevihta, izpremeni se prah v blato."
Taka družba ne more delovati. Zato je treba, da sesta¬
vimo krepka, živa, socialna telesa po našem programu.

71

Katoličani imamo v katoliški cerkvi najkrepkejši orga¬
nizem, obstoječ že devetnajst stoletij, ki se ni nikdar
bistveno izpremenil, ampak skozi stoletja vedno mlad
in krepak druži vernike. Ta velika socialna sila katoli-
čanstva pa daje moč tudi drugim socialnim organizmom,
ki iz njega izvirajo ali se nanj naslanjajo. Dokler so
bili narodi zvesti načelom katoliške cerkve, je bilo
njih življenje srečno, urejeno po zakonih pravičnosti.
Zato zbirajmo po teh načelih moči, tvorimo krepke
družabne organizme v tesni zvezi s katoliško cerkvijo.

Stari cehi, ki so nekdaj obrtnemu stanu položili
zlat temelj, so gojili vedno tudi versko življenje. Iz
cerkvenega življenja so pa dobivali moč za prospe-
vanje tudi sami. Ta duh se mora oživiti tudi danes v
ljudski organizaciji, da se iznova okrepč stanovi. Ti
stanovski organizmi ne smejo imeti polemično-politič-
nega značaja, ampak morajo imeti kot smoter blagor
lastnih udov. Duh, ki naj vlada v njih, bodi tak, da
morejo bivati v cerkvi, a da se neomadeževani ohra¬
nijo tudi izven nje. Le s tako organizacijo si ohranimo
krepek in zdrav narod.

Ljubezen do naroda je ena glavnih sil, ki so¬
delujejo pri organizaciji. Iz te ljubezni nastajajo velika
kulturna dela. Združena z ljubeznijo do vere in z lju¬
beznijo do pravičnosti je eden prvih organizatoričnih
faktorjev. To ljubezen moramo priznavati tudi mi kot
opravičeno in potrebno. Kar potrebujemo v narodnem
oziru mi Slovenci, obsegajo vse sklepi „Vseslovenskega
in istrsko-hrvaškega shoda“ z dne 14. kimavca 1897.

Kar priporočajo posamezne točke resolucije, nam
narekujejo dejanske potrebe. Da naj shod voli izvrše-
vavni odbor, ki obstoj iz načelnika in tajnikov za po¬
samezne dežele, je potrebno, ker drugače nimamo ni¬
kogar, ki bi skrbel za uresničenje teh sklepov. Politična
društva se morajo pomnožiti, da postane delovanje
katoliške stranke intenzivnejše in popularnejše. Veliko
politično društvo more delovati le bolj splošno. Taka
društva pa morojo imeti svoje glasilo, katero dobivajo
njih člani redno v roke in zajemajo iz njega pouk o
glavnih političnih vprašanjih. Tako so organizirani so¬
cialni demokratje, in ravno s tem so tako razširili
svoje ideje.

72

Prvo je pa vedno vendar-le rodbinsko življenje.
Rodbina je svetejša, nego vse družbe, ki so nastale za
njo. Zato pa mora biti vsa organizacija taka, da ne
ruši in ne moti rodbinskega življenja. Vsako društvo
se mora ozirati na družino, izključena mora biti po¬
trata in razkošnost.

Pouk v društvih bodi vsikdar primeren izobra-
ženju ljudstva. V prvi vrsti naj gledajo društva, da svoje
ude vzgajajo  s poukom. Ne sme se predavati ljudem
o tvarinah, ki jih ne morejo razumeti, ampak treba je
začeti z osnovnimi sociologičnimi tvarinami, ki so jim
najbližje, in odtod jih je treba uvajati v spoznavanje
strogo socialnega vprašanja.

Ker naj imajo naša društva v prvi vrsti vzgoje-
valni smoter, morajo biti združena s knjižnicami. Um¬
stveni napredek je glavni pogoj političnemu napredku
in organizaciji. Ni nam treba toliko plesa in toliko
slavnosti, ampak več pouka in razuma.

Dalje pa mora stranka skrbeti, da dobč njeni
ljudje pouk v posameznih, zlasti v pravnih vprašanjih,
ki je silno potreben v javnem življenju. Za to je treba
ljudskih pisarn,  ki naj bodo vsem udom stranke
odprte. Na Nemškem imajo mnogo takih pisarn, v
katerih se dobi svet ali zastonj ali za pol marke. Na
Vestfalskem te pisarne izborno delujejo.

Generalna debata se opusti. V podrobni debati se
sprejmejo vse resolucije neizpremenjene, razen 4. in
5., ki se izpremenita.

Pri 4. točki predlaga g. Gomilšek,  naj se po
besedi »knjigovodstvu" vstavi: „o govorništvu".

Pri 5. resoluciji predlaga g. Gomilšek,  naj se
pri stavku: „Snujejo naj se javne bravnice in knjižnice,"
še pristavi: „Ki se naj imenujejo Slomškove knjižnice".

Dalje predlaga g. G o m i 1 š e k naj se koncem
5. resolucije še pridene stavek:

„Posebno se nujno priporoča, da se take knjiž¬
nice ustanavljajo ob mejah slovenskih, kjer so narodna
društva nemogoča."

Poročevavec dr. Krek pritrdi vsem nasvetovanim
premembam in dostavkom, ki se sprejmejo soglasno.

Naposled zaključi načelnik dr. Laginja  zboro¬
vanje.

73

IV. Sklepajoče zborovanje.

Posvetovanje v odsekih je bilo sklenjeno. Sklepi
so bili od strokovnjakov točko za točko iznova pre¬
gledani, očiščeni in opiljeni. V bistvu seje sprejelo vse,
kar je predlagal pripravljavni odbor, le nekatere manj
bistvene točke so se izbrisale ali dostavile. Posveto¬
vanje je bilo vseskozi stvarno in resno, dasi pri mnogih
vprašanjih jako živahno in natančno. Udeleženci kato¬
liškega shoda so se bili razdelili po strokah, tako da
so bili pri posvetovanju o vsakem sklepu zbrani naj¬
bolj vešči in izobraženi udeleženci.

Treba je bilo pa, da se sprejmo ti sklepi od
vsega shoda.  Ker bi bilo čitanje obsežnih resolucij
motilo slovesno zborovanje, je sklicalo predsedništvo
takoj po končanem posvetovanju v odsekih vse udele¬
žence skup na glavno zborovališče Sklepi ki so bili
prej razdeljeni po odsekih, so se tu pred vsem zbranim
ljudstvom prečitali še enkrat v celoti, in ves zbor je
še enkrat glasoval za posamezne sklepe.

Ti sklepi so se vsi, brez izjeme, soglasno, s po¬
polnim odobravanjem sprejeli, in s tem so postali ve¬
ljavni in obvezni za udeležence katoliškega shoda in
za vse slovensko katoliško ljudstvo, ki je bila zasto¬
pano po njih. Ti sklepi so postali tudi program za
katoliško - narodno gibanje na Slovenskem, sprejeli so
se kot navodilo za javno življenje in delovanje kato¬
liških Slovencev.

Pri teh sklepih je sodeloval po tisočerih zastop¬
nikih ves slovenski narod, izrasli so mu takorekoč iz
duše in obsegajo vse važne potrebe našega javnega
življenja.

v

Sklepi

II. slovenskega katoliškega shoda
Ljubljani.

sprejeti pri sklepajočem zborovanju dne Id. septembra 1900.

I. Krščansko življenje.

Slovensko ljudstvo, zbrano ob koncu XIX. sto¬
letja na II. slov. katol. shodu,

I. a ) se klanja Kristusu,  nesmrtnemu kralju
vseh vekov, in se posvečuje v XX. stoletju Njegovemu
preš v. Srcu;

b)  izreka neomejeno zvestobo, vdanost in pokor¬
ščino Kristusovemu namestniku na zemlji, vrhovnemu
poglavarju katoliške cerkve, svetemu Očetu
Leonu XIII.; svojim škofom,  ki po njih vlada sveti
Duh cerkev božjo, zaupanje, vdanost in verno pokor¬
ščino v verskih stvareh in v vseh zadevah, kolikor so
v zvezi s sveto vero, bodisi v zasebnem ali v javnem
življenju; spoštovanje duhovnikom,  ki kljub člo¬
veškim slabostim nikdar ne izgube skrivnostne oblasti
mašniškega posvečenja;

c)  obsoja sovražne napade  nekaterih slovenskih
sinov zoper Kristusa in njegovo cerkev, zoper papeža
in škofa, zoper duhovnike, redovnike in druge kato¬
liške može.

II. Drugi slovenski katoliški shod se hvaležno
spominja, koliko lepih sadov je rodil I. slov. katoliški
shod za krščansko življenje med Slovenci, kako se je
okrepila katoliška zavest in edinost, ustanovile se po

75

tolikih krajih Marijine družbe, namnožili se misijoni,
razširilo in poživilo se češčenje sv. Rešnjega Telesa;
poudarja iznova osnovne resolucije, sklenjene tedaj
(tretji red, stanovske družbe, rokodelska društva, Vin-
cencijeve družbe), priporoča pa še posebej proti mnogim
sovražnikom, ki zasekavajo slovenskemu narodu glo¬
boke rane, naslednje pripomočke:

a)  pospešuje se naj vsestransko krščanska do¬
mača vzgoja;

b)  snujejo naj se zlasti za mladeniče in može
Marijine družbe;

c)  osnujejo naj se po posameznih župnijah ka¬
toliška izobraževalna društva ter župne
knjižnice;

<?) ker ni mogoč krščanski preporod brez božje
pomoči, naj se širi še dalje vsebolj češčenje pre¬
svetega Srca Jezusovega, češčenje  sve¬
tega Rešnjega Telesa, pa češčenje Ma¬
tere Božje;  naj se množi prejemanje sv. za¬
kramentov,  nasledujejo evangeljski sveti,
goji skupna molitev,  širi umevanje litur¬
gije,  neguje v cerkvah liturgično in ljudsko
petje.  Da se dosežeta poslednja dva namena, pripo¬
roča drugi slov. kat. shod skrb za povzdigo gmotnega
in moralnega stanja Cerkvenikov in organistov.

d)  ker je pijančevanje  eno poglavitnih ovir
krščanskega življenja, naj se z vsemi silami deluje proti
njemu povsod, zlasti v družbah  treznosti;

e)  v ljudstvu se naj goji smisel za nravno
korist varčevanja  ter se naj podpirajo društva,
ustanovljena v ta namen.

f)  posebna skrb nam bodi tudi za nravno krščan¬
sko življenje Slovencev na tujem.

II. Šolstvo,
a)  Ljudske šole in učiteljišča.

1. V zmislu svetega očeta Leona XIII. in v edin-
stvu s svojimi višjimi pastirji — avstrijskimi škofi —
obnavlja drugi slovenski katoliški shod zahteve vseh

76

katoličanov po katoliških javnih šolah  in katoliških
učiteljiščih,  v zavesti, da sedaj veljavni ljudsko-
šolski zakon  ne daje zadostnega poroštva za krščan¬
sko vzgojo mladine

2. Ker je malo upanja, da bi državni zbor v bližnji
bodočnosti ugodil pravicam svete cerkve in želji kato¬
liškega ljudstva, naj deželni zbori  po slovenskih
kronovinah šolske postave v tem zmislu prenaredč,
kolikor je to mogoče v področju njih avtonomije, kar
zahtevaj slovensko ljudstvo pri izbiri in volitvi dežel¬
nih poslancev.

3. Dokler se ne izvedejo zakonitim potom opra¬
vičene zahteve glede na šolo in vzgojo, snujejo naj se
zasebne  katoliške ljudske šole, zlasti redovne. Vsem
redovnikom in redovnicam,  pa tudi svetnim
učiteljem in učiteljicam, ki delujejo za krščansko vzgojo
slovenske mladine, posebno „S o 1 s k i družbi sve¬
tega Cirila in Metod  a“, katero naj vsi katoliški
Slovenci podpirajo, izreka katoliški shod svoje priznanje
in zahvalo. Hkrati priporoča saleziansko zavetišče za
zanemarjeno mladino v Ljubljani.

4. Drugi slovenski katoliški shod toplo priporoča
snovanje katoliških učiteljišč  po slovenskih
deželah. Zato pohvalno omenja obeh zasebnih učiteljišč:
pri čč. šolskih sestrah v Mariboru in čč. gg. uršulinkah
v Ljubljani, ki se trudijo vzgajati v pravem verskem
duhu bodoče učiteljice. Za pripravnike pa naj se prej
ko prej uravna primeren k on vik t, kakršnega na-
merja graditi društvo »Pripravniški dom“ v Ljubljani.

5. Protiversko gibanje,  ki se je zaneslo
tudi med slovensko učiteljstvo, drugi slovenski kato¬
liški shod najostreje obsoja. Opozarja na to nevarno
gibanje, naj se že imenuje socialno-demokratsko (jun-
govsko) ali liberalno, zlasti zato, ker popolnoma na¬
sprotuje celo sedaj veljavnim šolskim zakonom, ki
govore o versko-nravni vzgoji otrok. Z veseljem pa
pozdravlja začetek krščanske organizacije med učitelj¬
stvom in delovanje katoliškega šolskega lista Slo¬
venski učitelj “.

6. Drugi slovenski katoliški shod ponavlja zahtevo^
naj postavi višja šolska uprava ljudsko šolo in uči

77

teljske pripravnice na edino pravo pedagoško - didak-
tiško podlago maternega jezika,  kakor to za¬
htevajo državni osnovni in šolski zakoni. Zato mora
biti učni jezik na vsah šolah, Slovencem namenjenih,
slovenski. Ker se to doslej še ni izvršilo, zahteva ka¬
toliški shod, da se odstranijo nepostavne razmere, ki
vladajo zlasti pri šolstvu na Koroškem, pa tudi na
Štajerskem in Primorskem. Katoliški shod dalje zahteva,
naj šolske oblasti po vseh deželah, kjer bivajo Slovenci,
skrbe tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod,
kjer se nahaja postavno število otrok, osnujejo javne
ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Ako pa šte¬
vilo slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za
ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj
se ločijo otroci v skupni šoli po maternem jeziku v
skupine ali oddelke. Učitelj na takih šolah mora biti
vešč obeh učnih jezikov. Pouk v krščanskem nauku
naj se vrši pri vsakem številu otrok v maternem
jeziku.

b)  Srednje šole.

Drugi slovenski katoliški shod zahteva iznova:

1. Da se državne srednje šole, gimnazije in realke
tako preustroje, da se ne bode v njih ne le nič po¬
učevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju
katoličanov, marveč da bodeta vsa vzgoja in ves pouk
dejansko povspeševala katoliško versko mi¬
šljenje in življenje naše mladine.

2. Ker sta narodna in verska vzgoja v tesni zvezi,
ponavlja drugi slov. kat. shod že mnogokratno zahtevo,
da dobimo slovenske gimnazije  po vsem slo¬
venskem ozemlju.

3. Drugi slovenski katoliški shod priporoča ver¬
nikom vseh slovenskih škofij, da z vsemi močmi pod¬
pirajo deška semenišča; zlasti pozdravlja z velikim
veseljem namero presvetlega gospoda knezoškofa ljub¬
ljanskega, da se osnujeta škofovska odgojivna zavoda
s svobodno katoliško gimnazijo, ter izreka željo, da to
škofovo namero podpirajo z vsemi silami vsi verniki
ljubljanske škofije.

78

4. Z zadovoljstvom jemlje shod na znanje, da so
se vsled ministrske odredbe z dne 12. junija 1899. za
mladino državnih srednjih šol zopet omogočile du¬
hovne vaje,  in poživlja poklicane kroge, da pre-
skrbč mladini vsako leto primerne duhovne vaje in
da ji dovolijo zbirati se v Marijine družbe  ali
kongregacije.

5. Vsem mladinoljubom, zlasti šolskim oblastčm,
se toplo priporoča, naj skrbno pazijo na vedenje dija¬
kov zunaj šole,  zlasti na dijaška stanovanja,
da se bodo dijaki versko-nravno vzgajali tudi doma.

c) Visoke šole.

1. V nadi, da bode nameravano vseučilišče v
Ljubljani  tudi v verskem obziru ustrezalo zahte¬
vam slovenskega naroda, se pridružuje drugi slovenski
katoliški shod zadevnim sklepom deželnega zbora voj¬
vodine Kranjske, storjenim v seji dne 28. februarja 1898,
in prošnji dotičnega odbora, izročeni dnč 14. oktobra 1898
gospodoma ministrskemu predsedniku in naučnemu mi¬
nistru in dnč 15. oktobra 1898 tudi obema zbornicama
državnega zbora.

2. Drugi slovenski katoliški shod jemlje z zado¬
voljstvom na znanje, da se je ustanovilo na Dunaju
slovensko katoliško dijaško društvo „Danica“;  isto-
tako z veseljem pozdravlja delovanje graških  aka¬
demikov v prospeh krščanskega napredka.

3. Skrbi se naj za nravno in gmotno podporo
slovenskim krščanskomislečim visokošolcem in njih
društvom.

III. Socialne potrebe,
a)  Kmetski stan.

I. 1. Drugi vseslovenski katoliški shod izjavlja,
da se ima kmetski stan organizovati po zadrugah, ki
imajo biti obvezne  za vsakega kmetovavca, tako
da so one pravo stanovsko  zastopstvo vsega kme¬
tijskega ljudstva.

Podlaga tej organizaciji bodi okrajna, oziroma
krajna zadruga; te vse se naj zvežejo v deželni zadrugi

79

in iz vseh deželnih bodi sestavljena tudi zveza vseh v
državi nahajajočih se deželnih zadrug.

2. Shod pozdravlja z radostjo vladno predlogo o
kmetijskih zadrugah ter se nadeja, da bo c. kr. vlada
dosledno skrbela tudi za sredstva, potrebna za plodo-
nosno delovanje istih ter jim preskrbela brezobrestna
ali vsaj nizkoobrestna posojila.

Shod pozdravlja z zadoščenjem, da vlada podpira
zadružno organizacijo.

3. Shod pričakuje od c. kr. vlade, da bo z ozirom
na že doslej lepo število gospodarskih zadrug, katere
se pa bodo osnovale povsod, po zgledu drugih držav
ukazala nakupovati za državno vojaštvo  potrebno
žito, vino, seno in tudi druge potrebščine naravnost
pri gospodarskih zadrugah.

4. Da se kmetski stan stalno reši iz oblasti ode¬
ruških rok, bodi skrb državi in deželnim zastopom, da
pospešujejo in z nizkoobrestnimi posojili podpirajo sno¬
vanje Raiffeisnovih posojilnic.

II Shod zahteva od c. kr. vlade, da z modro
brambeno c o 1 n i n o varuje našo domačo kmetijsko
produkcijo.

a ) Osobito pa bodi državni vladi skrb pri skle¬
panju bližajočih se novih trgovinskih pogodb, da se
odpravi zloglasna vinska klavzula  ter stavi
toliki uvozni col na italijanska vina, da bodo naši vi-
norejci mogli prodajati svoj pošteni vinski pridelek
po primerni ceni.

b)  Istotako naj se omeji prosti uvoz  sadja
in sočivja iz Italije.

c)  Najizdatnejša opora našemu kmetijskemu go¬
spodarstvu je živinoreja,  zato bodi skrb vladi,
da varuje našo živinorejo in iz nje izvirajoče pridelke
ptuje konkurence ter po skrbnih veterinarnih naredbah
zagotovi naši živini neovirani izvoz v sosedne države.

Posebno pa se mora kar najodločneje zahtevati,
da se živini iz Rusije in balkanskih držav zapre uhod
v naše kraje, to pa že zaradi nevarnosti, da se zanese
od tam ondi trajno razsajajoča živinska kuga.

80

d)  Istotako naj se po primerni colnini varuje
naša produkcija iz živinoreje: maslarstvo in sirarstvo,
ter bodi skrb vladi, da z modrimi zakoni brani pošteno
produkcijo pred sleparskimi ponarejevavci živil.

III. Država naj z modrimi zakoni brani našo v i-
n o r e j o ter naj že vendar izda strogi zakon proti
ponarejevanju vina in napravi umetnega vina sploh.

IV. Pri sklepanju trgovinskih pogodb skrbi vlada
za trajen izvoz  našega blaga v inozemstvo, in oso-
bito za naš 1 e s naj dožene dogovore z Italijo in Fran¬
cijo, da bo naš les imel zagotovljen izvoz v te države.

V. Država naj skrbi za naš izvoz osobito s tem,
da podržavi vse železnice,  da potem s pri¬
mernimi voznimi tarifi pospešuje naš daljni izvoz v
inozemstvo.

V domači državi pa naj veljajo vozni tarifi  za
malega in velikega odpošiljatelja isti, ter naj se vsaj
na državnih železnicah odpravijo tako imenovane refak-
cije, ki omogočujejo velikim trgovcem nadvlado na
velikem trgu in manjšega producenta onemogočujejo v
tekmovanju.

VI. Ker se ima tudi z onostransko državno po¬
lovico, z Ogrsko,  urediti medsebojna trgovinska po¬
godba,  zahteva kat. shod, da varuje vlada našo kme¬
tijsko produkcijo pred premočno konkurenco'iz Ogrske
prihajajočih izdelkov, osobito pa žita, moke in živine,
ter naj se od ogrske vlade najstrožje zahteva, da na¬
pravi svojo veterinarno naredbo enako naši, ker le
potem je naši živini mogoč trajen, neopoviran izvoz v
inozemstvo.

VII. Trgovina z žitom na borzah  se mora teme¬
ljito preustrojiti in odpraviti takozvani spekulativni
promet na termine.

VIII. Ker od leta do leta bolj pomanjkuje de¬
lavcev  v kmetijstvu, ker jih kmetijstvo ne more
zaradi pičlih pridelkov primernejše plačevati, naj c. kr.
vlada kmetom pomaga do delavskih moči s tem,
da sinove kmetov, ki so potrebni za delo na domači
kmetiji, po dveletni vojaški službi odpusti na dom.


j2)r. _^\nior| ^or|. 3e^fič
knez iq šfeoj fjubtjanski.

81

IX. Da se ogromno breme obresti,  katere imajo
plačevati kmetovavci od visokoobrestnih vknjiženih
dolgov, zmanjša vsaj deloma, bodi skrb državi in de¬
želam, da se potom državnih in deželnih hipotečnih
zavodov konvertirajo oni dolgovi, od katerih je plače¬
vati nad 4'/* odstotkov obresti, v nižje, ne 4*/, od¬
stotkov obresti presegajoče dolgove, ter naj se uvedejo
naredbe za vsakoletno odplačevanje tudi dolga samega
v ta namen, da se tekom prihodnjega polstoletja doseže
vsaj delno razdolženje kmetskih domov.

X. Da se kmetskemu stanu zagotovi boljše stanje
za čas onemoglosti za delo, uvede naj država ali de¬
žela zavode za starostno zavarovanje  in pospeši
snovanje okrajnih bolniških blagajnic  tudi za
kmetski stan.

b)  Obrtni stan.

Da se reši obrtni stan pritiska velekapitala,
kateremu ga je izročil liberalizem z načelom neome¬
jene svobode, zahteva II. slovenski katoliški shod
sledeče:

1. Uvede in izvršuje naj se stroga izkušnja spo¬
sobnosti  v vseh vrstah obrti, izvzemši hišne obrti;

2. ožive naj se samostojne prisilne avtonomne
zadruge z deželnimi in državnimi zvezami,
ki naj povzdigujejo stanovsko zavest, skrbč za solid¬
nost izdelkov, urejajo razmerje med mojstri, pomočniki
in vajenci, skrbč za revne in onemogle ude, nadzirajo
strokovne šole in prirejajo strokovne tečaje, zlasti pa
združujejo obrtnike v gospodarske zadruge;

3. ustanovč naj se samostojne obrtne zbor¬
nice;

4. za prodajo  obrtnih izdelkov, ki se naj po
možnosti omeji na izdelovavce, naj si postavijo zadruge
skladišča  za surovine in izdelke, pri čemer jih naj
država in dežela podpirata;

5. konfekcije  naj se strogo nadzorujejo in po
možnosti nadomestč z zadružnimi prodajavnicami; kroš-
njarstvo in potovavna skladišča naj se po

6

82

možnosti odpravijo, delo po jetnišnicah  uredi, da
ne bo v kvar mali obrti;

6. izvrševanje več obrti po enem podjet¬
niku  se naj zabrani in razna dela izročajo naravnost
mojstru iste stroke;

7. d e ž e 1 a naj na vso moč podpira domačo
obrt;  pečarje, lončarje, lesno obrt, čipkarstvo itd.;
ti izdelki naj se zadružnim potom spravljajo na trg;

8. pouk v ljudskih šolah  se naj bolj ozira
na domače obrtne razmere, ustanovč naj se na pri¬
mernih krajih strokovne šole;

9. uvedejo se naj obrtna sodišča  kot obvezna
prva instanca v obrtnih stvareh;

10. država naj varuje domačo obrt s primerno
col ni no in domačim obrtnikom z ustanovitvijo kre¬
ditne banke  preskrbi nizkoobrestna posojila za na¬
bavo strojev itd.;

11. določi se naj po razmerah maksimalno število
vajencev  pri enem mojstru; pomočniki, ki delajo
za podjetnike doma, se naj odpravijo;

12. žensko delo se naj omeji, otroško  delo
odpravi;

13. nedeljski vsaj 36urni počitek  se naj splošno
uvede; kjer ni možno v nedeljo ali praznik dati po¬
čitka, se naj odloči 36 drugih ur v tednu;

14. država naj izda primerne zakone za obrtna
stanovanja in delavnice;

15. obrtne zadruge v sporazumu z delavskimi in
pomočniškimi zbori naj določijo najmanjšo  plačo,
sorazmerno cenam živeža in stanovanja v dotičnem
kraju, in naj skrbe za obrti koristno časopisje.

16. Pomočniki  se naj:

a)  vsestransko strokovno  izučč v svoji obrti;

b)  pri potovanju naj se jim preskrbč primerna
prenočišča,  vzbuja se naj med njimi verska in
stanovska zavest;

c ) zadruge naj izdajajo pomočniške knjižice,
v katerih bodi za vsakega pomočnika izpričevalo o
pomočniški izkušnji, imena mojstrov in krajev, kjer

83

je prej delal, in datum, kedaj da je delo nastopil in
zapustil

17. Skrbi naj se, da se verski, umski strokovni
in telesni razvoj vajencev primerno nadzira, da se
določijo pogoji o sprejetju, številu in odpustu vajencev,
nasledki kršenja pogodbe; vajenci naj se sploh ne ra¬
bijo za hišna opravila.

18. V pospeševanje krščanskega življenja snujejo
naj se po potrebi rokodelska društva moj¬
strov, pomočnikov in učencev.

c)  Trgovski stan

Trgovski stan hira vsled konkurence in pomanj¬
kanja stanovske in gospodarske organizacije. Njemu v
pomoč izjavlja II. slov. katol. shod:

1. Osnuje naj se tesnejša stanovska organi¬
zacija  trgovstva, da se bo mogla domača trgovina
vspešneje razvijati in braniti. V tem smislu se naj
preosnujejo sedanje trgovske in obrtne zbor¬
nice.

2. Uvede naj se za vse trgovce, izvzemši bra¬
njevce, dokaz sposobnosti,  ki naj ima poseben
značaj za velike in poseben za srednje in male trgovce.
Vedno naj se pa zahteva poleg potrebnih nravnih last¬
nosti dokaz o prestani določeni učni in pomočniški
dobi; poleg tega pa tudi dokaz o zadostnem, po raz¬
merah določenem kapitalu.

3. Država, dežele in občine naj snujejo za slo¬
venske trgovce slovenske trgovske šole;  država
naj izdatno podpira trgovska učilišča, ki naj jih usta¬
navljajo dežele, občine ali trgovske zbornice.

4. Agentsko  vprašanje se naj tako uredi, da
agenti ne bodo smeli stopati v dotiko z zasebniki ali
celo sami prodajati blaga, za katero posredujejo. Za¬
konito naj se tudi določi, da komisionarji  ne bodo
smeli blaga prodajati na svoj račun.

5. K r o š n j a r s t v o naj se tako omeji, da ne bo
delalo konkurence stalnim trgovcem.

6 *

84

6.  Pri  konzulatih in poslanstvih naj
se nastavijo trgovsko izobraženi strokovnjaki, ki naj
občujejo naravnost s trgovskimi zadrugami, da ne bodo
trgovska poročila potom trgovinskega ministerstva
dohajala redno mnogo prepozno. Pri vsaki deželni
vladi  bodi nastavljen trgovski strokovnjak kot poro-
čevavec v trgovskih zadevah.

7. Tarifna  prometna politika naj skrbi, da ne
bodo njene ugodnosti veljale samo velikim, marveč
tudi srednjim in malim trgovcem

8. V podporo in napredek trgovskega stanu naj
se po vseh večjih mestih v zvezi z mestnimi odbori
sestavijo trgovska svetovavstva,  v katera naj
poleg zastopnikov mesta, dežele in države volijo trgov¬
ske zbornice svoje zastopnike.

9. Država in dežele naj podpirajo trgovske zbor¬
nice, da poskrbč svojim članom potrebne kreditne
zavode.

10. K o n s u m n e zadruge  naj se ustanavljajo
le tam, kjer so revnejšemu ljudstvu v resnično pomoč..

c)  Delavski stan.

1. Delo  je dolžnost in splošno premoženje vseh
zdravih ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in iz¬
sesavanja, kot se sedaj mnogokrat godi.

2. Drža vaje  dolžna pozakonodajstvu in po upravi
braniti pošteno delo in je namenu primerno organizo-
vati, da je obvaruje krivičnega izsesavanja in da za¬
gotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pra¬
vično plačo.

3. Otroško  delo po tvornicah se mora odpraviti,
žensko  delo omejiti na ženski primerna dela, ki ne
napravljajo moškemu delu konkurence.

4. Ponočno  delo se dovoli le onim podjetjem,
ki iz tehničnih vzrokov dela ne morejo pretrgati, žen¬
skam in otrokom bodi nočno delo prepovedano.

5. Ob n e d e 1 j a h in zapovedanih praznikih
mora vsako delo počivati. Počitek  ^trajaj od sobote
do ponedeljka celih šestintrideset ur. Če pa ni mogoče

85

ob nedeljah dati počitka, naj se odloči šestintrideset
ur mej tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako
drugo nedeljo delavec prost dan.

6. Uvedi se po razmerah najvišja neprestopna
delavna doba;  in sicer pri vseh rudo- in premo-
gokopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s
stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravju
škodljivih delih, osemurni delavni čas; pri mali obrti,
rokodelstvu, trgovstvu pa deseturna delavna doba.

7. Zakonito naj se varujejo  delavci, ki izvršu¬
jejo po svoji volji in vesti razne mandate.

8. Uvedejo naj se razsodišča,  sestavljena iz
delavcev in delodajavcev, ki naj razsojajo o vseh spornih
točkah.

9. Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna
stanovanja.  V to svrho ustanovljena društva pod¬
pirajta dežela in država z zakoni in doneski.

10. Plača  bodi tako urejena, da more vsak de¬
lavec pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora
imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu plača
primerno zvišuje. Delavec imej pravico do gotovega
deleža pri čistem dobičku.

11. Akordno delo  se naj odpravi povsod,
kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled
njega delavci nimajo zaslužka.

12. Strogo se naj nadzorujejo  vsa podjetja
glede na varnost življenja in zdravja; zato se naj po¬
množi obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za de¬
lavke naj se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nad¬
zornikom naj se pridelč tudi delavci, katere naj od¬
škoduje država.

13. Za rudo-  in p r e m o g o k o p e se naj usta¬
novi stalni rudniški nadzorstveni odbor.

14. Po večjih mestih se naj uvedč občinske
posredovalnice za delo,  in sicer brezplačne.

15. Prepovč naj se „truk“.

d)  Zavarovanje.

Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih
zakonih in načeloma obvezno. Za obvezno zavaro¬
vanje proti požarom  se naj ustanovč deželne zavaro-

86

vavnice z monopolom, zavarovanje proti toči in ži¬
vinskim  boleznim naj prevzame država.

Zavarovanje nižjega ljudstva,  kmetov obrtnikov,
delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj bolezni,
za nezgode, onemoglost in starost  se naj
vrši s prispevki države, dežele, mest, občin, delodajavcev
in delavcev. V bolniške blagajne naj skladajo delavci
sami svoje prispevke in jih sami upravljajo pod nad¬
zorstvom deželnih uradov. Ženske bolniške blagajne
naj so ločene, v te tudi delodajavci plačujejo tretjino.
Bolniška podpora znašaj najmanj toliko, kolikor zasluži
delavec.

Zavarovanje proti nezgodam  naj plačujejo samo
delodajavci; uprava bodi enostavna. V upravni odbor
naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako je zdru¬
ženih več dežel.

V svrho zavarovanja za starost  naj se ustanovi
deželni zavod. Za starostne rente  naj plačujejo delo¬
dajavci, delavci in država.

Priporoča se nova „Vzajemna zavarovalnica 14  v
Ljubljani, dokler ni ustanovljena deželna zavarovalnica.

e)  Socialne naloge avtonomnih zastopov.

V političnem oziru se vedno bolj poudarjajo av¬
tonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih
stanov. To je znamenje zdravega napredka. Z zavestjo
samoupravnih pravic mora pa rasti tudi zavest važnih
dolžnosti, ki so jim podlaga. V prvi vrsti stoje tu so¬
cialne dolžnosti. Le tisti samoupravni organizem, ki
bo zmanjševal socialna nasprotja, branil slabejše
proti močnejšim, duševno in gmotno dvigal nižje sta¬
nove, bo sposoben v smislu pravičnosti in pravega
napredka rabiti svojo samoupravo.

Socialne naloge samoupravnih zastopov so dveh

vrst.

I. V prvo vrsto spadajo splošne  socialne naloge:

a)  Avtonomni zastopi, zlasti občine in dežele,
so dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva  v najširšem
pomenu, zlasti naj ustanavljajo strokovne rokodelske,
kmetijske nadaljevavne, trgovske, gospodinjske šole;

87

skrbč naj za pouk, s katerim naj se izpopolnjujejo,
oziroma na novo uvajajo domače obrti; podpirajo naj
ljudske knjižnice in poučna predavanja.

b)  Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo go¬
spodarsko zadružništvo.  Pospešujejo naj
ustanavljanje Raiffeisenovih, kmetijskih, obrtnih in stavb¬
nih zadrug s tem, da jim dajejo primerne denarne pod¬
pore, da jim pomagajo k potrebnemu kreditu, jim pre¬
puščajo svet za stavbišča ali poskuševališča ali jim
sami pod ugodnimi pogoji zidajo zadružna skladišča.

cjjZa zdravje  naj skrbč avtonomni zastopi
zlasti s tem, da strogo nadzirajo stanovanja, pomagajo
delavskim stavbnim društvom, ustanavljajo kopališča,
snujejo ali podpirajo ljudska zdravilišča proti jetiki,
pijančevanju, in država naj ponovi v državnem zboru
zakonski načrt za omejitev pijančevanja.

č)  Ustanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske
pisarne.

d)  Ustanavljajo naj posredovavnice za
delo in stanovanje  delavcem in skrbč naj za
brezposelne  delavce.

e)  V lastni upravi  naj oskrbljujejo vsa taka
podjetja, ki služijo splošnim potrebam:  vodo¬
vode, elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice
i. t. d. V tem smislu naj skrbč, da tudi mali rokodelci
lahko vporabljajo strojne sile; na svojih posestvih naj
izkušajo z zglednim gospodarstvom, zlasti z umnim
izboljševanjem buditi duha pravega napredka.

f)  Pri svojih denarnih zavodih  naj skrbč,
da bodo v pomoč tudi nižjim stanovom gledč na var¬
čevanje in posojila; dobiček naj porabljajo zlasti v so¬
cialne namene.

g)  V lažje izvrševanje socialnih namenov naj si
ustanovi vsak avtonomni zastop svoj socialni odbor,
v katerega naj se volijo ali pokličejo tudi strokovnjaki
in tisti, katerih se tiče socialno delovanje. Vrh tega naj
se osnuje točen statistiški urad.

II. V drugo vrsto spada skrb avtonomnih zastopov
za lastne uslužbence:

a)  Skrb za pravično plačo in primerne plačivne
obroke.

88

b)  Dober delavski poslovnik.

c)  Delavski odbori kot zastopniki delavcev.
č)  Skrb za stare in onemogle  delavce in

njihove rodbine.

d)  Skrb za zdrava stanovanja.

f)  Krščanska usmiljenost.

Drugi slov. katol. shod poudarja:

1. da je nujno potrebno vsestransko pospeševati
župno  organizacijo preskrbe siromakov, ter izraža
svoje obžalovanje, da so se župne ubožne naprave vzele
cerkvi, najboljši materi ubogih;

2. pozivlje k pristopu k cerkvenim društvom
in bratovščinam,  kojih namen je, blažiti telesno
pa tudi duševno trpljenje, osobito k „Vincencijevi
družbi 11 , ki je najpripravnejša v omenjeni namen, in k
pospeševanju le-teh, ter

3. priporoča ustanovitev društva v olajšanje te¬
lesne in duševne reve in bede slovenskih izseljencev.

4. Drugi slov. katol. shod si šteje v dolžnost,
izreči raznim redovom in kongregacijam  za
njihovo pržtvovavno delovanje po dobrodelnih zavodih,
sirotišnicah, bolnišnicah itd. zahvalo, ter izraža željo,
naj se snujejo dobrodelni zavodi, osobito pa vzgoje-
va vnice  za poldoraslo mladino, in naj se taki zavodi,
kjerkoli se snujejo, povsodi izročajo redovom ali kon¬
gregacijam ali sploh cerkvenim rokam, v katerih naj¬
bolje vsestransko vspevajo.

5. Nadalje izreka II. slov. katol. shod tudi zahvalo
vsem podpirate ljem naše učeče  se mladine.

IV. Tisk.

a)  Znanost.

1. Drugi katoliški shod pohvalno priznava
trud onih katoliških slovenskih učenjakov,  ki so
se od I. katol. shoda sem potrudili za znanstvo v so¬
glasju s katoliškimi verskimi nauki.

89

2. Poudarja pa nujno potrebo, da se znanstveno
delovanje slov. učenih mož v prid katoliški resnici in
narodu čim najprej organizira.

3. V ta namen se naj oživi „Leonova družba“,
ki naj dobi za svoje delo čim največ razumnikov slo¬
venskih in naj izdaja ali vsaj podpira njihove znanst¬
vene publikacije.

4. Imenovana ozganizacija naj skrbi, da se priredi
vsako leto vsaj en znanstven shod  za vse Slo¬
vence na primernem kraju, začenši z 1. 1901. in da se
po možnosti gmotno in duševno podpira „Katoliški
Obzornik",  ki naj se ozira na vse znanstvene
stroke.

h)  Umetnost in leposlovje.

1. Drugi slovenski katol. shod priznava veliki
pomen  lepe umetnosti, obžaluje pa tudi veliko mo¬
ralno k v ar, ki ji je kriva zloraba umetnosti, in iz¬
javlja, da veljajo tudi za umetnost in umetnike krščan-
ska načela in večni božji zakoni.

2. Drugi slov. katol. shod hvaležno priznava hva¬
levredno delovanje „ Društva za krščansko
umetnost“  na polju cerkvene umetnosti in „Dom
in  S v e t a“ na leposlovnem polju ter priporoča vsem
Slovencem, da podpirajo krščanska umetniška
društva  in negujejo domače v krščanskem duhu ure¬
jevane leposlovne liste.

3. Drugi slov. katol. shod priporoča: Osnuje naj
se poseben odsek  „Leonove družbe", čigar skrb bodi:
družiti krščanske leposlovce, zbirati in spodbujati mlade
nadebudne pisatelje, kazati jim pravo smer, podpirati
jih s svetom, knjigami in gmotnimi sredstvi. V ta na¬
men se naj ustanovi tudi poseben sklad.

c)  Časnikarstvo.

1. Drugi slov. katol. shod radostno in hvaležno
priznava, da se je od I. slov. katol. shoda sem mnogo
storilo  za katoliški tisk v smislu resolucij, skle¬
njenih na I. slov. katol. shodu. Izraža pa shod tudi

90

prepričanje, da je vsem izobraženim katoliškim Slo¬
vencem ravno na časniškem polju v prihodnje treba
še pomnožiti  delovanje, da zajezimo med našim
narodom razširjanje brezverstva in moralnega propada,
ki mu grozi vsled naraščajoče sile veri sovražnega duha
pojavljajočega se zlasti potom liberalnega časopisja tudi
v naši domovini.

V krepkejšo obrambo kršč. idealov v verskem,
narodnem in gospodarskem pogledu se priporoča glede
na politično časništvo: osnovati časniški odbor,
obstoječ iz uredništev slov. katol. časnikov in kato¬
liških politikov, kateri mej nalogo:

a)  vzdrževeti in pospeševati s shodi in pismenim
potom medsebojno sporazumljenje in podporo
ter odločevati smer in taktiko  pri obdelavanju po¬
javljajočih se vprašanj;

bJ  osnovati časniško dopisovavnico,  kot
središče za vse v zvezi stoječe časnikarje, po poseb¬
nem tajniku organizirati dopisnike,  dajati jim in¬
formacij in za slučaj sovražnih napadov pravnih
svetov  in pomoči.

č)  Farne knjižnice itd.

Da se med ljudstvom razširja prava prosveta in
isto obvaruje pogubnega vpliva slabih časnikov in knjig,
naj se ustanavljajo bravnadruštva,  bravni krožki
in farne knjižnice.  — Za poslednje se osnuj
kakor hitro mogoče osrednji odbor  za vsako ško¬
fijo, ki izdelaj načrt, kako je farne knjižnice ustanav¬
ljati in voditi, in seznamek knjig, ki so pisane v pravem
duhu in za ljudstvo primerne. — Od časa do časa naj
se v kakem listu (morda kot priloga) novejše knjige
kratko ocenijo  in dobre vodstvom knjižnic pripo¬
ročajo za nakup.

d)  Ljudsko in mladinsko slovstvo.

Naša dika in naš ponos je družba sv. Mo¬
horja.  Drugi slov. katol. shod priporoča vsem pisa¬
teljem, naj jej posvetč svoje najboljše moči; vsem po¬
verjenikom pa, naj nabirajo ude z neutrudno vnemo.

91

Nadaljujejo naj se zbirke knjižic,  zasnovane po
raznih katoliških tiskovnih društvih, ki imajo namen
blažiti ljudstvo in je poučevati zlasti v verskih in so¬
cialnih vprašanjih.

Drugi slovenski katoliški shod je prepričan o ve¬
liki važnosti zanesljivih ocen za razvoj dobrega vzgo-
jivnega mladinskega slovstva. Zato priporoča, naj se te
ocene z enako natančnostjo nadaljujejo, stariši, vzgoji¬
telji in učitelji pa naj požrtvovavno širijo mej mladino
odobrene, po obliki in vsebini dobre mladinske spise,
zlasti „Vrtec“ in „Angeljček“.

e)  Izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za ljudstvo
in mladino.

Da dobi naše ljudstvo dovolj poštenega  za¬
bavnega berila in da se zlasti odrasla mladina po mož¬
nosti obvaruje pred vsem, kar je slabega  in kužnega
v slovenskem leposlovju, priporoča II. slov. katoliški
shod, naj se poskrbi za posebno, zlasti svtarno dobro
izbrano ter očiščeno, zelo ceneno  izdajo slo¬
venskih pripovednih pisateljev in pesnikov, starejših in
novejših. V ta namen naj se sestavi odbor  veščih mož,
ki slovensko leposlovje dobro poznajo in ki bodo po
skupnih posvetovanjih vestno odbirali za tako izdavanje
primernih spisov.

V. Katoliška narodna organizacija.

Drugi slov. katol. shod povdarja nujno potrebo,
da se vsi katoliškomisleči Slovenci krepko organi¬
zirajo  v obrambo svojih vzorov. Na temelju resnic
katoliške vere  in v tesni zvezi s cerkvenim  orga¬
nizmom naj vstvarjajo razne organizacije, edine v na¬
menu, raznolike v sredstvih. S skupno duševno in gmotno
pomočjo naj se postavijo v boj proti otrovnemu libe-
ralstvu  in materiališki socialni demokraciji;
združujejo naj se vsi stanovi požrtvovavno v tem boju.
Skrb, da se ohrani in poživi katoliško mišljenje in
življenje, mora biti vsem izobražencem in ljudstvu,
duševno in telesno delavnim, duhovnom in neduhovnom,

92

prva in najsvetejša zadeva. Vsi morajo tudi vzajemno
sodelovati, da se zagotovi Slovencem v av¬
strijski državi samostalen naroden
obstoj in razvoj, ki je nujen pogoj, da se jim
ohranijo idealni blagri javnega in zasebnega življenja.
V tem smislu izreka II. slov. katol. shod, da odobrava
sklepe „Vseslovenskega in istrsko-hrva¬
škega shoda“  dne 14. kimavca 1897.

Posebej priporoča:

1. V izvršitev sklepov drugega in v pripravo za
treji slov. katol. shod naj si izvoli shod izvrševavni
odbor,  ki naj sestoji iz načelnika v in po enega tajnika
za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajersko. Načelnik
in kranjski tajnik naj bivata v Ljubljani. V vsaki deželi
naj se po zaupnih možeh ustanovi deželna katoliška
organizacija.

2. Ustanavljajo naj se za posamezne kraje, žup¬
nije, občine ali okraje (dekanije, okrajna sodišča, gla¬
varstva) katoliška politiška društva.  Vsako
tako društvo naj se dogovori z lastništvom kakega
katoliškega lista tako, da bo vsak društveni član do¬
bival dotični list kot glasilo  svojega društva.

3. Pri snovanju in preosnavljanju politiških in
nepolitiških društev  naj se pazi, da društveno delo¬
vanje ne bo kalilo rodbinskega  življenja; v prvi
vrsti naj se gleda, da bodo društva služila pouku
in blaženju  srca; odstranja naj se vsaka priložnost
za potrato in razkošnost.

4. Društva naj redno prirerajo razmeram primerne
shode in predavanja.  Skrbe naj zlasti, da se
po stanu društvenih članov v pozimskem času osnuje
reden strokoven  pouk; tako n. pr. v elementarnih
naukih, umnem kmetijstvu, domačih obrtih, knjigovod¬
stvu, govorništvu in članom primernih pravnih tvaiinah.

5. Snujejo naj se javne bravnice in knjiž¬
nice. Želeti je, da se v vsaki fari s sodelovanjem
domačih duhovnikov in zato vnetih lajikov organizira
po tem potu berilo in širi izobrazba med ljudstvom.
Posebno nujno se priporoča, da se ustanavljajo take
knjižnice ob mejah slovenskih, kjer niso mogoča na¬
rodna društva.

93

6. Po mestih in večjih trgih se naj osnujejo s
pomočjo nepolitiških društev ljudske pisarne,
kjer naj dobivajo člani pouk in svet. V ta namen naj
se sestavi strokovnjaški odbor za finančne, prometne
pravne in potrebne strokovne zadeve. Nastavi se naj
tajnik, ki vsprejema vprašanja, jih po možnosti sam
rešuje, sicer pa oddaja zadevnim odbornikom. Zaupniki
naj posredujejo po oddaljenih krajih med pisarno in
ljudstvom. V posamnih slučajih bo treba odvetniške
pomoči. Zato naj se sestavi zapisnik tistih odvetnikov,
katerim bodo izročale pisarne dotične zadeve. V po¬
kritje pisarniških stroškov naj skrbe razna društva v
pisarniškem okrožju. Pobirajo naj od svojih udov mal
prispevek v ta namen. Zato pa naj udje dotičnih društev
dobivajo pomoč v pisarni brezplačno.

94

V. Prvo slovesno
zborovanje.

Med tem pa se je napolnilo zborovališče v Aloj-
zijevišču, katero je s svojim krasom očaralo vse zbo-
rovavce. Na odru so se zbrali odličnjaki dubovskega
in svetnega stanu.

Viharno pozdravljen, otvori predsednik g. dr. Ivan
Šušteršič  prvo slovesno zborovanje ob pol 6. uri
zvečer.

Otvoritveni govor dr. Ivana
Šušteršiča.

Hvaljen bodi Jesns Kristus!

(Na veke. Amen.)

S tem katoliškim pozdravom otvarjam po starem
običaju prvo slovesno zborovanje.

Bodite pozdravljeni Vi vsi, ki ste se zbrali danes
na naše povabilo tukaj v središču naše katoliške, slo¬
venske zemlje! Bodite pozdravljeni vsi od prvega do
zadnjega najpresrčnejše!

Zbrali smo se tukaj v znamenju sv. križa v imenu
Kristusovem, in zaradi tega nas navdajajo vesela, slo¬
vesna čutila, kajti spominjamo se besed Izveličarjevih
iz sv. pisma: „Koder-koli bodeta zbrana dva ali bodejo
zbrani trije v mojem imenu, tam sem jaz med njimi.“
(Dobro-klici).

Iz dna vernih src nam vzhajajo slovesna čutila.
Čutila posebne slovesnosti, pa nam zbuja danes dej¬
stvo, da vidimo tukaj zbranih toliko posebno odličnih
gospodov, ki dajejo našemu shodu poseben pomen in
poseben sijaj. (Res je!)

Tukaj vidimo pred vsem vladarje naše cerkve,
cerkvene kneze, naslednike apostolov; na čelu jim je
prevzvišeni pokrovitelj našega shoda, kateri je s svojo
velikodušno iniciativo in svojo odločnostjo dosegel,
da smo se danes tako lepo sešli, prevzvišeni vladika

95

ljubljanski, knez in škof dr. Anton Bonaventura J e-
glič!  (Bučen pozdrav, dolgotrajni živio-klici.)

Na strani mu vidimo prevzvišenega vladiko lavan¬
tinskega, dr. Mihaela Napotnika,  cerkvenega kneza,
katerega se še vsi, ki smo se udeležili prvega sloven¬
skega katoliškega shoda, zadostno spominjamo (Burni
živio klici), njega, ki je počastil že prvi slovenski kato¬
liški shod s svojo navzočnostjo in nas s svojo apo¬
stolsko iskreno besedo navdušil ter si v viharju pri¬
dobil naša srca. (Navdušeni živio-klici.)

Dalje imamo v svoji sredi cerkvenega kneza iz
daljne Amerike, višjega pastirja naših bratov, ki so
morali zapustiti milo svojo domovino, da so si poiskali
v ptujini svoj vsakdanji kruh, premilostnega gospoda
škofa Antona Trobca.  (Burni živio-klici). Naj nese
tja v Ameriko v naše iskrene pozdrave našim prekmor-
skim bratom (Živeli!), in naj jim povč, da čutimo ž
njimi, da so ostali sestavni del slovenskega naroda!
(Živeli!)

Tukaj pa vidimo danes poleg cerkvenih vladarjev
tudi častite zastopnike posvetne oblasti. Mi vidimo
tukaj pred vsem visokega zastopnika državne oblasti,
Njega ekscelenco g. deželnega predsednika
vojvodineKranjske  (Živio!). Naj bode prepričan,
da vemo ceniti čast, katero nam je skazal s svojo
navzočnostjo, in da smo prepričani, da njegov prihod
semkaj izraža ono misel, ki navdaja nas vse: da mo¬
rata cerkev in država harmonično sodelovati v prid
in blagor narodov! (Dolgotrajno odobravanje.)

Bodi pozdravljen med nami avtonomni poglavar
Kranjske dežele, g. deželni glavar  Oton pl. De-
tela  (Navdušeni živio-klici), mož čistega katoliško-
narodnega mišljenja, ki je vedno zvesto stal v naših
vrstah. (Ponovljeni živio-klici.) Pozdravljamo nadalje
častno predsedništvo, katero smo izvolili včeraj, na
čelu predsednika „Slovanske krščansko-narodne zveze £C
v državnem zboru, predsednika I. katoliškega shoda
med Slovenci, državnega poslanca vodjo Fr. P o v-
šeta  (Viharni živio-klici). Pozdravljamo pri mizi častnih
predsednikov milostnega prelata dr. S u k-a iz Za¬
greba (Navdušeni živio-klici.) in veleučenega gospoda
profesorja di\ Tumpach-a iz kraljeve Prage (Viharni

96

živio-klici.) Že včeraj smo pozdravljali mnogobrojne
zastopnike čeških katoličanov iz Morave, danes pa
imamo posebej pozdraviti zastopnike hrvaških kato¬
ličanov, pred vsem g. kanonika dr. Jagatiča  (Na¬
vdušeni živio-klici), kateri je zasnoval ravnokar doma
sijajni I. hrvaški katoliški shod (Burno odobravanje).
Čast in veselje imamo, da pozdravimo prečastitega g.
kanonika Ru betica  iz Zagreba (Živio-klici) in vele-
učenega g. profesorja in saborskega zastopnika dr. Ante
Bauerja  (Ponovljeni živio-klici!). Pozdravljamo na¬
dalje celo vrsto zastopnikov našega naroda v raznih
javnih zastopih,  pozdravljamo zastopnike raznih
naših slovenskih občin.  Pozdravljamo vse zastopnike
učeče in poslušajoče cerkve!  (Viharni živio-
klici).

Prevzvišeni knezi in škofje! Vaša ekscelenca!
Slavni zbor! Zbrali smo se danes Slovenci, kot sinovi
katoliškega naroda, na katoliški shod. Ako bo v bo¬
dočih časih cerkveni zgodovinar hotel označiti sedanjo
dobo cerkvenih bojev in cerkvenega življenja, potem
bo gotovo med najznamenitejšimi znaki sedanje cer¬
kvene zgodovine imenoval katoliške shode
(Dobro, res je!), kajti katoliški shodi sedanjega veka
so uprav produkt katoliških bojev in katoliškega živ¬
ljenja v drugi polovici devetnajstega stoletja.

Tudi mi Slovenci nismo zaostali in po božji,
milosti smo se sešli v teku osmih let že v drugič!

Današnji shod kaže, da nas je več, nego nas je
bilo pred osmimi leti (Živio-klici!), in prihodnjost bode
pokazala, da nas bode vedno več, ker resnica si najde
vedno gaz! (Dobro!)

Zbrali pa smo se letos v prav pomenljivem, važnem
slovesnem in svetem času!

Na pragu novega stoletja  stojimo. Devet¬
najsto stoletje mineva, in na nebu se kaže zarja novega,
dvajsetega stoletja. Ob taki priliki človek rad gleda v
prihodnost, in rad bi videl, kaj mu prinese bodoč¬
nost, kaj mu je pričakovati od nove dobe, katera mu
je napočila.

Ni dano človeku, da bi videl v prihodnjost, pač
pa mu je božja milost dopustila, da opazuje časovna
znamenja in iz njih sodi o prihodnjosti.

97

Znamenja časa pa moremo presojati le, če se ozi¬
ramo na preteklost, to učiteljico človeštva.

Ako premotrimo preteklost in sedanjost, najdemo
ona čarovna znamenja, katera kažejo kakor božji prst
v prihodnjost.

Poglejmo danes, tukaj ob koncu devetnajstega
stoletja zbrani katoličani, nekoliko nazaj v preteklost!
Oglejmo si nekoliko stoletje, katero mineva!

Gotovo je katoliška cerkev v devetnajstem sto¬
letju prestala mnogo bojev, in ni dvoma, da so bili ti
boji izmed najhujših. Koncem osemnajstega stoletja je
jel prodirati revolucijonarni duh, duh, kateri se je
z vso ostrino obračal proti katoliški veri in cerkvi,
akoravno katoliška vera ni zakrivila žalostnih razmer,
ki so dale povod francoski revoluciji. Toda pod vplivom
brezverskih učenjakov, brezverske vede, so vedeli sov¬
ražniki katoliške cerkve obrniti revolucijonarnega duha
z vso silo proti katoliški cerkvi. Koncem osemnajstega
stoletja je bil papež Pij VI. jetnik francoske vlade.
Vlekli so ga, akoravno je bil na smrt bolan, tja na
Francosko in ga popolnoma oropali.

Prstan so mu potegnili s prsta, obleko so mu
vzeli, jo proglasili za »narodno imetje 11  in na javni
dražbi prodali za 50zlatov! Tako je bilo! In kot jetnik
je 29. avgusta 1. 1799 izdihnil v francoskem mestu Va¬
lence svojo blago dušo. Vzkliknil je še, predno je umrl:
„Moj Bog, v kakem stanu zapuščam cerkev! 11  In res
je vladalo takrat občno prepričanje: Katoliška cerkev
je zdaj pri kraju. Grobar, ki je zabijal žeblje v krsto
Pija VI, je izpregovoril „modre“ besede: „Ta je zadnji
papež. “

Govorili so slovesne nagrobnice katoliški cerkvi
in ji postavljali nagrobne kamne. Skoro se je zdelo,
da imajo prav. Trajalo je nekaj časa, do leta 1801.,
da je bil po tri in polmesečnem konklavu v Benetkah
izvoljen novi papež Pij VII. Tudi njegov pontifikat je
bil silno težaven. Kmalu ga je vjel Napoleon in ga
tiral v svoj cesarski grad Fontainebleau. Tam je hudo
bolnega svetega očeta mučil s krivičnimi zahtevami,
mu izsilil nekatere koncesije, in tam ga je vrhu tega
tako nečuveno, nesramno in ostudno žalil, da se ne da
popisati.

7

98

Tako je bilo stanje katoliške cerkve ob koncu
osemnajstega in pričetkom devetnajstega stoletja. Tako
so se vrstili boji zoper katoliško cerkev skozi celo
stoletje, in napadi so se obračali zlasti proti škofom,
in pred vsem proti prvemu izmed škofov, proti papežu,
po reku: „Udaril bom pastirja, in razkropila se bode
čreda.“

In kdo je zmagal? Kje je Napoleon? Nekaj let
pozneje, ko je v gradu Fontainebleau žalil papeža
Pija VI., je moral v istem gradu podpisati izjavo, da
se odpovč francoskemu cesarstvu. Njegov žalostni konec
je itak znan. Kje je zdaj prestol Napoleonov in nje¬
gove rodbine ? In kje so razni prestoli iz tega stoletja ?
Kje so razni sovražniki katoliške cerkve, ki so mislili,
da jo bodo kar ugonobili? Kje je slavni Voltaire, ki
je rekel: „Dvanajst ribičev je katoliško cerkev osno¬
valo, to pa vendar ne bi bil vrag, da bi je mi učenjaki
ne razdrli! „Ecrassez 1’infame! — po njej, po podli!“
tako je govoril Voltaire o katoliški cerkvi!

Poglejmo danes katoliško cerkev! Če prelistamo
njeno zgodovino, moramo pripoznati, da nikdar, odkar
cerkev stoji, ni bila tako čudovito povišana,
kakor dandanes.  Kakor zmagujoči duševni velikan
stoji v sredi svetovnih viharjev. Bog jo je povišal,
kakor jo je pred sto leti ponižal. Ponižal jo je tako,
da je vsak lahko videl, da ji človeška moč pomagati
ne more, da je njen Gospod sam Oni, ki jo more po¬
višati ali ponižati. (Burno odobravanje.)

Iz te primere pač vidimo, da stopamo mi katoli¬
čani lahko z veselim srcem v novo stoletje. Mi gremo
v novo stoletje s trdno vero, z veselim upanjem in z
iskreno ljubeznijo do Kristusa in do njegove cerkve,
in nas ni strah  (Ne!), pač pa se drugi lahko
tresejo! (Gotovo!) Znamenja našega časa kažejo, d a,
stopamo v stoletje največjih triumfov ka¬
toliške cerkve.  (Navdušeno odobravanje.) S to
veselo zavestjo gremo naprej v dvajseto stoletje.

Imeniten je torej trenotek, v katerem smo se
zbrali na meji dveh stoletij, pa to je tudi svet in
slovesen trenotek. Sveto leto  je, in na¬
mestnik Kristusov je odprl nebeško zakladnico in je
povabil krščanske narode: „Pridite sem in vzemite!“

99

in tok krščanstva se je obrnil doli proti večnemu Rimu,
in šli so možje in žene raznih stanov in so zajemali
tam od teh zakladov božjih milosti, ki so na razpo¬
lago vsakemu, naj si bo cestni pometač, ali pa vladar,
vsakemu pod enakimi pogoji.  (Tako je!) Tudi
mi Slovenci kot pravi ultramontanci (Dobro-klici) ne
gledamo samo črez hribe v večni Rim, ampak gremo
tudi črez hribe v večni Rim (Viharno odobravanje); tudi
mi smo šli tje in tudi mi smo zajeli iz teh zakladov
božje milosti (Dobro!)

Slovesen  je pa ta trenutek za nas avstrijske
katoličane tudi še iz druzega vzroka. Baš v tem letu
je dosegel naš presvetli cesar, v polni posesti svojih
duševnih in telesnih sil, visoko starost 70 let. (Navdu¬
šeni živio-klici.) Radostno zlasti mi katoliški Slovenci
pozdravljamo ta slovesni trenutek, ker mi, kakor gle¬
damo črez hribe doli v večni Rim, tako gledamo tudi
črez Severnik na cesarski Dunaj  (Gromovito odo¬
bravanje) in hodimo tudi tje in poslušamo glas svojega
presvetlega vladarja (Viharno, navdušeno odobravanje
in zdvio-klici!), ker On nam katoličanom ni vladar iz
človeške volje in človeške moči (Tako je!), on nam je
vladar po božji milosti  (Viharno pritrjevanje), in
zato ne bode nikdar nikjer našel tiste udanosti, katero
najde pri vernih sinovih katoliške cerkve. (Viharno,
dolgotrajno odobravanje.)

Tako torej tudi danes poglejmo v duhu doli v
večni Rim, poglejmo na devetdesetletnega slabotnega
starčka, ki modro in krepko po božji volji krmari
čolnič sv. Petra, in glejmo gori na cesarski Dunaj na
druzega starčka, ki modro in krepko vlada in krmari
našo državno ladjo! Dober oče nam je eden kakor
drugi. (Navdušeni živio-klici.) Oba ljubimo iz dna svo¬
jega srca (Viharno pritrjevanje) in presvetlemu cesarju
bodemo danes zvečer še posebej pokazali, kako ga
ljubimo in kako ga častimo, (Tako je!), ko se bode
vihar navdušenja razlegal po ulicah bele Ljubljane iz
vernih src katoliških Slovencev! (Navdušeni živio-klici,
gromovito odobravanje.) Tako torej poglejmo še enkrat
v duhu v večni Rim in na cesarski Dunaj ter zakli¬
čimo iz dna svoje duše: Sveti oče Leon XIII. in pre¬
svetli cesar Franc Jožef I. — živio, živio, živio! (Gro-

7 *

100

movite, več minut trajajoče, nepopisne ovacije svetemu
očetu in presvitlemu cesarju. Navdušeni živio - klici
nočejo prenehati.)

Prosim še dovoljenja, da se takoj sedaj presvet¬
lemu cesarju in svetemu očetu odpošljeta brzojavki,
in prosim g. tajnika, da ti brzojavki prečita.

Tajnik dr. Evgen Lampe  prečita udanostni
brzojavki papežu  in  ces  ar  j u. Brzojavka sv. očetu
se glasi izvirno tako-le:

Sil a e Sanctitati Leoni Pontifici Maximo

Romae.

Beatissime Pater!

Ter mille Catholici , Tu o afflante špiritu
altero Slov eno rum congressu Labaci coadunati,
praesente Cardinali Metropolita tribus cunt
episcopis, aestuante cordium penu pro singu-
lari Indulgentiae dono grates rependunt flam-
matas, perennemgue homagiali obseguio Ca-
thedrae Petri jurant fldem ac jubilo fllialem
pandunt amorem erga sacrum Pontiftcem
almum, patrem nationum, infallibilem vatem
Vaticanum, guem Rex saeculorum in aevum
sospitem servet or bi, ceu prodigium auspex
coelestis tutelae Ecclesiae, cujus, Beatissime
Pater , laureatus dierum triumphalia laboris
spectare laeteris!

Haec precando humillime signat pro ca-
tholico congressu Labacensi obedientissimus
praeses

Dr. Ioannes Šušteršič,

actor causarum.

Slovensko se glasi ta brzojavka približno sledeče:

Sveti Oče!

Tri tisoč katoličanov, zbranih na dru¬
gem slov. kat. shodu v Ljubljani, Ti s naj-
gorečnejšimi čuvstvi izreka svojo zahvalo za
izredno dobroto odpustka , z udano prisego

101

obljubuje sedežu svetega Petra večno zvestobo
in radostno naznanja svojo otroško ljubezen
do posvečene osebe najvišjega pastirja, očeta
narodov , nezmotljivega duhovnega voditelja
vatikanskega , katerega naj Vladar vekov krep¬
kega ohrani vesoljnemu svetu kot čudovito
srečno poroštvo nebeškega varstva nad sveto
cerkvijo. Dal Bog , da bi Ti, sveti Oče, v naj¬
višji častitljivi starosti, z veseljem gledal zmago
njenih naporov.

To želeč najponižneje beleži za katoliški
shod ljubljanski

najudanejši predsednik

dr. Ivan Šušteršič,

odvetnik.

Brzojavka na cesarja se glasi:

Njegovemu Veličanstvu cesarju!

jpaslo.

Tisoči katoličanov, zbrani na drugem
slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani, ču¬
tijo iz dna svojega srca nujno potrebo, da
čutila najglobje udanosti , iskrene ljubezni in
neomahljive zvestobe do Vašega Veličanstva
in prejasne vladarske hiše pošljejo do pre¬
stola in prošnjo do Gospoda vojskinih trum :
Bog ohrani, Bog obvari , Bog blagoslovi Vaše
Veličanstvo.

Predsedstvo II. slov. kat. shoda:

Dr. Ivan Šušteršič.

Z gromovitim odobravanjem sta bili vsprejeti
brzojavki.

Po shodu sta došla odgovora na obe brzojavki.
Iz Rima je došla brzojavka:

Beatissimus Pater sensa catholici con-
gressus Labacensis grato animo excipiens
eidem peculiari ajfectu benedicit

M. Card. Rampolla.

102

Slovensko:

Sveti oče je izjavo ljubljanskega kato¬
liškega shoda blagovoljno sprejel in ga blago¬
slavlja s posebno ljubeznijo.

M. kardinal Rampolla.

Od vis. c. kr. deželne vlade je pa došel sledeči
odgovor v imenu Njegovega Veličanstva:

V najvišjem naročilu naznanjam II. slo¬
venskemu katoliškemu shodu Najvišjo zahvalo
za izraz zvestobe in udanosti, ki ga je ta shod
Njegovemu Veličanstvu brzojavnim potom
poklonil.

C. kr. dešelni predsednik:

Hein l. r.

Ko sta bili odposlani brzojavki, je dal predsednik
besedo ljubljanskemu knezu in škofu dr. J e g 1 i č u k sle¬
dečemu govoru:

Govor ljubljanskega kne^a in škofa
dr. £lnt. Bonav. Jegliča.

Preslavna gospoda! Mili moji tukaj zbrani Slo¬
venci! Ko se je obhajal pred leti I. slovenski katoliški
shod, sem bil prisoten tudi jaz, takrat kanonik v Bosni,
zunaj mile moje slovenske domovine. Radoval sem se,
ko sem videl sadove tega prvega shoda. Zato po¬
zdravljam one resolucije in one odloke, kateri naj bi
Slovence bolj odločno kakor kdaj vodile nazaj k Go¬
spodu Bogu, nazaj k Gospodu Jezusu Kristusu. Takrat
sem stal torej pred Vami kot kanonik daljnje nadško¬
fije vrhbosenske. Danes pa, — kdo bi si bil mislil —
stojim pred Vami kot Vaš škof (Živel!), kot Vaš pastir
in okušam že dve leti, kako težka je pastirska palica,
kako težka je škofovska mitra! (Istina!) Pa zato sem
želel, da se zbere drugi slovenski katoliški shod in da
Vam tudi tukaj na tem shodu sedaj še bolj odločno
povem nekoliko svojih misli ter Vam izkušam v kratkih
besedah pokazati ves globoki, imenitni pomen današ¬
njega in jutrajšnjega dneva.

103

„Proč od Boga!" to je bilo geslo prošlega in po¬
sebno sedanjega 19. veka, katero sta tako lepo opisala
gospoda predsednika, včeraj predsednik pripravljavnega
odbora, moj generalni vikarij Flis, in danes predsednik
slovesnega zborovanja. „Proč od Boga!" in to vse v
imenu svobode, prostosti! Svoboda  — lepa beseda!
Prostost, svoboda — lep dar, krasen dar, prevažen dar
Gospoda Boga, katerega je podelil nam ljudem, ker se
s tem odlikujemo od vseh drugih bitij na zemlji. Ali
ta dar je tudi strašen, grozovit dar! Svoboden je človek,
ali ravno zato, ker je svoboden, ker je prost, nosi v
svojem srcu, v svoji duši popolno odgovornost za vsa
svoja dela, odgovornost za dobra dela, pa tudi strašno
odgovornost za slaba dela. Tako odgovornost nosi po¬
jedini človek, nosijo občine, nosijo dežele, nosijo ce¬
sarstva, odgovornost pred Vsestvariteljem in Gospo¬
darjem vseh rodov. Zalibog se je ta svoboda, ta prostost,
ta sicer lepi, ali grozoviti dar božji, v 19. veku upo¬
rabljala v to, da se posamezni ljudje, da se narodi, da
se družine, da se dežele, da se države s silo odvračajo
od Gospoda Boga, in da se postavijo na temelj, za ka¬
terega ne ve Gospod Bog, o katerem ne vedo zapovedi
božje, za katerega ne vedo nauki, katere je sam Sin
božji prinesel z nebes na zemljo. V imenu napačne svo¬
bode in počasi tudi po postavnem potu se vpliva na vernike,
da se odvračajo od Jezusa Kristusa in od njegove cerkve.
V imenu svobode se je začela, nadaljevala in dovršila ona
konkurencija v sedanjem življenju, vsled katere so pro¬
padli nižji in srednji stanovi, in so se potem v tovarnah
nakopičili novi beli sužnji današnjega veka. (Dobro! Tako
je! Istina!) To je ona svoboda, za katero Bog ne mara,
katere ne pozna, ki je ljudi, rodbine, države v njih
delovanju in v socialnih razmerah odvračevala od Boga
in ljudi pripeljala tako daleč.

Res, današnji vek je v napreden.  Ob, koliko
izumov imamo dandanes! Človek bi se moral samo
tega učiti, samo to študirati, da bi mogel slediti vsaj
nekoliko iznajdbam našega časa. Železnic, telegrafa,
telefona, elektrike, tovarn, raznih strojev itd. — tega se
mi ne bojimo. Tudi to mora biti po volji božji. Ali
tega napredka se drži neka sebičnost, katera ne pozna
Gospoda Boga in njegovih zapovedi; polastila se ga

104

je in ga porablja v svojo korist, v uničevanje, v tla¬
čenje ljudstva, družin in občin in držav! Videl pa je
Gospod Bog in je osramotil današnji razum: Kje je v
našem velikem napredku sreča, kje je mir danes, kje
je zadovoljstvo, kje je materijelno blagostanje? Ni
sreče, ni miru, ni blagostanja, ampak nezadovoljnost,
nemir, surovost se širi med narodi, v deželah, v
državah, v vseh slojih. To je p!6d one svobode, ki je
brez Boga, katere nam pa Gospod Bog ne stavi nikdar
pred oči.

„Nazaj k Bogu, nazaj k našemu Odrešeniku!“ ta
klic se je začel počasi razlegati po celi Evropi, in tudi
pri nas, po mili slovenski domovini. Nazaj! Ta klic je
zbral tudi Vas, mili Slovenci, na I. slov. katol. shod
pred osmimi leti. Klic „Nazaj k Bogu, odločno nazaj
k Njemu v zasebnem in javnem življenju!" je tudi Vas
zbral k zborovanju na tem-le prostoru. Prečitali ste
resolucije, pa še se bodete razgovarjali o njih. Gospod
Bog pa jim bode dal vspeh; in na temelju teh reso¬
lucij se bode uravnalo vse državno in socialno živ¬
ljenje. Te resolucije, katere so stavili krščanski lajiki,
in katere smo odobrili mi škofje in Vaši dušni pa¬
stirji, bodo imele globok vpliv na vse naše življenje.

Ko sem prišel nazaj v milo slovensko domovino,
sem videl ljuti boj,  kateri se nadaljuje v imenu one
prostosti, one svobode zoper to, kar Vi delate, da pri¬
dete nazaj k Bogu, nazaj k Jezusu Kristusu in da zopet
Kristus med Vami vlada, v občinah, v deželah, pri
zborih, v državah ter povsod. S težkim srcem sem
videl ta strahoviti boj zoper Boga in zoper ono svobodo,
katera obstoji v tem, da se svobodno odločimo za
Boga, našega Gospoda, našega Odrešenika!

Tega boja bi ne omenjal, ako bi ne opazil v njem
nekatere nevarnosti sa Vas. Te nevarnosti vidim po¬
sebno v neki taktiki, katero opažam zoper vse, kar
je lepo, plemenito, sveto. Ta taktika ni samo pri nas
doma, ampak pri vseh sovražnikih Kristusovih, bodisi
Francozih, bodisi Nemcih, bodisi Italijanih ali Slovanih.
Najprej hočejo naše delovanje osmešiti.  Ker to, kar
je smešno, je zaničljivo. V Rimu pravijo, da se za ka¬
toliško vero pridobi lažje tisoč poganov, kakor eden
mohamedanec. Zakaj ? Zato, ker mohamedanec katoliško

105

vero zaničuje. Nasprotniki smešijo vse, kar delamo za Go¬
spoda Boga, za pravo svobodo, za našo večno, pa tudi
za našo častno korist. To naše prizadevanje imenujejo
„k 1 e r i k a 1 i z e m.“ To je neka psovka, ki jo zlo¬
rabljajo oni, ki pravijo: „Ne proti cerkvi, proti kleri¬
kalizmu se borimo!" Zakaj to? Zato, da onim, ki tega
ne vedo, mečejo pesek v oči! Mi, ki vemo, kaj je to,
ki dalje gledamo, pa vidimo, da hočejo katoliško cerkev
žaliti, da jo hočejo zatreti! Naj jim škof stori karkoli,
vse je smešno, vse je zaničljivo. Kaj pišejo vse o svetih
misijonih! Kako ste veseli, ko ste pri svetem misijonu
očistili srca, ko ste prišli k Bogu nazaj, ko ste mu iz¬
kazali dolžno čast! Ah, kaka sreča Vam je odsevala z
obraza, ko ste dali Bogu, kar mu gre! A misijoni so
nasprotnikom zaničljiva stvar! Oni prečastiti očetje, ki
so Vam pomagali v misijonih očistiti srca, ki Vam ka¬
žejo pot prave sreče in časti, se zasmehujejo. Na fran¬
čiškane, jčzuite, lazariste — vse povsod se nanje ščuje!
Duhovne v vaje, posebno za učitelje, — to jim je sra¬
motno! (Živeli katoliški učitelji!) Marijine družbe, v ka¬
terih se navdušujejo naši mladeniči, naša dekleta za
čisto krščansko življenje, se zaničujejo! Imenujejo jih
s priimkom „devičarji“, najgrše stvari pišejo o njih!
Najnevarnejše je, da bi se to zaničevanje vsega, kar
je lepo in sveto, v srcih ne ukoreninilo.

Mi smo močni, ako smo edini  Za to edinost
je molil Gospod Jezus Kristus pri zadnji večerji, da bi
njegovi učenci, njegovi verniki bili vsi edini, vsi složni.
Krasota in velikost katoliške cerkve je ravno v edin-
stvu papeža, škofov, duhovnikov in vernega ljudstva.
To je krasota, to je mogočnost, veličanstvenost kato¬
liške cerkve. Ali to edinost, naše najboljše orožje za
Boga, najboljše orožje zoper vse one, ki hočejo biti
proti Bogu. hočejo pokončati in zrušiti tudi v naši
mili slovenski domovini, posebno v naši ljubljanski
škofiji! (Žalibog!) Krščanski možje! Odkod oni napadi
na Vašega škofa od dneva do dneva? Da bi Vi, dragi
moji, izgubili zaupanje do duhovnikov,
do svojega škofa in bi od nas odstopili!
(Nikdar!  Dolgotrajno ponavljanje.) Ako bi izgubili
zaupanje, ako bi se odvrnili od škofov, kam potem,
dragi moji? Kdo bode Vaš vodnik, Vaš učitelj, tolažnik

106

v sreči in nesreči, kdo bode z Vami stal od rojstva
pa do smrti? — Ako pa mi duhovniki trpimo, radi
trpimo zaradi Kristusa, ki je trpel tudi za nas in sra¬
motno umrl na križu za nas. Mi trpimo za grehe svojih
prednikov in za svoje grehe. Radi trpimo in hvalimo
Boga, da je poslal na nas ta vihar, da nas očisti, da
bomo še bolj utrjeni živeli za Boga, za Jezusa, za mili
slovenski narod! (Navdušeni živio-klici.)

Tretja nevarnost obstoji v tem, — in ta je naj¬
večja nevarnost — da hočejo resnici in zmoti
dati iste pravice.  To je največje zlo! Ker so
države proglasile enake pravice za razna veroizpove-
danja, pravijo: Vsako prepričanje bodi nam sveto, vsako
mnenje moramo spoštovati. Pa če mi branimo proti
napadom svoje pravice in večno resnico, pa pravijo in
kličejo: „Ali je to krščanska ljubezen ?“ — Mi imamo
krščansko ljubezen do vsakega človeka, tudi do drugo¬
vercev, tudi do sovražnikov, toda mi ne smemo
odobravati njihove zmote!  (Burno odobra¬
vanje.) Samo resnico bodem spoštoval, bodem ljubil!
Zmoto bodem preganjal, bodem sovražil, jo bodem po¬
bijal — do zadnjega diha svojega življenja! (Ves čas
navdušeno pritrjevanje in živio-klici.)

Enaka pravica zmoti in resnici, — to je ena naj¬
večjih zmot današnjega veka. Poglejmo samo, kaj se
vse zagovarja v naših časopisih!  Ali se ne taji
peta, šesta, sedma zapoved božja? Vse, kar Bog pre¬
poveduje v svojih zapovedih od prve do zadnje, vse
to, ljubi moji, hvalijo, priporočajo, zagovarjajo naši
časopisi. Zato pravijo: Vsako mnenje se mora spošto¬
vati, svobodno je govoriti, svobodno je pisati! Svo¬
bodno — ako je to po volji božji, svobodno — ako
se ujema z voljo Gospoda nebes in zemlje. Svobodno
je govoriti, svobodno pisati, to je res, a le v okviru
zapovedi božjih! (Tako je!) Ali bodi svobodno zapelje¬
vati narod v zmoto? Svobodna mora biti edino le pra¬
vica, resnica. To bodemo spoštovali, tej se bodemo
klanjali! Mi pripoznavamo nad seboj Gospoda kot svo¬
jega kralja, pripoznavamo nad seboj kraljestvo božje.
Razum svoj in srca svoja popolnoma uklanjamo Njemu,
popolnoma se njemu prepuščamo v življenju zasebnem,
v življenju javnem, v občinah, deželah in državah! Ali

107

protiviti se moramo vsemu, kar tem idejam nasprotuje. Do¬
godi se, da se verniki kar naravnost hujskajo proti
naredbam svojih cerkvenih poglavarjev, in oni, ki ho¬
čejo, da se vsako mnenje spoštuje, vse naravnost hva¬
lijo, da je le proti sv. cerkvi. Ako pa škof česa prosi,
tedaj govorč:„Nikar ne storite!“ A jaz, škof, sem se po¬
svetil gospodu Jezusu Kristusu, in predno kaj želim,
premišljujem pred sv. R. T. in prosim gospoda Boga
za svet in še-le potem Vam povem svoj sklep. Oni pa
hvalijo in poveličujejo one, ki greše proti četrti božji
zapovedi, in s slabimi zgledi pohujšujejo druge. Hva¬
lijo one, ki molče, ki ne delajo, ki roke križem drže,
hvalijo one, ki pustč, da se zmota širi, da se slabi
časopisi bero. Te hvalijo, ti so njihovi. Ti pa so naj¬
večji sovražniki resnice božje, Jezusa Kristusa in svete
katoliške cerkve.

Nazaj k gospodu Jezusu Kristusu! Resolucije
današnjega sijajnega katol. shoda, katere bodete dobili
tiskane v roke, pravijo ravno tako: „Nazaj k Bogu!“
Ne dajte se zaslepiti od načina vojskovanja in od te
taktike sovražnikov! Drugi slov. katol. shod bode imel
najboljše, najlepše, najkrasnejše vspehe. Te resolucije
so pripravljali vrli možje, in so jih dobro preudarili;
pripravljali so jih s proučevanjem in v soglasju z
okrožnicami našega sv. očeta Leona XIII. To je temelj,
na katerem so se sestavile te resolucije, temelj, določen
od namestnika božjega, Leona XIII. Že one same so
izraz pokorščine do Kristusovega namestnika in do
samega Kristusa, živega Boga, našega Zveličarja, našega
Gospoda.

Dragi moji verni Slovenci! Mnogo se pri nas
moli, mnogo se pri nas dela pokore! Kako se moli
pred sv. Rešnjim Telesom! Kako veselje za moje srce!
Kako so se moje grenkosti izpremenile v veselje, ko
sem slišal, s kako vnemo, s kako gorečnostjo, s ka¬
kim navdušenjem ste letos častili Srce Jezusovo, koliko
je bilo izpovedi, koliko lepih kresov je žarelo po naših
domačih slovenskih hribih, ki so pričali o onem ognju,
o oni ljubezni, ki plamti v srcih vernih slovenskih
katoličanov! Koliko se je ustanovilo Marijinih kon¬
gregacij! Koliko je bilo misijonov! Koliko solz, koliko
kesanja, koliko pokore! Kolikokrat ste prejeli sveto

108

obhajilo! Kolikokrat ste se pogovarjali z Gospodom
Bogom! Ali ne bode to omečilo Njegovega Srca? Ali
nam ne bode dal svoje milosti, da bomo še bolj spo¬
znali, kaj je potreba, da pridemo do časne in večne
sreče ? To nam je jamstvo,  da bode drugi slovenski
katol. shod rodil najboljših sadov po vseh krajih pre¬
ljube slovenske domovine!

Culi ste že včeraj, pa tudi danes, da so mi sveti
oče papež Leon XIII. dovolili dati sveti blagoslov,
sklenjen s popolnim odpustkom za vse udeležence. Ko
je bil letos god sv. očeta, pa sem premišljeval, kaj naj
bi pisal svetemu očetu veselega, da razveselim njihovo
srce, ki hrani toliko grenkosti, sramotenja in težav.
Gotovo jih razveselim, sem si mislil, ako povem, kako
delamo za drugi slov. katol. shod duhovniki in škofje
skupaj na zmagovalno vojsko zoper sovražnika svete
cerkve. Sveti oče so v svoji dobroti odgovorili in
blagoslovili naše delo, in so se veselili v globočini
svojega srca, da tako delamo. In dali so svoj blago¬
slov. To je blagoslov namestnika Kristusovega! Bla¬
goslov svetega očeta nam jamči za krasen vspeh vsem
resolucijam, vsemu našemu trudu, vsem našim priza¬
devam! (Dolgotrajno pritrjevanje.)

Dragi moji! Mi se moramo vojskovati; brez vojske,
brez prizadevanja, brez truda ni vspeha! Poglejmo Kri¬
stusa! Kako je on premagal svet in zmoto? Ali ne s
trpljenjem, s smrtjo na križu ? S tem je premagal svet,
s tem nam dal upanje, da bomo mogli srečno umreti.
Tudi mi pojdemo na goro Kalvarijo. Ka¬
kor je on zmagal na Kalvariji, tako
bomo mi zmagali!  Da se uresničijo one besede,
katere so zapisane na onem križu: Kristus zma¬
guje, Kristus kraljuje, Kristus zapo¬
veduje!

(Velikansko navdušenje. Dolgotrajni živio-klici,
gromovite ovacije)

Predsednik:  Ginjenim srcem zahvaljujemo pre-
vzvišenega gospoda govornika za iskrene in apostolske
besede. Naj bo prevzvišeni uverjen, da te besede osta¬
nejo trajno zapisane v naših vernih srcih! (Tako je!
Živio! Slava! Ponovljene ovacije knezoškofu.)

109

Govoriti želi prevzvišeni g. knez in škof dr. Mihael
Napotnik.

Burno pozdravljen stopi lavantinski vladika s kri¬
žem v roki na govorniški oder.

Krščansko življenje.

Govor prevzv. g. kneza in škofa lavantinskega
fHihaela Napotnika

Hvaljen bodi Jezus Kristus, ki živi, kraljuje, go¬
spoduje! (Amen na veke!)

Prevzvišeni gospod pokrovitelj! Presvetli in pre-
blagorodni gospod škof! Vaša ekscelenca, preblagorodni
gospod deželni predsednik! Veleblagorodni gospod de¬
želni glavar! Blagorodni gospod predsednik! Mnogo-
čislani velecenjeni zborovalci! — Vse hvale in pohvale
vredni pripravljavni odbor za drugi slovenski katoliški
shod me je prijazno povabil s svojim cenjenim pismom
z dne 21. sušca tega leta, da naj se udeležim drugega
slovenskega katoliškega shoda, kakor sem se udeležil
prvega, ki se je vršil pred osmimi leti in ki je rodil
toliko zlatega sadu. Prevzvišeni gospod pokrovitelj se¬
danjega druzega slovenskega katoliškega shoda pa so
me s svojim preljubeznjivim pismom z dne 7. tega
meseca povabili, naj izpregovorim kratko besedo o
krščanskem življenju. Močno sem se bal, mnogočislani
zborovavci, da mi ne bo mogoče odzvati se temu pri¬
jaznemu povabilu, da ne bom mogel priti k drugemu
slov. katol. shodu; to pa zato, ker mi je prizadelo
mnogo posla, truda in napora obhajanje tretje sinode
lavantinske, sinode, ki je bila tudi posvečena in pri¬
poročena Jezusu Kristusu, ki živi, kraljuje, gospoduje.
Vendar sem pohitel vkljub vsemu trudu, vpehan sicer
sem prihitel sem na drugi slovenski katoliški shod, ki
se tudi hoče pokloniti našemu Gospodu Jezusu Kri¬
stusu, kateri zbor bode tudi obrodil zlatega sadu, ka¬
teri zbor hoče vzbuditi in oživiti krščanski pogum, ka-

110

teri shod hoče oživiti in vzbuditi katoliško zavest, in
kateri shod hoče odkazati smer za prihodnje nadaljno
blagoslovljeno delovanje.

Mnogočislani zborovavci! Govoriti mi je o krščan-
skem življenju.  Pa bodi, in govorim v čast in pa
v glorijo Jezusa Kristusa in pa vseh tukaj pričujočih,
kakor nepričujočih Slovencev.

Krščansko življenje!

Kaj pomenita ti dve besedi? Naglavni poudarek
je na prvi besedi. „K r š č a n s k o“, — ta beseda pri¬
haja od samostavnega imena kristjan, in to ime po¬
meni toliko, kakor učenec in nasledovatelj Jezusa Kri¬
stusa. Učenec Kristusov pa je tisti, kateri veruje v
nauke Jezusa Kristusa, kateri uravna svoje življenje po
teh naukih, kateri uravna svoje življenje po življenju
Jezusa Kristusa.

Mnogočislani zborovavci! Katoliški kristjan v vsem
kaže,da je učenec Kristusov in da veruj  e Njegove nauke
brez razločka. Katoliški kristjan ceni in pa čisla vero,
ki vodi k njegovemu cilju Kristusu, kateri je tista
svetla luč, ki kaže pot do tega cilja in ponuja tudi
sredstva, da ostane na poti, ki pelje naravnost k cilju
Kristusu. Katoliški kristjan bolj ceni vero, kakor vse
stvari, kajti on dobro ve, da so vse stvari le en del
stvarstva, ustvarjene od Boga, in da kdor hoče priti k
Bogu, mora verovati.

Mnogočislani zborovavci! To je sreča za slovenski
narod, da je dosedaj bil veren, da se je ravnal po tej
veri; in v tem delovanju vere je lepota in pa krasota
slovenskega naroda. Ali mislite, da je ta lepota v slo¬
venskih goricah, po vrtih, po travnikih in senožetih ?
Ta lepota jn pa krasota je vrlo, pobožno slovensko
ljudstvo. (Živio!) Ona moč in pa sila slovenskega na¬
roda, ali obstoji ta moč v hribih in pa gorah ? Ne, ta
moč, ta sila je vernost slovenskega ljudstva! (Tako je!
Res je!) Zato pa, dokler se bode ravnal narod po verskih
načelih, tako dolgo bode stal močno, kakor stoji močno
sveta katoliška cerkev, ki je zidana na skalo.

Mnogočislani zborovavci! Vero pa hrani neoskru¬
njeno sveta katoliška cerkev. Zato katoliški kristjan

111

ljubi, spoštuje in pa rad ima sveto ka¬
toliško cerkev, kakor svojo drago, za svoje
tako vneto in za vse skrbečo mater. To je drugi znak,
drugo znamenje krščanskega življenja. Sveta cerkev je
božja naredba, božja ustanova, najznamenitejša naprava
vseh naprav, najkrasnejša, najsvetejša naprava. Peklenska
vrata je ne bodo razdejala. In verni kristjan se tesno
oklepa svete katoliške cerkve. V tem je blagor sloven¬
skega naroda, da stoji ob tej skali, na kateri stoji
sveta katoliška cerkev!

In kako naj bode v prihodnje? Tako-le: Ko se
je glasoviti apostol narodov, sveti Pavel, vozil prvič
po morju v Italijo, da se tam nekako zagovarja pred
krvnikom Neronom, takrat je nastala huda nevihta pri
otoku Malti. Ko je besnel hudi vihar, hoteli so popot¬
niki, bilo jih je 276 oseb, poskakati v morje, da si
rešijo s plavanjem življenje. Tedaj pa je stopil sv. Pavel
v sredo, rekoč: „Možje, ne hodite z ladje, vsi bodete
rešeni!" Ko je pa nevihta vedno hujše prihajala, so
zopet odklepali nekateri rešilne ladjice, da bi jih spu¬
stili v morje, da bi tako vendar rešili življenje na
kopno. In zopet je stopil sveti Pavel med nje, rekoč:
„Možje, ne hodite z ladje, vsi. bodete rešeni!" In res,
ladja je obtičala na skali, in vsi so rešili svoje živ¬
ljenje.

Mnogočislani zborovavci! Enako Vam kličem jaz
v imemu apostola narodov sv. Pavla: „Ne hodite z ladje,
vsi bodete rešeni!" (Navdušeno odobravanje.)

Ta rešilna ladja je pa sveta katoliška cerkev, ka¬
tero krmari, katero vodi sam sveti Duh. Na tej ladji
ostanite, in rešili bodete vsi, vsi svoje življenje, srečni
bodete časno in srečni bodete večno!

Katoliški kristjan živi krščansko življenje; on pa
nadalje, kakor ljubi sveto cerkev, tako spoštuje cer¬
kvene vladarje. Pred vsem pa ljubi namestnika
Kristusovega,  vidnega poglavarja svete katoliške
in apostolske cerkve, on ljubi rimskega papeža, ljubi
torej sedaj slavno vladajočega svetega očeta Leona XIII.
(Dolgotrajne ovacije), sijajno luč na obzorju svete ka¬
toliške cerkve, tega moža, kateri razsvetljuje s svo¬
jimi prekrasnimi okrožnicami zmote in pa temote se¬
danjega viharnega časa! Dovolj je, če vas spomnim

112

samo le nekaterih okrožnic. Saj poznate ono prekrasno
okrožnico ,,G r a n d e m u n u s“ in pozneje ono morebiti
najmlajšo okrožnico „Manifestationes  p r a e -
c 1 a r a e“ iz leta 1899, v kateri se sv. oče obrača do vseh
vladarjev, pa tudi do vseh narodov, ne samo do enega, am¬
pak do vsakega naroda, in torej tudi do slov. naroda,
in med drugim poudarja: „Tudi Vas kliče sv. katoliška
cerkev, da pridete v njeno naročje in okusite njeno
milost in da bodete srečni." Vsakdo izmed nas je poln
spoštovanja in pokornosti do tega velikana na prestolu
apostolskem, vsakdo ljubi svetega očeta, ljubi katoliške
škofe,  ljubi svojega od Boga postavljenega nadpa-
stirja, ki je v tesni zvezi z rimskim papežem, ki je v
milosti in edinosti s sv. stolico. Katoliški kristjan ljubi
in podpira svojega nadpastirja, on moli zanj, ga zago¬
varja vseskozi, javno in očitno. Tak kristjan tudi enako
spoštuje katoliške duhovnike,  ki so delitelji sv. za¬
kramentov, dasiravno so podvrženi nepopolnosti in pa
grešnosti.

Katoliški kristjan dobro ve, da je cerkev Božja
naprava, namenjena za grešne ljudi, da to napravo vodijo
grešni ljudje, duhovniki, ki so tudi podvrženi slabostim.
Nedavno mi je rekel navaden kmetič: „Ako bi jaz živel
tako, kakor uči najzadnji kaplan, bi bil izveličan".
(Tako je!) Ta kmetič ima dobre nazore o katoliških
duhovnikih.

Katoliški kristjan spoštuje tudi posvetno
oblast,  ker pozna nauk Kristusov: „Dajte cesarju,
kar je cesarjevega!“ On pozna besede sv. Petra, prvega
rimskega papeža: „Bojte se Boga in pa spoštujte kralja!“
On pozna besede sv. Jakoba, ki pravi: „Vsaka oblast je
od Boga; če se kdo oblasti ustavlja, se ustavlja Bogu.“

Kdo izmed nas ne bi spoštoval, ljubil iz globine
svojega srca svojega cesarja, preljubega cesarja Frana
Josipa I., kateri obhaja ravno letos sedemdesetletnico
svojega rojstva, moža, kateri je v svojem življenju
okušal tolikanj grenko kupo, ki je sijajen po svoji
učenosti, modrosti, umnosti in očetovski ljubezni do
svojih narodov! (Ovacije in živio-klici vladarju.)

A govoriti moram o krščanskem življenju.

Pravi katoliški kristjan je poln tistega upanja,
ki izhaja iz vere. Jaz ne mislim tistega upanja, katero

113

stavi in zida vedno nove gradove v zrak, kadar se
porušijo stari. Jaz mislim krščansko upanje,
katero človeka tolaži v trudu, težavah in križih; tisto
upanje, katero povzdiguje človeka v revščini, katero
človeka tolaži ob grobu; da, še ven čez grob, še tja
čez nam kaže to upanje zoro, oznanja in obeta večno
veseli, večno jasni dan.

Mnogočislani zborovavci! Pravi katoliški kristjan
ima pa poleg žive, delavne vere in trdnega stalnega
upanja še tretjo čednost zasejano v svojem srcu:
krščansko ljubezen.  Tisto ljubezen, katera srca
ogreva, med tem ko jih svet ohlaja, tisto ljubezen, ka¬
tera srca povzdiguje, med tem ko jih svet opustošuje,
katera srca združuje, med tem ko jih svet razdružuje.
Ljubezen, katero mislim, je tista ljubezen, o kateri je
zapel slaven spev slavni apostol narodov v 13. poglavju
svojega prekrasnega prvega listega do Korinčanov. Saj
poznate to klasično poglavje, ki ima trinajst verzov,
in v vseh verzih je opisana krščanska ljubezen. Ne morem
si kaj, da Vam ne povem vsaj nekaj njegovih besed:

„Ko bi človeške in angelske jezike govoril, lju¬
bezni pa bi ne imel, bi bil kakor bučeč bron ali zvoneč
zvonec. In ko bi znal prerokovati in bi vedel vse
skrivnosti in imel vso učenost; in ko bi imel vso vero,
tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel —
nisem nič. In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje
premoženje, in ko bi svoje telo dal, tako da bi gorel,
ljubezni pa bi ne imel — mi nič ne pomaga. Ljubezen
je potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva,
ne ravna napačno, se ne napihuje; ni časti lakomna,
ne išče svojega, se ne da razdružiti, ne misli hudega,
se ne veseli krivice; veseli se pa resnice, vsč pretrpi,
vse veruje, vse upa, vse prenese . . . Ostanejo vera,
upanje, ljubezen, to troje; največja pa med temi je lju¬
bezen. “

To so nekatere besede sv. Pavla. To je krščanska
ljubezen in tako ljubezen ima pravi kristjan!

Tako sem sedaj opisal nekatere znake katoliškega
kristjana, ljubi zborovavci! A še neke znake ima ka¬
toliški kristjan, ki živi krščansko življenje. Katoliški
kristjan on ljubi križ, sveti križ, in ga spoštuje in ga
čisla, in križ mu je največja čast, kakor je bil sveti

8

114

križ čast in slava apostolu narodov, ki piše: „Mene
Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem
Gospoda našega, po katerem je svet križan meni, jaz
pa svetu." Katoliški kristjan čisla sveti križ, kakor ga
je častil sveti Peter, ki je na križu umrl za svojega
božjega mojstra On ljubi križ, kakor je ljubil križ
Petrov brat, sv. Andrej, ki je dva dni in dve noči na
križu viseč molil in učil in je še mnogo nevernikov
pridobil sv. križu in krščanski veri. Katoliški kristjan
časti sv. križ, kakor ga je častil veliki cesar Kon¬
stantin, kateri je v tem znamenju premagal svojega so¬
vražnika, upornika Maltsencija. In hvaležni Rimljani so
postavili temu cesarju spomenik, kip v človeški veli¬
kosti, in ta podoba je držala v desnici križ z napisom:
„S tem sem nazaj pridobil senatu in pa rimskemu
ljudstvu staro slavo.“ Katoliški kristjan nosi križ, kakor
ga je nosil cesar Heraklij, kateri je potem, ko je pre¬
magal sovražnika in otel sv. križ, slekel svojo obleko
in odložil svojo krono in se oblekel v slabo obleko
in ga nesel v cerkev na njegovo mesto. Katoliški
kristjan ljubi sv. križ, kakor ga je častil in ljubil
Rudolf Habsburški, praded naše slavne habsburške di¬
nastije. Pri kronanji dne 24. oktobra 1273 je zmanjkalo
žezla; Rudolf pa je snel s stene sv. križ in je rekel:
„V tem znamenju sem bil jaz in ste bili vi rešeni, naj
mi bo torej namesto žezla!“

Od tistega časa stoji križ v kroni Habsburški, in
do tega znamenja so se vedno obračali vladarji iz te
slavne vladarske hiše v nadlogah za pomoč.

Križ je na primer pomagal cesarju Ferdinandu II.,
ko je bil 1. 1619. kakor oblegan v svojem gradu. Ferdi¬
nand II. se je zatekel k podobi Križanega in molil, in
v tem trenotku je slišal besede: „Ferdinande, ego non
te deseramF (Ferdinand, jaz te ne bom zapustil.) In
res je bil rešen Ferdinand II. Tudi njegovi slavni na¬
sledniki na preslavnem habsburškem prestolu so vedno
častili sv. križ in se zatekali k njemu za pomoč

Povedal sem Vam nekaj o slavi sv. križa, o nje¬
govem češčenju, o časti Kristusovi, kateri tudi še danes
živi, kraljuje, gospoduje, in danes Vam hočem dati s
sv. križem, s katerim so združeni popolni odpustki,
blagoslov! (Dobro!)

115

K sklepu še nekaj misli!

Ko se je Mojzes mudil na sinajski gori in ko je
prišel zopet nazaj, vidi, da je ljudstvo odpadlo in da
si je napravilo malika in sicer zlato tele. In Mojzes je
žalosten postal, zgrabila ga je sveta jeza in zagrabil
je dve plošči s postavami in ji treščil ob vznožje gore
Sinaj. Nato pa je vzel malika, ga zdrobil v prah in
pepel in stresel pepel v vodo in dal ljudstvu piti.
Potem se je vstopil med duri svojega šotora in rekel:
„K d o r drži z Gospodom, naj se meni pri¬
druži  !“ In sedaj, kakor beremo v drugi Mojzesovi
knjigi, so se pridružili vsi sinovi rodu Levijevega, in
s temi so potegnili vsi blagi in trezno misleči Izraelci.
Začeli so se pripravljati, kako bodo ušli in kako po¬
tovali v obljubljeno deželo. „Kdor drži z Gospodom,
naj se pridruži!" rekel je Mojzes. Ravno tako pa kli¬
čemo tudi mi narodu: „Kdor drži z Gospodom, naj se
pridruži!" (Viharno, silovito odobravanje, veliko navdu¬
šenje). In hvala Bogu, velika čast in hvala Gospodu,
velika množica se je že pridružila (Tako je!), velika
množica se druži z Gospodom, za one pa, ki se še ne
družijo z Gospodom, za te bodemo prosili, kakor je
prosil Mojzes: „Gospod, prosim te, prizanesi ljudstvu,
zbriši rajši moje ime iz knjige življenja!“ Za te ho¬
čemo prositi, da se nam tudi pridružijo, da se pripra¬
vijo za pot v obljubljeno deželo, v večno lepi raj! (Tako
je! Dobro-klici.)

Se eno željo imam. Vi veste, da je v letih 160
do 170 pred Kristusovim rojstvom strašna nesreča za¬
dela izraelske narode. Prišli so poganski kralji in so
hoteli popolnoma uničiti vero v pravega Boga in upe-
Ijati vero v malike. Poznate tiste nesrečne kralje!
Mnogo je bilo pokončanih, mnogo jih je res odpadlo
od pravega Boga! Sedaj pa nastopi junaška družina,
junaški rod. Ti so bili Makabejci. Matatija, veliki du¬
hovnik s svojimi petimi sinovi je vstal in dejal: „Jaz
in moji sinovi, jaz in moji znanci in prijatelji, mi ne
odstopimo od postave, mi se hočemo bojevati do zad¬
njega izdihljeja, do smrti.“ In sedaj je nastal boj, so¬
vražniki so bili premagani! Saj poznate Juda Maka¬
bejca kako je bojeval boj božji in tudi zmagal! In tako
je nastala doba bojev, najsijajnejših bojev. Saj poznate

8 *

116  •

starčka Eleazarja mučenca, poznate makabejsko mater
in njenih sedmero sinov — mučencev! —■ To je bila
doba sijaja, bleska, in zopet se je povzdignil narod!

Ravno tako tudi mi pravimo: Vsi tukaj zbrani,
prijatelji, znanci, vsi Slovenci se hočemo bojevati za
pravo postavo, za Kristusovo vero, in gotovo bodemo
zmagali, in bodemo srečni v svojem časnem in večnem
življenju!

(Živio-klici, viharno ploskanje.)

Ako dovolijo premilostni gosp. pokrovitelj našega
zbora, Vam bom podelil sveti blagoslov, dovoljen nam
od svetega Očeta!

(Ves zbor poklekne. Prevzvišeni podeli blagoslov.)

Hvala Kralju Gospodu! (Ko množica vstane, zaorijo
navdušeni, dolgotrajni Živio-klici po zborovališču.)

Predsednik:  Navdušeni izraz pritrjevanja naj
svedoči Prevzvišenemu gospodu govorniku, kako glo¬
boko so njegove goreče, apostolske besede segle v
naša srca. Bodi mu iskrena hvala še posebej za krasni
dar, katerega nam je prinesel, za blagoslov združen s
tako bogatim zakladom popolnega odpustka. Bog živi
Prevzvišenega! (Dolgotrajne ovacije knezu in škofu
lavantinskemu.) Govoriti želi prevzvišeni škof, gospod
Jakob Trobec.

Govor milostnega gosp. Jakoba Trobca,

škofa v Št. Cloudu v Ameriki

Dragi rojaki!

Ta vzvišeni zbor so pozdravili ne samo Slovenci,
ampak tudi Hrvatje in Čehi. Spodobi se torej, da tudi
jaz, ki sem prišel iz daljne Amerike, pozdravim ta tako
sijajni shod v v imenu vseh amerikanskih Slo¬
vencev.  (Živio-klici, veliko navdušenje)

Mi vsi smo z Vami istega duha, akoravno smo
daleč vsaksebi. Tudi v Ameriki čutimo z Vami, lju¬
bimo svoje ljudi, ljubimo kranjsko domovino, ljubimo
svoj slovenski jezik. (Živio-klici)

117

Znano Vam je, predragi rojaki, da je že na tisoče
in tisoče Slovencev v daljni Ameriki, in morebiti ni
dežele, kjer bi bili tolikanj izpostavljeni raznim nevar¬
nostim, kakor so ravno tam. V Ameriki imamo brez¬
številno sekt, krivih ver, brezštevilno skrivnih družb,
nevarnih posebno za take, ki ne poznajo sveta. Ko
pridejo naši Slovenci v Ameriko, se teško snidejo in
so razkropljeni po vseh Zedinjenih državah, daleč
drug od drugega na tisoče in tisoče milj. Pred neko¬
liko leti Slovenci še nismo vedeli drug za drugega.
Mnogokrat smo se pogovarjali slovenski misionarji,
kaj bi mogli storiti za svoje rojake, ker dobro smo
vedeli, v kako velikih nevarnostih živč.

Toda težko je bilo dognati, kako bi se moglo
vspešno p magati. Vendar je naš rojak, prečastiti go¬
spod Buh,  začel to delo, akoravno je čutil, da ni
več popolnoma zmožen slovstvenega slovenskega jezika.
Pričel je izdajati časnik, da bi združil Slovence.

Napadali so ga od vseh strani, ker jezik ni bil
tak, kakor se piše dandanes. Izprevidel je to takoj in
je povabil iz domovine mlade dijake, da so mu poma¬
gali. Več let je deloval neumorno in vse, kar je imel,
je dal v ta časnik. Noč in dan je delal in pisal za
„Amerikanskega Slovenca".  Jaz sam vem
to dobro, ker sem znan ž njim. Časnik je imel velik
vpliv. Poizvedelo se je po njem, kje živč Slovenci v
Ameriki, in kjerkoli jih je bilo nekoliko skupaj, so
ustanovili svoja podporna društva.  Vsa pod¬
porna društva so pa naredila „J ednoto*  po celi
Ameriki, da so združena vsa od Atlanskega do Tihega
morja, od Kanade do Meksike. Ta „Jednota‘‘ ima vsako
leto shode, kakršen je ta tukaj. Tje se ne vabijo samo
delegati, ampak vsi Slovenci, kateri koli morejo priti.
Pri taki priložnosti se povabijo najboljši govorniki, ki
navdušujejo Slovence, da ostanejo zvesti svoji veri in
svojemu lepemu slovenskemu jeziku. (Živio-klici.) Reči
moram, da vsi dobri Slovenci, ki so verni, so zdaj
zedinjeni v Ameriki. To je delo častitega gospoda
Buha, nadaljuje pa to delo častiti gospod Šušteršič,
ki ima prav veliko župnijo v Jolietu, v bližini Chicage
v državi Illinois. Upam, da bo ta časnik storil še ve¬
liko dobrega. Daleč sem popotoval, veliko sveta sem

118

prehodil v zadnjih treh tednih, veliko lepega in zani¬
mivega sem videl v Parizu na razstavi. Pa reči moram,
da nobena reč me ni tako zanimala, kakor ta slovenski
shod tukaj. (Odobravanje). Boga hvalim, da sem pri¬
čujoč. Veliko sem se naučil, kar bodem porabil v
Ameriki, pri naših shodih. Tudi navdušenje za naše
svetinje je pri nas v Ameriki tako, kakor tukaj za
Vas. Navdušeni ste za sv. očeta papeža Leona XIII.,
katerega upam, da bodem imel kmalu srečo obiskati;
navdušeni za vero in cerkev, navdušeni ste tudi za
svojo domovino in za cesarja. Vaš cesar, Frančišek
Jožef, zasluži, da ga ljubite. Povem Vam, da vsi držav¬
ljani v Ameriki ljubijo in spoštujejo avstrijskega ce¬
sarja. Jaz sem bil ravno tisti dan, ko je naš cesar
obhajal 70. rojstveni dan, v Novem Jorku. Sešli smo
se vsi Avstrijanci ter imeli posebno slovesnost v cerkvi,
slovesno sveto mašo, izvrstno pridigo, v kateri so se
poveličevale plemenite lastnosti presvetlega cesarja.
Tacega vladarja, kakor je cesar Frančišek Jožef, lju¬
bimo vsi.

Sporočil bodem duhovnikom slovenskim v Ame¬
riki, kakor tudi neduhovnikom, kaka navdušenost je
tukaj na shodu. Povem Vam, da v vseh deželah, katere
sem prepotoval, nisem nikjer videl toliko krščanskega
duha, kakor tukaj v treh dneh. Latinski pregovor pravi:
„Sicut rex, ita grex! Kakršen pastir, take ovčice!" Vi
imate pastirje, da ste lahko ponosni na nje. V Ameriki
imenujemo mi slovenski duhovniki presvetlega škofa
ljubljanskega „misionskega škofa". (Zuvio!) On je res
škof iz ljudstva in za ljudstvo. Ravnotako tudi premi-
lostni škof mariborski. Slovenci so res srečni, srečne
naj se čutijo in naj bodo ponosni, da imajo take škofe.
Kjer je navdušenost in kjer so dobri voditelji, tam je
zmaga! Navdušenosti Vam ne manjka. Voditelji so iz¬
vrstni. Zmaga je gotova!

(Živio-klici, živahno odobravanje.)

Predsednik:  Zahvaljujem presvetlega gospoda go¬
vornika za njegove iskrene, priljudne, prijazne, ljubez¬
nive besede. Uverjen sem, da so govorjene iz srca naših
ljubljenih bratov v tujini. (Živeli!) Presrčno, kakor so
bile govorjene, tako presrčno so tudi sprejete!

119

Besede sedaj želi gospod državni in deželni po¬
slanec istrski dr. Matko Laginja.

U govora dr. Laginje.

Dr. Laginj  a, burno pozdravljen, v daljšem divnem
govoru izraža prepričanje hrvaškega naroda v Istri in
prinaša Slovencem pozdrave od Adrije. Krščanstvo je
prva kulturna sila, ki je iz barbarstva povzdignila na¬
rode do omike. Posebno mi Slovani smo dolžni Kristu¬
sovi veri veliko zahvalo, ker po njej smo se povzdignili
v vrsto kulturnih narodov. Zato je pa vse obsodbe
vreden izrek, da so cerkve na naših gričih znamenja
sužnosti. Kam se naj bi obrnil ubogi Slovan, ako bi
ne imel utehe v svojih cerkvah? Sedanja inteligenca
neče priznati avktoritete, a mi priznavamo avktoriteto
naslednika Kristusovega, rimskega papeža. Pravi kristi-
jani smo le, če živimo tudi po tem, kar verujemo. Lju¬
bezen mora nas prešinjati in s to ljubeznijo izkušajmo
pridobiti tudi one, ki so ločeni od nas, da se tudi oni
oklenejo zastave krščanstva in z nami delujejo za vzvi¬
šena načela.

Bog je človeka vstvaril za delo in dal mu je
zemljo, da jo obdeluje in od nje živi. Zato je prvi stan
kmečki stan. Na podlogi tega stanu so po potrebi po¬
stali drugi stanovi. Vidimo pa, da je vedno kmečki
stan ostal podlaga vsem drugim, in njegovim potrebam se
morajo prilagoditi drugi stanovi. To je zakon narave,
in kadar se ta zakon zaničuje, ni dobro za družbo.
Čim bolj se je človeštvo držalo tega svojega prvotnega
poklica, tem srečnejše je bilo, čim bolj se je od njega
oddaljevalo, tem bolj je trpela nravnost in značajnost.
Zato pa je dolžnost nas vseh, da pomoremo ljudstvu,
da pomoremo delavnemu Seljaku, da pride zopet do
veljave, ki mu gre.

Ljubezen do domovine in do rodnih bratov naj
nas druži. Ako tudi tujci hlepč po naši zemlji — ve¬
rujmo v pravičnost in upajmo, da nam bo Bog dal
zmago. Trdno se pa oklenimo svete vere, in križ naj
stoji kot znamenje krščanstva med Slovenci in Hrvati
vsepovsod in naj nam, vrh Triglava stoječ, kaže pot

120

proti nebu! (Dolgotrajno, gromovito odobravanje. Živio
Laginja! Živeli istrski Hrvatje!)

Predsednik:  Burni pozdrav gospodu govorniku
mu priča, kake simpatije uživa stvar, katere voditelj je
on, in kake simpatije uživa med nami on sam! (Dolgo¬
trajne ovacije.) Skratka, Bog ga živi! (Dolgotrajni živio-
klici.) Sedaj želi govoriti in pozdraviti shod v imenu
katoličanov iz hrvaške banovine prečastiti gospod ka¬
nonik Rubetic.

Govor preč. g. Kanonika Rubetiča.

Slavni zbor! Bratje Slovenci! Pod prijetnim vtiskom
ravnokar minolega I. hrvaškega katoliškega shoda ra¬
dostno izpregovorim, da Vas, dragi bratje, ki ste se
zbrali v tako lepem številu na II. katol. shodu, v imenu
Hrvaške bratsko pozdravim. (Živeli Hrvatje!) Pod pri¬
jetnim vtiskom lepo uspelega I. hrvaškega katoliškega
shoda, pravim, Vas pozdravljam, ker ste ga tudi Vi s
svojo častno navzočnostjo in odličnim obiskom svojim
povzdignili — Vi, nam Hrvatom prvi sosedi in naj¬
bližji bratje. V imenu vseh Hrvatov Vas za to toplo
zahvaljujem.

Tudi mi smo, čeprav ne številno, vendar radostno
došli, ker Vaša radost je naša radost, Vaša žalost je
naša žalost.

Mi Hrvatje smo z Vami, bratje Slovenci navezani
na skupno obrambo. Tako je bilo poprej, tako mora
biti zdaj in v bodoče. Vi, bratje Slovenci, ste se z nami
štiri stoletja borili proti silnim Osmanom „za križ častni
in svobodo zlato“, ste na istih bojnih poljih z nami
vred prelivali kri za sv. vero Kristusovo in drago do¬
movino. In zopet smo bili složni v brambi čistih kato¬
liških naukov in v odbijanju luterske reformacije, ki
je hotela med nami in Vami otrovati nauk Kristusov.

Tudi zdaj ni drugače.

Tudi zdaj nam hoče sovražnik vzeti vero in na¬
rodnost. Pa zato stojmo čvrsto drug pri drugem na
braniku onih svetinj. Mi moramo neomahljivo stati v
sv. veri Kristusovi in v sv. katoliški cerkvi, ker ho-

121

čemo dati čvrsto osnovo domovini in poboljšati njen
položaj. Zastonj bi bila naša skrb brez božjega blago¬
slova. A tega ne prejme, kdor odpade od Kristusa Go¬
spoda in njegove sv. cerkve.

Kakor je rekel cerkveni pisatelj Tertulian: „Anima
hominis naturaliter Christiana 4 ', t. j.: „Človeška duša je
po svoji naravi krščanska 11 , — tako je vsak Slovenec
po svoji naravi eo ipso katoličan Pravi Slovenec mora
biti dober katoličan. Jaz si ne morem misliti Slovenca
ne da bi pri tem mislil na dobrega katoličana. To mi
svedoči tudi to, da se drugoverci niso mogli v Vaši
lepi Sloveniji namnožiti. Vaše živo verstvo in čustvo
kažejo cerkve in kapele, ki krasijo vrhove gora Vaše
prekrasne Slovenije. Sveta naloga vsakega Hrvata in
Slovenca je, da neguje ono svetinjo in jo presaja v
srca potomcev. Kakor smo se borili v prošlosti za one
svetinje, tako jih složno branimo v bodoče.

Enake so nam želje, enako teženje: Čuvati hočemo
sv. vero in milo narodnost; enaka nam je naloga in
enaka svrha, da se zedinimo. Delujmo k temu stano¬
vitno in z božjim blagoslovom, in delo nam bo vspe-
valo. Vse za vero in domovino, v  bodi nam geslo!

Slava Kristusu Gospodu! Živeli Slovenci!

Predsednik:  Zahvaljujem prečastitega g. govor¬
nika za bratski pozdrav katoliških Hrvatov iz bano¬
vine. Obžalujemo, da mora že nocoj odpotovati v do¬
movino. Toda vzame naj s shoda seboj v domovino
iskrene pozdrave do hrvaških katoličanov v banovini!
Mi pa kličemo: Bog živi katoliške Hrvate! (Dolgotrajni
živio-klici.)

Predsednik  ob 8 uri 30 min. naznani dnevni
red za prihodnji dan, poživlja navzoče, naj se v obilnem
številu udeleže nocojšnje bakljade, in zaključi prvo slo¬
vesno zborovanje ob pol deveti uri zvečer.

122

Bakljada ,,Slov. krščanskosocialne zveze“

v -proslavo sedemdesetletnice cesarja Franca Jožefa I.  —
Liberalna protidemonstracija.

Drugi večer katoliškega shoda je bil posvečen proslavi
presvetlega cesarja Francajožefal.  „Slov. krščansko-socialna
zveza" je bila že prejšnje leto nameravala, da skliče vsa svoja
društva širom slovenske domovine skup v Ljubljano, da s slo¬
vesnim zborovanjem, s poklonitvijo zastopniku Njega Veličanstva
ekscelenci c. kr. deželnemu predsedniku in z bakljado proslavi ta
za avstrijske narode tako pomenljivi dogodek. A žalostni udarec,
kateri je zadel ravno takrat vladarsko hišo in celo državo z
nenadno nesrečno smrtjo Njenega Veličanstva cesarice Elizabete,
je preprečil takrat to patriotično slovesnost. Zato je pa „Slovenska
krščanska socialna zveza" sklenila, da združi svojo slavnost z
drugim slovenskim katoliškim shodom.

Vsa naša krščanska socialna društva so se z veseljem od¬
zvala vabilu „Zveze“; in tako se je ta bakljada razvila v veli¬
kansko manifestacijo zvestobe slovenskega naroda do presvet¬
lega vladarja. Vsega skupaj se je udeležilo te bakljade 157 dru¬
štev deloma korporativno, deloma po zastopnikih.

Okolu pol devete ure zvečer so se zbrala društva na vrtu
»Starega strelišča". Velikanska množica krščanskega ljudstva se
jim je pridružila. V svitu nad 400 lampijonov se je pomikal
impozantni sprevod po Poljanski cesti čez šentpeterski most
po sv. Petra cesti, Marijinem trgu, cesarja Franca Jožefa cesti,
po Bleivreisovi cesti pred palačo c. kr. deželne vlade. Na čelu
sprevoda so korakali šmarijski ognjegasci z zastavo iz z bak-
ljami. V lepem številu so se potem vrstili krščansko-socialni
železničarji v uniformah in s cesarsko zastavo. Sledila jim je
dolga vrsta ljubljanskih članov »Slovenske krščansko-socialne
zveze", zastopnikov in zastopnicvevškegn delavstva, rudarske
organizacije v uniformah, Domžalci v belih slamnikih, Gorenci
v narodni noši, močen zbor pevcev »Katoliškega rokodelskega
društva" z zastavo, gasilci iz Leš, Mošenj, Dobrove, Polhovega
gradca in raznih drugih krajev. Za temi skupinami je korakala
novomeška godba in se je vilo 24 praporov raznih krščansko¬
socialnih društev, za njimi pa neštevilna množica udeležencev
katoliškega shoda.

Gromoviti „živio"-klici so zaorili, ko seje ustavil sprevod
pred vladno palačo Godba je zasvirala cesarsko pesem, pevci
so zapeli ž njo, zastave so se globoko poklonile in ljudstvo se
je odkrilo. Podpredsednik »Slovenske krščansko-socialne zveze"
g. Ivan Kregar  z deputacijo se je poklonil gospodu deželnemu
predsedniku ekscelenci baronu Heinu  ter mu izročil izraze uda-
nosti do Njegovega Veličanstva v imenu organiziranih slovenskih
krščanskih delavskih slojev. Množice so v viharnem navdušenju
klicale cesarju „Slava“! Na gradu je vsplamtel velik kres in
svetle rakete so švigale v temno noč.

Ob zvokih himne »Naprej zastava slave!" je sprevod od¬
korakal po Rimski cesti, Emonski in Cojzovi cesti čez sv. Ja-

123

koba most po Mestnem trgu pred škofijo, kjer so množice pri¬
redile navzočim škofom presrčno ovacijo. Pevci »Katoliškega
rokodelskega društva" so pod vodstvom g. Sachsa krepko za¬
peli pesmi: „Pozdrav“, »Domovina" in „Svoji k svojim 11 , novo¬
meška godba pa dve skladbi. Nato so se množice vrnile na
„Staro strelišče".

Bila je to res velikanska manifestacija, ki je pokazala, kako
znajo katoliški Slovenci z zvestobo do cerkve združiti zvestobo
do posvetne oblasti, in kako z isto ljubeznijo, kakor sv. Očeta,
objemajo tudi presvetlega vladarja na cesarskem prestolu.

Pri tej priložnosti pa moramo — dasi neradi — omeniti
tudi spletk in ovir, ki so jih stavili katoliškemu shodu naši na¬
sprotniki. Že mesece prej je liberalno časopisje hujskalo proti
shodu, z lažnivimi poročili izkušalo begati ljudstvo in najgrše
obrekovalo može, ki so ga pripravljali. Zadnjo parolo pa je izdal
ljubljanski liberalni župan g. Ivan Hribar.  Pač zahteva že naj¬
manjše čuvstvo za takt in dostojnost, da ob takih prilikah, ko
pridejo naj višji cerkveni dostojanstveniki, katerim se pridružu¬
jejo zastopniki vseh stanov od najvišje aristokracije do najširjih
slojev, mestni župan častno zastopa mesto, katero sije  tak shod
izbral za zborovališče. Tu se je Ljubljana hkrati počastila kot
srce Slovenije in duševno središče vsega slovenskega naroda.
G. Ivan Hribar pa je na prijazno povabilo pripravljavnega od¬
bora, naj se udeleži shoda, odgovoril sledeče:

Glede na cenjeno vabilo s dne 25. m. m. čast
mi je naznaniti Vam, da mi ni mogoče udeležiti se
drugega slovenskega katoliškega shoda , in sicer:

prvič sato , ker po pripravljalnih zborovanjih
soditi , ta shod nima namena buditi versko gorečnost
in utrjevati versko savest, temveč še huje netiti oni veri
in cerkvi kvarni raspor , ki je vsled nesmiselnega
gospodarskega boja nastal po prvem slovenskem kato¬
liškem shodu in vsled tega shoda;

drugič pa tudi sato, ker vsa snamenja kažejo,
da bode del shoda posvečen malikovalstvu moža, ki
je  — ne da bi se ga bilo od poklicane strani zavr¬
nilo  — o priliki, ko je govoril skrajno nespreten
političen govor , drgnil si izreči blasfemijo , da govori
ig njega sv. Duh.

Tako je dne 5. septembra 1900 pisal ljubljanski župan! A
to pismo je objavil tudi v »Slov. Narodu" ! Tako se je „slovanska
gostoljubnost" umevala v Ljubljani 1. 1900. pri liberalcih! Oni
ljudje, ki so se iz ,.Slov. Naroda" navadili zaničevati vse, kar je
katoliško, in so posuroveli vsled pisave liberalnega časopisja,
so razumeli ta migljej. Liberalni kolovodje so organizirali ono
poulično druhal, ki se da z denarjem in pijačo pridobiti za vse.
Oborožili so te svoje pristaše, med njimi večinoma nedorastle
ljudi, s piščalkami in palicami, ter jih razpostavili po temi,
da so med petjem žvižgali in vpili ter tako motili proslavo
sedemdesetletnice cesarjeve in slovenske katoliške zavesti. Libe-

124

ralni voditelji so nameravali razburiti naše ljudi, da bi bilo
prišlo do izgredov, za katere bi potem naredili odgovorne kato¬
liške zborovavce — sredstvo, katero je v zadnjem času večkrat
rabil liberalizem v svojem ostudnem boju. Toda ta nakana seje
izjalovila. Tisoči katoliških mož so mirno pustili žvižgati in
hreščati onih par desetoric pijanega liberalnega pobalinstva.

Tako se je jasno pokazal razloček med katoliško in libe¬
ralno stranko. Med tem, ko so se katoliški možje ves dan resno
in stvarno posvetovali, da sestavijo program, ki bi rešil slo¬
vensko ljudstvo propada, so liberalci zbirali propalo poulično
druhal in jo napajali, da naj z razgrajanjem moti red!

Taki sta bili slovenski politični stranki 1. 1900.!

Imenik društev,

ki so se udeležili bakljade v -proslavo sedemdesetletnice
Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 11. sept. 1900.

Bralno društvo, Dobrepolje, z zastavo.

— Devica Marija v Polju.

— Rob.

— Železniki, z zastavo.

— Osek-Vito vij e.

— Sv. Jurij ob Taboru.

— Šempas.

— Gorje pri Bledu, z zastavo.

— Št. Vid pri Vipavi.

Čitalnica, Št. Vid pri Ljubljani, z zastavo.

Delavsko izobraževavno društvo, Bovec.

Delavsko društvo, Črna, Koroško.

Delavsko podporno društvo, Celje.

Društvo skupne pomoči, Tunjice.

Delavsko bralno društvo, Kamnagorica.

Gasilno društvo, Bohinjska Bela.

— Dobrova.

— Šmarje Sap, z zastavo.

— Št. Jernej.

— Leše.

— Preddvor.

— Mošnje.

— Polhov Gradec.

Gospodarska zveza, Ljubljana.

Gospodarska zadruga za selško dolino v narodni noši.
Gospodarsko društvo, Trnovo.

Gospodarska zadruga, Bled.

Hranilnica in posojilnica, Leskovica

— Metlika.

— Ribnica.

— Rob

— Selca.

— Gojzd.

— Št. Jakob ob Savi.

125

Hranilnica in posojilnica, Tunjice.

— Šturje.

— Bilje pri Gorici.

Hranilnica in kmetiška zadruga, Cerkno.

Hranilnica in posojilnica, Št. Peter na Krasu.

— Cerklje.

— Jarenina.

— Senožeče.

— Trnovo.

— Leskovec

Kmetijska podružnica, Čatež pri Trebnjem.

Kmetijsko društvo, Črni vrh nad Idrijo.

— Ig.

Kmetijska zadruga, Dobrepolje.

Katoliško izobraževavno društvo, Križe pri Tržiču.

Katoliško delavsko društvo, Kropa.

Konsumno društvo delavsko, Kropa.

Kmetijsko društvo, Leskovica.

— Metlika.

— Horjul.

Katoliško rokodelsko društvo, Ljubljana, z zastavo.

— Vrhnika, z zastavo.

— Škofja Loka, z zastavo.

— Novo Mesto, z zastavo.

— Št. Vid nad Ljubljano, z zastavo.

Kmetijsko društvo, Ribnica.

— Dolenja vas pri Ribnici.

Konsumno društvo, Devica Marija v Polju.

Katoliško delavsko podporno društvo, Devica Marija v Polju.
Katoliška družba, Ljubljana, z zastavo.

Katoliško izobraževalno društvo, Ig.

— Bled

Katoliško delavsko društvo, Sora.

Kmetijsko skladišče, Struge.

Katoliška družba sv. Jožefa, Tržič.

Katoliško delavsko podporno društvo, Domžale.

Konsumno društvo, Železniki.

Katoliško bralno društvo, Vrhnika.

Kmetijsko društvo. Vipava.

— Frankolovo.

— Gotovlje.

— Žužemberk

— Črni vrh.

— Dobrunje.

Srednja vas v Bohinju.

— Podkorenom.

— Leskovec.

Kmetijska čitalnica, Podmelec.

Katoliško bralno društvo, Miren.

Kmečka zadruga, Sv. Jurij ob južni železnici.

Katoliško društvo, Kamnik.

Katoliško mladeniško društvo, Ljubljana, z zastavo.

126

Katoliško delavsko podporno društvo, Št. Peter na Krasu.
Katoliška delavska družba, Idrija.

Katoliški „Napredek“, Št. Vid pri Stičini.

Katoliško izobraževalno društvo, Sv. Križ pri Litiji.

Katoliško društvo za delavke, Ljubljana.

Katoliško društvo sv. Jožefa, Tržič, z zastavo.

Kmetijska zadruga, Šempas.

Katoliško delavsko društvo, Trbovlje.

— Prevalje.

Krščansko-socialno železničarsko društvo, Ljubljana, v uniformi.
Kmetijska zadruga, Jarenina.

Kmečko bralno društvo, Jarenina._

Kmetijska zadruga, Poljane nad Škofjo Loko
Katoliško narodno društvo, Stari trg pri Ložu.

Konsumno društvo, Stari trg pri Ložu.

Kmetijska hranilnica, Stari trg pri Ložu.

Konsumno društvo delavsko, Ljubljana.

Katoliško delavsko društvo, Jesenice, z zastavo.

Katoliško izobraževalno društvo, Trnovo.

Katoliško delavsko društvo, Zagorje ob Savi, zastopniki v ru¬
darski opravi.

Katoliško delavsko podporno društvo, Konjice.

Katoliško izobraževalno društvo, Ig.

Konservativno obrtno društvo, Ljubljana.

Meščanski klub, Ljubljana.

Marijina družba, Ambrus.

— Mošnje.

— Horjul, z zastavo.

Marijina kongregacija za dekleta, Kranjska gora.

— za mladeniče, Kranjska gora.

Marijina^ družba, Trstenik.

— Žužemberk, z zastavo.

— Mekinje pri Kamniku
Mladeniška Marijina družba, Šmarjeta.

Marijina družba, Srednjavas, Bohinj.

Mladeniška družba, Mošnje.

Mešani pevski zbor, Biljana.

Mlekarna, Št. Jakob.

Mlekarska zadruga, Trebelno.

JSfarodna čitalnica, Cerkno.

Obrtna zadruga, Novo mesto.

Pevsko društvo „Nanos“, Goče pri Vipavi, z zastavo.

Pevsko društvo, Rovte nad Logatcem.

Pevsko jdruštvo „Rakitovec“, Selca pri Škofji Loki.

— Šturje.

Posojilnica in hranilnica, Črni vrh nad Idrijo.

Posojilnica, Dobrepolje.

— Horjul,

— Ig-

— Domžale.

Posojilnica in hranilnica. Polhov Gradec.

— Rovte nad Logatcem.

127

Posojilnica, Škocijan.

— Frankolovo.

Posojilnica in hranilnica, Miren,

Posojilnica. Renče.

— Sv. Kunigunda na Pohorju

— Mošnje.

— Poljane nad Škofjo Loko.

— Črna, Koroško.

— Kranjska gora.

Društvo pekovskih pomočnikov, Ljubljana.

Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico.

— Kranjska gora.

Podporno društvo, Miren.

Rajfeisnova posojilnica, Sv Jurij ob južni železnici.

Slovenska krščansko-socialna zveza, Ljubljana.

Slovensko delavsko stavbinsko društvo, Ljubljana.

Strokovno društvo papirnih delavcev, Vevče.

Zveza slovenskih županov, Šmartno pri Litiji.

Zavarovalnica za govejo živino, Št. Peter pri Gorici.
Vincencijeva družba Tržič.

Cerkveni govor presv. g. knezoškofa
ljubljanskega dr.  ^nf. BonavJegliča.

V torek dne 11. septembra zvečer se je pripeljal
v Ljubljano prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški
kardinal Jakob Missia,  da se udeleži katoliškega
shoda. V sredo ob 8. uri je daroval tiho sveto mašo v
stolnici za rajne udeležence prvega slovenskega kato¬
liškega shoda. Zopet je bila velika stolnica sv. Niko¬
laja premajhna za toliko tisočev ljudstva. Po sv. maši
pa je stopil na prižnico presv. g. knez in škof ljub¬
ljanski dr. Anton Bonaventura J e g 1 i č, da posveti vse
zborovavce presv. Srcu Jezusovemu in jim v cerkvenem
govoru razjasni pomen katoliškega shoda. Razvijal je
sledeče misli:

Kristus je naš Bog in naš kralj, naše vse, Njemu
se moramo pokoriti, Njegovemu zgledu slediti vsi. Ko
je stal pred Kajfom, je s slovesno prisego izjavil, da
je on res Sin živega Boga. Vedno se je potegoval za
resnico in pravico, in zato je moral zavračati zmoto in
laž. Zato je trpel preganjanje in slednjič umrl na križu
za resnico.

Iz tega zgleda moramo posnemati navodilo za naše
delovanje. Njega so preganjali in mučili zaradi Njego-

128

vega svetega nauka, in tudi mi trpimo, ker se borimo
za isti nauk in za isto pravico. Tudi mi moramo sovra¬
žiti krivico in zmoto in se bojevati proti nji nevstrašno
in neprestano.

Zlasti mi škofje imamo dolžnost, da branimo sveti
nauk in zavračamo zmote. Saj smo nasledniki apostolov,
onih mož, katerim je izročil Kristus svoj nauk, da ga
širijo in branijo. Kristus je naš kralj, ki vlada vekomaj,
in v njegovi službi se borimo za pravico in resnico.

Novodobni svet neče tega priznati, ker ne pri¬
znava Kristusovega nauka. Moderni učenjaki nečejo
priznavati Boga in njegovih zakonov; cele družbe, da,
cele države so odpadle očitno od Njegovega nauka.
Tudi pri nas vidimo ta odpad od katoliške vere, vi¬
dimo, da se še celo „napredno“ učiteljstvo odtujuje
cerkvi in vstopa v borbo proti nji. V novodobni družbi
se taji celo bivanje osebnega Boga; kolika zmota, da
človek neče priznati Onega, ki ga je vstvaril! Taje tudi
nesmrtno človeško dušo, kot bi človek bil samo meso,
samo žival. Kri vzkipeva nam katoličanom, ko slišimo
take trditve. Kaj bi bilo s človeško družbo, če bi se
taki nauki še dalje razširjali?

Kam naj gremo iskat resnice? Ali naj gremo
iskat pravega nauka na one visoke šole, kjer se uči
brezbožtvo? Ali se naj oziramo v London, ali v Pariz
ali kam, da nam zasveti resnica? Ali naj vprašujemo
one, ki se ustavljajo svetemu Kralju in hočejo streti
Njegove naprave? — Ne, mi vemo, kam se nam je
obrniti: Mi gremo v Rim,  v središče krščanskega
sveta, kjer biva čuvaj resnice, naslednik Kristusov na
zemlji. Od tam nam sveti luč pravega nauka, od tam
nam prihaja resnica.

To nasprotje v naukih je vzrok velikemu boju,
v katerem se borimo tudi mi. Sveta vera  v božan¬
stvo Kristusovo je vzrok, da nas preganjajo oni, ki v
to božanstvo ne verujejo. In ko se borimo za sveto
vero, ali ne izpolnjujemo zapovedi Kristusovih? Saj je
zahteval od apostolov, da morajo verovati, ko jih je
učil, da je On res Sin živega Boga, saj jih je razpo¬
slal po svetu z zapovedjo, da se naj vojskujejo zoper
zmoto in laž! Mi hočemo mir, a borimo se le tedaj, če
vidimo, da ni miru brez vojske.

129

Ko se borimo za svete krščanske vzore, izkazu¬
jemo človeštvu veliko dobroto. Le poglejmo v zgodo¬
vino. ki je učiteljica sedanjosti! Ali nam ne priča zgo¬
dovina, da je sveti križ dal narodom omiko, ki jih je
storila srečne in velike? Ali ni sv. križ rešil ljudstvo
iz nizkotne sužnosti in tlačene brezpravne sloje po¬
vzdignil do človeškega dostojanstva ? Ali ni krščanstvo
rešilo stare umetnosti in jo izročilo novi dobi, da jo
izpopolni in ohrani? Ali ni sv. križ zlomil sovraštva
med narodi in jih učil lepe resnice, da so vsi narodi
bratje med seboj ? Da, skozi vso zgodovino krščanskega
sveta zasledujemo, da je sveti Oče imel sovražnike, in
tudi v našem veku ima obilo nasprotnikov — a ta
zgodovina nas uči: nauki brezbožnega sveta nam pri¬
našajo smrt in pogubo, nauki Križanega pa človeški
rod rešujejo, oživljajo in osrečujejo. Srečni in zado¬
voljni so bili narodi, dokler so živeli po naukih Kri¬
stusovih in se pokorili svojemu večnemu Kralju, a pro¬
padali so, kadar so od Njega odpadali. Tudi sedaj bi
živeli lahko srečno in složno med seboj, ko bi se dru¬
žine, občine, države ravnale po teh naukih!

Kako je neki, da so se še celo trpini začeli od¬
vračati od Kristusa, oni, ki jih je Kristus najbolj ljubil
in jim izkazal največ dobrot? To se je zgodilo zato,
ker so jim novodobni nasprotniki krščanstva s svojimi
pogubnimi nauki zastrupili srca. To se je zgodilo zato,
ker hočejo nasprotniki, da naj propade ta družba, ka¬
tero hočemo mi rešiti.

Mi pa kličemo vedno iznova: „ Nazaj h Kri-
stusu-kralju!“  Krščansko življenje se mora  vrniti
nazaj v rodbine, v učilnice in v države! Zopet se mora
oživiti zavest, da brez Boga ni blagoslova v človeški
družbi. On sam je pravi rešitelj in pomočnik.

Glejte Kristusa na križu na Kalvariji. Ali ni Nje¬
gova smrt nekaj posebnega, nekaj pretresljivega, kar
nas vabi k Njemu v zaupanju in ljubezni? Sin Božji,
glejte, umira na križu in preliva zadnjo kapljo krvi,
da bi nas rešil, da bi nas spravil, da bi nam pomagal.
Zakaj bi se torej ob toliki ljubezni Njegovi do nas obotav¬
ljali, vrniti se k Njemu v zasebnem in v javnem življenju!

Pa kaj zahteva od nas? Samo to, da izpolnjujemo
Njegov nauk in se ravnamo po njem. On sam nam je

9

130

ta nauk tudi razodel, da ga moremo spoznati. Da, storil
je še več: poslal je svoje učence v ves svet, da uče
ta sveti nauk vse narode. To dela še danes katoliška
cerkev, to izpolnjuje po povelju svojega ustanovitelja
Zakaj bi torej ne poslušali sv. cerkve ?

Naj nikogar ne plašijo boji, kateri stiskajo in
preganjajo sv. cerkev in njene služabnike! Saj ona je
nepremagljiva, ne bo nikoli uničena, nikoli strta. Apo¬
stoli so bili poslani od Boga samega, in od Boga so
poslani po njih sedanji škofje. Trpeli so apostoli, trpeti
mora cerkev tudi zdaj; a nobena človeška prevzetnost
in hudobnost je ne more zatreti. Večni Ustanovitelj
pusti, da se sveta cerkev blati in zasramuje, a — On
čaka s svojim maščevanjem On pusti, da se ponižuje
Njegova nevesta, a nato jo hoče povzdigniti še bolj.
To mi vemo, ker imamo nezmotljivo obljubo, in zato
se ne uklonimo nikoli laži in zmoti, ampak se borimo
proti njej in visoko dvigamo prapor resnice. Ta zavest
nam daje moč in zaupanje, da zahtevamo tudi od jav¬
nosti, da je krščanska. Zato raziskujemo na katoliških
shodih, kako bi se dale najrazličnejše potrebe družin,
občin, držav in narodov meriti v soglasju z nauki
sv. evangelija.

Se posebno zaupanje pa imamo v Boga, da nam
bo pomagal, ker je tako blizu nas. On, ki je umrl na
Kalvariji, ravno isti živi vedno med nami v taberna-
keljnu. V tem zakramentu ljubezni nas tolaži, nam daje
moč in srčnost. Naj preganjajo nasprotniki Njegovo
ime, naj tirajo Njegove služabnike iz držav in zbornic,
naj zasramujejo Njegove nauke — On ostaja vendar
med nami, On nas ne zapusti, ampak nas vabi k sebi ter
se nam daje celo v dušno jed, da se tem ožje spoji z nami.

Kdo bi se mogel ustavljati toliki ljubezni? Mi
škofje ga ljubimo, in vsi dobri katoličani ga ljubimo.
Zato pa skupaj stopimo in v dejanju pokažimo to svojo
ljubezen! Kot rednico imamo Marijo, Mater božjo, ki
prosi za nas, ki druži v ljubezni nas s svojim Sinom.
Zato se pa. v molitvi posvetimo preš v. Srcu Jezusovemu,
molimo še posebno, da se srečno izvrši in dokonča
katoliški shod. V Njegovem srcu iščimo tolažbe in
spoznanja! Njemu bodi hvala in slava!

131

VI. Drugo slovesno
zborovanje.

Velike trume slovenskega ljudstva so se pripe¬
ljale v sredo zjutraj v Ljubljano. Vsi vlaki so bili pre¬
napolnjeni, z Dolenjskega je prišel še poseben vlak. V
dolgih sprevodih so se udeleženci pomikali po ljubljan¬
skih ulicah proti zborovališču. Čez 3000 vstopnic za
ta dan se je izdalo samo izven Ljubljane. Vsi alojzije-
viški prostori so bili natlačeno polni do zadnjega ko¬
tička. Glava pri glavi je stalo ljudstvo nepremično in
pazljivo poslušalo govornike. A mnogokrat je nezmag-
ljivo navdušenje prikipelo na dan iz teh poštenih slo¬
venskih src, in takrat se je treslo alojzijeviško zidovje
od burnega, gromovitega odobravanja.

Pozdravi.

Ob j 2  10. uri otvori predsednik dr. Šušteršič zbo¬
rovanje s sledečim nagovorom:

Hvaljen bodi Jezus Kristus!

(Na veke. Amen.)

S tem katoliškim pozdravom otvarjam drugo slo¬
vesno zborovanje.

Ginjenim srcem pozdravljamo danes v svoji sre¬
dini prvega izmed vseh sinov slovenskega ljudstva,
prevzvišenega kardinala rimske cerkve, Njega Eminen-
cijo, knezonadškofa dr. Jakopa Missia.  (Nepopisen
vihar navdušenja. Burni živio-klici in dolgotrajno vi¬
harno ploskanje.)

Navdušenje, s katerim ste sprejeli ime Nj. Emi-
nencije, dokazuje, kaj to ime pomeni nam katoliškim
Slovencem. (Klici: Res je!) To ime samo je program,
pravi slovenski program, vterneljen na skalo svetega
Petra! (Viharno odobravanje). Še posebno zahvaljujemo
Njega Eminencijo radi tega, ker je prišel vkljub mnogo-

9 *

132

vrstnim oviram in težavam na II. slovenski katoliški
shod, On, ki je bil kot pokrovitelj I. slovenskega ka¬
toliškega shoda zasejal seme novega katoliškega živ¬
ljenja med Slovenci. (Ponovljeni navdušeni živio-klici.)
Naj sprejme Njega Eminencija pri tej priliki od nas
iz dna našega srca izvirajoče zagotovilo, da ga ljubimo,
kakor otroci ljubijo svojega dobrega in modrega očeta!
(Klici: Tako je!) Kratko in krepko kličemo še enkrat:
Bog živi Njega Eminencijo! (Gromoviti, dolgotrajni,
vedno ponavljajoči se živio-klici in viharno ploskanje.)

Pozdravljamo zopet druge cerkvene vladike, pred
vsem prevzvišenega pokrovitelja milostnega knezoškofa
ljubljanskega dr. Antona Bonaventuro Jegliča! (Živio!)
Dalje dičnega vladiko lavantinskega presvetlega in mi¬
lostnega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika!  (Gro¬
moviti živio!) In zopet imamo v svoji sredi višjega
pastirja iz dajjne Amerike, milostnega gospoda Jakoba
Trobca!  (Živio!)

Pozdravljamo nadalje v svoji sredi odlična zastop¬
nika visokega katoliškega plemstva, svetla kneza H u -
gona in Ernesta Windischgratza!  (Viharni
živio-klici.)

Čast mi je nadalje zopet pozdraviti gospoda de¬
želnega glavarja Otona pl. Detela!  (Živio!)

Pozdravljamo skratka še vso drugo odlično go¬
spodo in sploh Vas vse, ki ste se tako mnogobrojno
zbrali in kličem vsem: Dobro došli!

Nato dd predsednik besedo predsedniku sloven¬
skega katoliškega akademičnega društva „Danice“,
g. stud. phil. Bogumilu Rčmcu.

Govor g. akademika Bogomila Remca.

Vaša Eminenca, presvetli knezi in vladike, slavni
zbor! Zadela me je velika čast, da smem pozdraviti
slavni zbor vimenu akademičnega društva ,,Danice".
V včerajšnjem svojem krasnem govoru se je načelnik
pripravljavnega odbora, prečastiti g. generalni vikarij
Flis, blagovolil spomniti našega društva, za kar se mu,
prepričan, da nismo te hvale v toliki meri zaslužili,

133

najspoštljivejše zahvaljujem. — „Danica“ je plod I. slo¬
venskega katoliškega shoda. Ta je dal našim stare
šinam moči k njeni vstanovitvi, nam je dal ideale, za
katerimi stremimo. Katoliki smo, Slovenci in demo-
kratje! Zvezda-vodnica nam je znanost, ki je brez pred¬
sodkov in oholosti, znanost, ki vodi k Bogu. V teme¬
ljiti strokovni izobrazbi iščemo svoj napredek in korist
ljudstva. Upam, da nas bo II. slov. katol. shod spopolnil,
da bo podprl naše prepričanje, okrepil našo voljo, nam
podvojil veselje do dela in pomnožil naše vrste. Sim¬
patije, ki nam jih izraža velečastna gospoda, dokazujejo,
da smo na pravi poti in da se smemo v svojih bojih
zanašati na Vašo pomoč, saj nam je skupen cilj blagor
ljudstva, kateremu v prospeh in napredek naj zboruje
slavni zbor. Bog z nami!

Predsednik:  Zahvaljujem gospoda govornika, in
naj bode uverjen, da mi vemo visoko ceniti tiste po¬
gumne mladeniče na visokih šolah, ki se vkljub vsem
oviram neustrašeno združujejo okoli zastave svete vere.
(Gromovit živio!) v  To je naša avantgarda na poti do
sigurne zmage! (Živahno odobravanje).

Sedaj želi zbor pozdraviti gospod Žundalek.

Govor gosp. Žundaleka,

urednika ,,KatoIiekyeh Listov** iz Prage.

Slavni zbor!

Imam čast biti zastopnik češkega naroda in »Ka¬
toliških listov 11  v Pragi in prinašam s Češkega odkrito¬
srčni pozdrav katoliškemu shodu slovenskemu; naj
živi! cvete! raste! (Gromovit živio!)

Mi Čehi pazno zasledujemo katoliško gibanje med
Slovenci in se jako veselimo, ako slišimo, da napi-eduje
katoliška organizacija. Zato jo mi pozdravljamo, tako
navdušeno pozdravljamo, ker smo prepričani, da bode
imela mnogo sadu in prepričani smo, da se bo ta orga¬
nizacija med Slovani v Avstriji še bolj razvila in zato
moramo biti v tesni zvezi in delovati vsi skupaj.

134

Ta zveza mora biti taka, da če je kaka večja
slovesnost, naj se povabijo tudi drugi Slovani, da se
spoznajo in spodbudijo k skupnemu delovanju.

Potem je treba, kakor je prav dobro rekel Koldr,
da se vsi Slovani priučč drugih slovanskih jezikov
vsaj toliko, da bi se razumeli, kadar ber6 časnike.

Ta vzajemnost katoliških Slovanov pa se mora
kazati ne samo v besedi, ampak tudi v dejanji! Več
delati nego govoriti,  to je moje geslo!

Zato, dragi bratje Slovenci, pozdravljam ta shod
in kličem na konci: vzajemnost katoliških
Slovanov naj živi! Živela!  (Hrupni živio-klici.)
Živela vzajemnost češko-slovenska! (Živela!)

Predsednik:  Sedaj moram omeniti, da se je pred¬
včerajšnjim pred osnovavnim shodom ustanovilo tukaj
v Ljubljani velevažno društvo. Katoliškomisleči učitelji
(Živio!) so se spojili v društvo pod imenom: Slom¬
škova zveza.  Z veseljem konstatujem, da je tudi
na tem shodu mnogo udeležencev iz učiteljskega stanu
(Živio !) v tako možkega, prav posebno pa tudi ženskega
spola (Živio!) in radostno pozdravljam pogum teh go¬
spodičen (dolgotrajni živio-klici), ki včasih še skoro
več poguma kažejo, kakor možki (Veselost in živio-
klici), in uverjen sem, da bode vzgled pogumnih učite¬
ljic vzbudil tudi pogum onih dosedaj še malobrojnih
učiteljev, ki pa imajo pošteno voljo.

Na čelu celega krščanskega učiteljskega gibanja
pa stoji mož, ki ima tudi na drugem mestu mnogo
zaslug, gospod učitelj Jaklič  iz Dobrepolj. (Živio!)

On bode sedaj v imenu „Slomškove zveze“ po¬
zdravil shod.

Govor £.  učitelja Jakliča.

Častiti zbor!

V čast mi je pozdraviti II. slovenski katoliški
shod v imenu „Slomškove zveze“ slovenskih učiteljev.

Danes, ob tako slovesni priliki, ko so zbrani tisoči
ljudstva, stopa krščansko misleče in krščansko hoteče

135

slovensko učiteljstvo prvič pred slovenski narod orga-
nizovano.

Te dni smo se krščansko misleči učitelji strnili v
tesno zvezo, ki naj druži vse ono slovensko učiteljstvo,
ki smatra katoliško vero kot trden temelj, na katerega
mora biti postavljena vzgoja in izobrazba naroda.

Na svojo prošlost ne moremo biti ponosni, zakaj
bili smo slabotni, neznatni, desorganizovani... V naših
srcih je bila boječnost in sovražnik se je z nami igral.
Toda trdno sem prepričan, da bode lepša naša bodoč¬
nost, zakaj Slomšek je naša zvezda. Za njim
hočemo, za njim pojdemo!  Danes, ko so zbrani
tisoči naroda, obetam kot predsednik Slomškove zveze,
da bode učiteljstvo, zbrano pod Slomškovim praporom,
delovalo pri vzgoji in pouku vselej v njegovem
duhu za vero katoliško in besedo materino. Tomo-
ramo in to tudi hočemo!  Slabi smo, toda On
nam bode pomagal! (Živahno odobravanje.)

Predsednik:  Gospod govornik je lahko uverjen,
da se bode v svojem delovanju katoliško učiteljstvo
vedno lahko naslanjalo na ogromno večino sloven¬
skega naroda.

Besedo ima gospod dr. Anton Medved,  ki
bode govoril o katoliškem šolstvu.

Govor dr. Antona fftedveda.

Vaša eminencija! Prevzvišeni, presvetli knezi in
škofi! Slavni zbor!

„Vi ste luč sveta!  “ S temi vznesenimi
besedami je nagovoril naš Izveličar svoje apostole.

Luč! — Ah, kdo se je ne veseli! Ona ogreva,
oživlja, razveseljuje. Kjer sije luč, tam cvete življenje,
— kjer pa luči ni, tam vlada kruta smrt. Radi tega je
vsemogočni Stvarnik zaklical predvsem: „Bodi luč!“
Še-le potem je vstvaril neobsežni vesmir.

Tolik pomen ima luč v vesoljni naravi.

A enak pomen ima tudi v duševnem oziru.
Saj vemo, da pomeni luč i prosveto, napredek,

136

kulturo. Kjer se prava, ublažena in plemenita pro¬
sveta širi, tam se narodi probujajo, krepijo in z orjaško
silo posegajo v svetovno zgodovino; brez prosvete pa
nazadujejo, ginejo, izumirajo.

Kdo torej ne bi po luči prave omike in prosvete
hrepenel? Kdo je ne bi z vsem srcem narodu želel, ako
ga istinito ljubi?

Da! Želel posebno dandanes, ko o
tej luči vse govori, ko se ž njo vse po¬
naša, ko Ijudstv.a cenimo edino po njej!

Se-li ne imenuje sedanji vek „doba razsvit-
1 j e n j a “ , „ d o b a prosvetne  1 u č i ? “ S tem
visokodonečim priimkom se hoče sedanji vek pred
vsemi svojimi predniki ponašati, zroč na nje z nekakim
pomilovanjem. . .

Zasluži li tekoča doba ta laskavi priimek? Se-li
sme tako nazivati ? . . .

Priznajmo: da! V mnogoterem oziru brezdvomno.
V marsičem namreč vidimo velikanski napredek. Člo¬
veški duh prodira in hiti naprej, neprimerno hitro na¬
prej v vedi in umetnosti, v novih nazorih in v neču-
venih iznajdbah. Kdo bi tajil, da je vstrajna marljivost
človeškega duha zasledila umotvore in iznajdbe, o ka¬
terih prejšnji časi niti pojma niso imeli. Brzojav, ki v
trenutku zemljo obkroži, parni stroji, ki z neverjetno
hitrostjo drvijo po kopnem in po morju, neštevilne
električne priprave ....  in tako dalje, so nam dovolj
jasni dokazi.

Kaj ne da, — izraz „doba razsvitljenja“ ni brez
pomena.

A vprašanje nastane: Od kod ta prosveta seda¬
njega veka? Od kod je prošinila luč, ki tako žarno
obseva delovanje človeškega duha?

Odgovor: iz šole!

Sola je vir današnjemu probujenju; v šoli se je
položil temelj novodobni prosveti. Razumimo pa pod
besedo „šola“ ves obširni, vendar tesno spojeni orga¬
nizem od priproste ljudske učilnice gori do gimnazije
in realke, akademije in do vseučilišča.

Toda, — od kod so šole? Kdo je pa nje ustanovil?

137

Na le-to vprašanje odgovorimo, ako se vrnemo
k onim besedam Gospodovim, ki se glasč: „Vi ste luč
sveta!“

Slavni zbor! Sedaj pa naj dvigne ponos naša
srca! Kajti nobena druga vera, nobena druga družba
ne more o sebi reči, kar mi katoliški zborovavci smelo
in z zadoščenjem o svoji materi, katoliški cerkvi
trdimo: Sola v današnjem pomenu, šola
sedanje dobe, je ustanovitev svete ka¬
toliške cerkve.  Rečem katoliške cerkve!
Zakaj ni še bilo drugih veroizpovedanj, ki se tudi
krščanska imenujejo, ko je že sv. cerkev šole ustanav¬
ljala. (Odobravanje.)

Svetovna zgodovina mora pohvalno priznati to
neprecenljivo zaslugo sv. cerkve. V tem oziru ni nikdo
toliko storil, kakor ravno sv. cerkev, katero s pono¬
som svojo imenujemo. Ako katoliška cerkev ne bi bila
nobene druge zasluge si pridobila, morala bi zgodovina
njeno vero najplemenitejšo med vsemi drugimi imeno¬
vati že zaradi tega, ker je šolo ustanovila, to velevažno
sredstvo za razširjanje prosvete in omike.

Na apostolih temelji in sloni katoliška cerkev,
na cerkvi pa temelji novodobna šola!

Vidite torej, kako se uresničujejo Odrešenikove
proroške besede: „V i ste luč s ve ta! “

Da pa šola, od katoliške cerkve ustanovljena,
svoj prvotni in edino pravi namen doseže, mora imeti
potrebne lastnosti: Med njimi zavzema prvo mesto last¬
nost: da je in da ostane šola verska, pri
nas torej katoliška!  Ta lastnost ji je tako
bistvena, da si dobre šole brez nje niti misliti ne mo¬
remo. (Odobravanje.)

Zakaj ne ?

I. Ker je šola, kakor smo že omenili, last kato¬
liške cerkve.

II. Ker to zahteva njen vzvišeni namen.

Naše slovensko ljudstvo je, hvala Bogu, kato¬
liško ljudstvo. Zat6 sme tudi po vsej pravici zahtevati,
da se njegovi šoli verski, katoliški značaj
ohrani.  Kdor bi njega omadeževal, kratil bi katoliški

138

cerkvi svete pravice in bi ob enem oviral dosego pra¬
vega šolskega namena.

Na to opozoriti s tisto resnobo in odločnostjo,
ki pristoja tako neizmerno važnemu ter za ves narod
merodajnemu predmetu, bodi namen mojim skromnim
besedam!

I.

Slavni zbor! Kako tužne so pač bile razmere v
Evropi, ko je stopila katoliška cerkev na pozorišče!
Okrog sredozemskega morja se je razprostiralo rimsko
cesarstvo, ki se je od leta do leta hitreje in globlje
pogrezalo v brezno strahovite propalosti. V verskem in
nravstvenem oziru je prevladalo toliko gorostasnih
zmot, da so plemenitejši možje s studom zrli na ljud¬
stvo ter so obupali nad boljšo bodočnostjo. „Odi pro-
fanum vulgus et arceo“; sovražim navadno ljudstvo in
se ga ogibljem, pravi pesnik Horacij. Neukročene
strasti, pohot in nezmernost, so tirale milijone v pogin;
ljudstvo samo si je kopalo grob.

Kakor grozovit morski naval prihrulo je še vrhu
tega znano preseljevanje narodov.  V krvavih
bojih, med nečloveškim klanjem in požiganjem izginili
so zadnji sledovi grško-rimske kulture. Prej cvetoče
pokrajine so bile opustošene, stotera mesta razdejana,
cele dežele so bile le tužna pogorišča, na katerih so tu
in tam proti nebu razvaline štrlele.

A še žalostnejši, kakor pogled po opustošenih
krajih, bil je položaj takratnih narodov v ku 1 turnem
oziru.  Ljudstvo je bilo podivjalo; neprestano ropanje
in neštevilni umori so ugonobili v narodih čisto vest;
oduševljer.je za nravstvenost je bilo vničeno, vsa ple¬
menitost je minula.

V najtužnejših razmerah jela je takrat cerkev de¬
lovati. Razširjala je luč sv. vere inž njo
blagodejno omiko.  Nikdar se ni tako jasno po¬
kazalo, kakor takrat, da sta si krščanstvo in prava,
vsega človeka v dušnem in telesnem obsegu osrečujoča
prosveta, neločljivi sestri: procvita prva, proč vita i
druga; a nasprotno, gine ta, gine i ona! (Klici:
Tako je!)

139

Pogumno je sveta cerkev pričela svoj delokrog.
Pokristjanila je po nepopisnih naporih Evropo, ne ozi¬
raje se na preobilne žrtve svojih oznanjevavcev, med
katerimi so mnogoteri tudi kri za svoje plemenite na¬
zore in uzore prelili. A kakor vero, razširjali so isto-
tako prosveto. Kdo je ohranil dragocene ostanke grško-
rimske omike? Katoliški samostani,  katerih
tihi in vneti prebivavci so proučevali in razširjali kla¬
sično slovstvo.

Kdo je seznanil evropske narode z začetnimi
nauki prave omike? Niso-li bili to katoliški
misijonarji med narodi, občudovanja
vredni apostoli svete vere, a ravno tako
vrli pijonirji višje izobraženosti!  Povej
svet, povej Evropa, si-li imela v prvem razvoju svoje
omike v krščanski dobi druge učitelje, kakor skromne
služabnike svete cerkve! Ali ne vemo, — neovrgljiva
resnica svetovne zgodovine nam to priča, — da so bili
sv. P a t r i k na Irlandskem, sv. menih Avguštin
na Angleškem, sv. Remigij  na Francoskem, sv. Bo¬
nifacij  na Nemškem, sv. Ciril in Metod  v slo¬
vanskih deželah prvi apostoli krščanstva in prvi uči¬
telji dotičnih narodov! Nista-li sv. brata Ciril in Metod
začela prva v Slovanih slovstvo gojiti?
(Živahno odobravanje.)

Ko so pognale prve kali narodne izobraženosti,
jeli so katoliški samostani sistematično
gojiti šolstvo v današnjem pomenu.  Cer¬
kveni zbori, škofijske in provincijalne sinode ter mnogo-
brojni odloki rimskih papežev so zapovedali samostanom,
da so morali v svojih prostorih osnovati takozvane
„samostanske šole“. Pozneje so dobili škofje isto po¬
velje, da so morali vzdrževati ob svojih prestolnicah
„stolne šole“.

Slavni zbor! In te samostanske ter stolne šole
so bile sto- in stoletja edine narodne
šole. Menihi in posvetni duhovniki pa
so bili edini narodni učitelji!  (Tako je!)

Nadalje. Kateri izobraženec ne ve, da Francozi v
svojem velezaslužnem orleanskem škofu Teodulfu
proslavljalo prvega organizatorja francoskih narodnih

140

šol? Kdo ne ve, da je duhovnik Beda Venerah ilis
stvarnik ljudskega šolstva na Škotskem in Angleškem?
Kdo ne pozna škofa Alkuina,  ki je preustrojil
ljudsko šolstvo na Nemškem? Kdo še ni slišal toliko
lepega o slovečem prijatelju cesarja Karola Velikega,
o Pavlu Dijakonu,  ki si je preobilo zaslug pri¬
dobil za ljudsko šolstvo na Nemškem in Laškem ?

Da! Narodno šolstvo je vstanovila cerkev po
svojih odličnih zastopnikih od prvih početkov doli do
novega veka, ko je kanonik Wimpfeling  dajal
prva navodila modernim šolam.

Toda čemu daleč segati v tuje kraje in v davne
čase ? Kaj pa nam pravi zgodovina naših slovenskih
pokrajin? Ali ne vemo, da so bili še v tem stoletju
ravno duhovniki skoraj edini učitelji slovenskega na¬
roda? Kdo bo to tajil? Kdo še ni čital o ponkovskem
kaplanu Pražnikarju,  ki je tako modro vsta-
novil in sam vodil slovito učilnico na Ponikvi? Nam
li ni znan Lavoslav Vol k mer,  sladki pesnik
Slovenskih goric, ki je povsod, kjer je kaplanoval,
šole ustanavljal ? A s kakšnim slavospevom naj še le
omenim našega preslavnega škofa Slomška,
čegar zaslugam se z najodličnejšim spoštovanjem klanja
ves narod? Ni treba, da ga povzdigujem jaz; — saj
ga imenujejo vsi učitelji, tudi liberalni, in ga morajo
imenovati: prvega šolnika slovenskega!

(Živahno odobravanje.)

Navedeni možje so dika svojih narodov: stvarniki
in preosnovatelji so ljudskega šolstva. Bili so isto-
tako vneti apostoli prave omike, kakor
so bili vrli in zaslužni delavci svete
cerkve!...

Katoliška cerkev je celo redove ustanovila v po-
vzdigo narodnega šolstva. Kanonik La S a 11 e je
osnoval red šolskih bratov; škof Wittmann  je uvel
šolske sestre, katerih ravno mi Slovenci ne moremo
dovolj prehvaliti, ker nam odgajajo in rešujejo otroke
ob nevarnih narodnih mejah; Uršulinke in Salezijanke
imajo v prvi vrsti namen, mladino podučevati. Kdor je
kdaj obiskal tak šolski samostan, ta je videl, kakšne
mučenice v njem prebivajo, katerih življenje je posve¬
čeno izobrazbi nadobudne mladine. . .

141

Sedaj pa naj kdo reče, da cerkev nima za na¬
rodno šolo zaslug, ko je vendar očividno, da
so jo n j e n i s 1 u ž a b n i k i v s t a n o v i 1 i! Kdo
je njen začetnik? Kdo sije za njo prido¬
bil prve in zato največe zasluge?

Cerkev, katoliška cerkev je mati sedanje šole!...

A kakor nižje, tako je cerkev ustanovila tudi
višje šole.  V srednjem veku so bile srednje šole,
naše gimnazije, v oskrbovanju skoraj izključno le svete
cerkve. Njeni duhovniki so bili na njih edini učitelji.
Le v samostanih in ob prestolnicah je prospevalo
srednje šolstvo. Posebno vidimo to pri nas, v ožji do¬
movini. Vsi veste, da so novomeško gimnazijo do se¬
danje dobe vodili oo. frančiškani, katerim raditega ne
bo nikdo neomejenega priznanja odrekel; o koliko
dobrot so izkazali dobri mladini! Celjska gimnazija je
nastala po prizadevanju priprostega župnika; maribor¬
sko gimnazijo je omogočil uzorni jezuit Hammer-Purg-
stall; latinske šole v Rušah so le duhovniki vodili, ter
na njih odgojili mnogo vrlih mož duhovnega in po¬
svetnega stanu, ki delajo čast predragi slovenski do¬
movini. . . .

Prezreti posebno ne smemo delovanja katoliške
cerkve v prospeh naj višjih šol: — vse¬
učilišč.  Vseučilišča so vrhunec vsega šolstva. Mo¬
gočni stebri so, na katerih sloni današnja izobrazba,
sedanja prosveta. Povej nam pa, izobraženi svet! Kdo
jih je ustanovil?

Odgovor je le eden: Katoliška cer¬
kev!  (Tako je! Istina!)

Zgodovina nam pove, da je bila prva učilnica v
smislu današnjih vseučilišč „ katehetska šola ££
v Aleksandriji, katere dika sta bila njena voditelja
Klement in veleučeni Origen, njeni požrtovalni zaščit¬
niki pa so bili škofje aleksandrijski. Oni so pri narodih
vzbudili vzvišeni pojem o vseučiliščih, nazivajoč svojo
Šolo: to  tspov SiSacr/.Aeiov twv tepoiv [Aa{H)p,sŽTO>v, sveto uči¬
lišče svetih znanosti. Kdo je kdaj lepše imenoval
vseučilišča, kakor znači ta ganljivi, svetotajni pri¬
imek ?

142

V srednjem veku so ustanavljali papeži visoke
šole. Pod njihovim varstvom in nadzorstvom so delo¬
vale, oni so jih bogato obdarovali, oni so jih branili v
mnogoterih slučajih pred svetovnimi mogotci. Papež
Aleksander III. je zapovedal škofom, da so morali po¬
deliti vseučiliščnim profesorjem zdatne cerkvene bene¬
ficije; Honorij III. in Gregorij IX. sta samostanom ob
velikih cestah velela, naj sprejemajo in brezplačno po-
goščajo potujoče dijake. V podporo revne vseučiliščne
mladeži je dvorni kapelan Ludovika IX., Robert Sar-
bonne vstanovil prve štipendije, katere tisočerim dija¬
kom do današnjega dne omogočijo študije. Zgodovina
človeške prosvete ne bo mogla rimske stolice nikdar
dovolj prehvaliti za toli vspešno delovanje v prospeh
višjih šol! Zasluge katoliške hierarhije v tem oziru so
neizbrisljive, jasno kažejo, koliko je cerkev storila v
povzdigo sedanje kulture.

Svoje delovanje pa ona še dandanes nadaljuje
tam, kjer je najbolj treba. Kdo nosi kulturo med ne¬
vernike, v tuji svet, med neolikane narode? Niso-li to
katoliški misijonarji, ki gredo kot apostoli sv. vere in
prave omike med divja ljudstva, ne kakor popotniki,
le z namenom, proučevat tuje šege in običaje, merit
gore in reke, temveč i z namenom, narode učit ter
uvest v tempelj svetovne omike.

Kamor pride misijonar, sozida kapelico, bol¬
nišnico in šolo;  v prvi služi Bogu, v drugi lju¬
bezni do bližnjega, v tretji pa svetovni pro¬
sveti!  Za to trudapolno, brezmejno naporno delo ne
pričakuje nobenega odlikovanja, nobene pohvale. V
smrtni nevarnosti, boreč se s stoterimi sovražniki, iz¬
polnjuje to svojo vzvišeno nalogo. Koliko jih je že tudi
s svojo krvjo proslavilo svoje delovanje!

Tako je cerkev delovala vse veke: od apostol¬
skih časov do Janeza de Monte Corvino, od sv. Fran¬
čiška Ksaverija, apostola indijskega in japonskega, pa
do plemenitega kardinala Lavigčrieja, apostola tam doli
v pekoči Sahari.

In sedaj naj kdo reče, da katoliška cerkev ne
pospešuje omike, da je sovražnica omike in sovražnica
šole: (Klici: Tako je!) V uredniški sobi je lahko udri-

143

hati po cerkvi, a naj mi kdo našteje libe¬
ralne urednike, ki so šli širit omiko in
šole ustanavljat med divje narode, v
redni smrtni nevarnosti? Koliko jih pa je?
(Burno odobravanje.)

Nima torej cerkev materinske pravice do šole ?
Ona jih je jela ustanavljati, sama, in samo ona jih je
stoletja vzdrževala in vodila. Ona jim je bila veledušna
pokroviteljica in varihinja.

Sola je njena dragocena last! Do nje ima tisoč¬
letno zgodovinsko pravico. Cerkvi šolo vzeti se pravi:
njej oropati najdražji zaklad.  Kdor se te
njene lasti dotakne, ruši svete pravice, on se oskruni,
kakor tisti, ki pregrešno prestopa meje med svojim in
tujim blagom! (Odobravanje.)

Vendar bi utegnil kdo to le pripomniti: Novo¬
dobna šola se je pač tu in tam sama ločila od cerkve;
vrgla je prostovoljno od sebe vezi, ki so jo družile
dolgo vrsto let s cerkvijo.

Kaj naj odgovorimo taki opazki?

Kratko tako-le: Videli smo — zgodovina nam to
neovrgljivo spričuje — da je šola hči katoliške
cerkve.  Sveta dolžnost dobre v  hčere pa je, biti hva¬
ležna svoji ljubi, dobri materi. Zalibog se vendar dan¬
danes pogosto zgodi, da se hči, ko le nekoliko odraste,
sramuje svoje drage matere, ki ji je dala življenje ter
je za njo žrtvovala svoje najboljše moči. Taki hčeri
semora, seve, priznati, da jeemanci-
pirana, hvalil je pa radi tega nikdone
bo. Pošteno srce drugače o njej sodi. Emancipi-
rana hči ne more prevreči naravnega
reda!

No, sedaj pa to obrnite na šolo, ki se je ločila
od cerkve! Sola je hči katoliške cerkve. Naj nikdar
ne pozabi tega svojega naravnega razvoja in očivid-
nega razmerja!

Da bi le tudi vedno ostala taka hči, ki ima ple¬
menito in hvaležno srce! (Živahno odobravanje.)

144

II.

Versko šolo pa zahteva tudi njen vzvišeni namen.
Dobra šola je Za ljudstvo neizmerne vrednosti. Ni pre¬
ceniti z nobenim zlatom. Dobrota je, ki narod osrečuje
in nlagruje v najlepšem pomenu teh besed.

A dobra  mora biti, — gorje, če je slaba. Kajti
o slednji veljajo besede najboljšega slovenskega odgo-
jitelja, nesmrtnega Slomška:  „V taki župniji, srenji
in hiši, ki prave šole nima, je vedna zima; glava takih
ljudi je puščava, srce pa led; truplo sicer živi, pa kaj
pomaga, ker duša spi večne smrti žalostno spanje“.

Koga torej ne bo zanimalo vedeti, katera šola je
dobra in katera je slaba? ... S prepričanjem, kate¬
rega s svojo trdnostjo demant ne prekosi, lahko re¬
čemo: dobra je le verska šola, in slaba šola
je tista, iz katere so vero pahnili ter jo lo¬
čili od cerkve.  V tem prepričanju nas ne sme in
ne more motiti nobeno razmotrivanje z našopirjenimi
frazami! (Burno odobravanje.)

Resnično, — dobra šola je le verska šola in sicer
z ozirom na učence, na sta riše in na učitelje.

V prvi vrsti je šola namenjena učencem. Oni za¬
htevajo od nje toliko, da mora božja milost sodelovati,
ako se jim hoče popolnoma vstreči.

.Ublažiti se jim mora srce.  Iztrebiti se mo -
rajo hudi nagoni, a na njih mesto zasaditi blaga čustva,
vznesene želje, hrepenenje po najčistejših nravstvenih
nazorih. Kje bodo pa to dosegli, ako ne v šoli, v k a-
teri je strah božji moder gospodar in kjer
je sv. vera žlahtna gospodinja?  Ali ne veljajo
tudi še sedaj besede iz ust božjih: „Začetek mo¬
drosti  je  s tr  ah  b o ž j i!“ Niso bile te besede sposobne,
da jih še sedaj zapišemo nad vrata vsake šole, nižje in
višje? Kdo nadkriljuje kralja Salomona v modrosti? In
le-ta orjak v modrosti pravi: „Boga se boj in za¬
povedi njegove spolnuj, to je ves človek“!
Tudi za šolo veljajo besede nebeškega učitelja vseh na¬
rodov, ki se glase: „1 ščite najprej božjega kra¬
ljestva in njegove pravice, vse drugo se
vam bo dodalo“!


145

A kje se učenci takih božjih naukov nauče, razven
v verski šoli ? Ako jim verski poduk odvzameš, jim ž
njim odvzameš podlago vse modrosti.

Sola brez vere je spomlad brez solnca
— vse pokvari, vse uniči. Ako se človek tisočerih
stvari nauči, pa vero, najpotrebnejše pozabi, potem se
zaman poti: njemu zagrozi Bog z besedami: „Ako
Gospod ne zida hiše,zastonj se trudijo, ka¬
teri jo zidajo".

„Drugega temelja ne more nihče postaviti, kakor
je ta, ki je že postavljen, kateri je Jezus Kristus“.

Nek vzgojitelj pravi, da vera ne spada v šolo, ker
je vera zadeva sam6 srca. Ni res tako! Odgoja se raz¬
tega i na srce in sicer pred vsem na sreč, ergo: p o
njegovih lastnih besedah spada pred vsem
vera  v šol  o! . . .

Učencem se mora nadalje razbistriti razum.
Obširna je svetna veda, mnogo je dosegla, slaven je
njen napredek. A nikar ne pozabimo, da je modrijan,
katerega katoliška vera ni obsevala, kljub vsej svoji
modrosti, kljub vsej izkušenosti in znanosti žalostno
vzdihnil — Sokrat mu je ime: „Jaz samo to vem, da
ničesar ne vem“. Ker pravega namena človekovega ni
poznal, zatč je tako tožil. Ta namen jenadnaraven,
katerega nam v jasni luči samo katoliška vera kaže,
ne le v cerkvi, temveč tudi v šoli. (Odobravanje).

Pestalozzi,  ki velja pri modernih za slavnega
pedagoga, pravi: „Najprej se uči, biti čedno-
sten, potem še le, biti spreten"!  A kdo nas
bo čednosti učil, ako ne tisti, ki je nedosegljiv vzgled
vseh čednosti, tisti, ki je vsem svojim sovražnikom
v zavesti popolne nedolžnosti zaklical: „Kdo izmed vas
me more greha obdolžiti ?“

Pedagog, katerega sedanji vzgojitelji tako čislajo,
Herbart,  pravi: „Bilde Charakterstarke in der Sittlich-
keit!" to je: Ukrepi značajnost v nravstve-
nosti!  Da, značajnost, o značajnost! Morebiti je ni bilo
nikdar treba tako naglašati, kakor dandanes. Kje se je
bo pa učenec lepše naučil, kakor na uzoru tistega, ki
je za sveto resnico značajno umrl? kje lepše, kakor

10

146

na uzorih tistih milijonov krščanskih mučenikov, ki so
za sveta prava, za sveto prepričanje, za sveto čednost
značajno trpeli in umrli ? Kdo mi ve povedati sijajnejše
značaje, kakor so le-ti?

Že navedeni pedagog Pestalozzi pravi tudi: „Leite
zur reinen Menschlichkeit an“! se pravi: Navajaj k
čisti človečnosti!  A vprašam: Kdo pa ima o
človeku, o človečnosti krasnejše in vzvišenejše pojme,
kakor sveta vera katoliška, ki ne naziva človeka samo
materijo, kakor materijalizem, ki ne vidi v njem samč
žival višje stopinje, kakor darvinizem, temveč katera
vidi v človeku podobo božjo, odsev božje
popolnosti, neumrjočo dušo, sijaj ne¬
beške lepote. Kjer učenca ne smatrajo
takim bitjem, ni mogoče, da bi ga p r i -
veli k pravi človečnosti.

Izborno, Pestalozzi, ti zahtevaš versko šolo! Tako
zahteva blagor učencev!

Zahtevajo pa jo istotako tudi s t a r i š i, in ž njimi
v enaki meri država, cerkev in vsa človeška družba.

Stariši zaupajo šoli svoje upanje, svojo neizmerno
ljubezen, — to so otroci. Nadejajo se, da bo šola iz
njih potomcev odgojila vrle sinove in krepostne hčere,
peljejo jih z veseljem k poduku. Oni pričakujejo od
svojih sinov marljive, vstrajne in značajne korenjake,
ki bodo nekdaj čast in ponos cele domovine. Od svojih
hčera želijo čisto srce, neomadeževano dušo, angelsko
obnašanje. Moj Bog, da bi se jim želje le vselej izpol¬
nile; da bi pač njih sladke nade, njih koprneče priča¬
kovanje nikdar ne bilo varano! Blagor potem njim, blagor
vsem obiteljim, blagor cerkvi in državi!

Iz katerih šol pa naj take sinove in hčere pri¬
čakujejo?

V prevdarek naj vam služi samo to-le: V neki
evropski državi, — nečem je imenovati, ker jo itak
vsi dobro poznate, — so pahnili vero iz šole, kate¬
hetom do nje duri zaprli. Toda glejte! Statistika tiste
države kaže, da se v njej število mladostnih hudodelcev
strahovito od leta do leta množi, da nravstvenost po¬
sebno po mestih grozovito propada, in kar je temu

147

najhujši nasledek, da v mnogoterih krajih celo broj
prebivalstva nazaduje, tako, da resnomisleči možje že
državnike in ljudstvo svarijo, svarijo k boljšemu živ¬
ljenju, inače zna doleteti državo polom, kakoršen je
doletel nekdanje Rimljane, da so — izumrli. (Pritrjevanje.)

Kaj ne, žalostna statistika, obupen položaj!

V neki drugi državi so tudi vero pahnili iz šole;
veroučitelj v njej nima prostora. A kaj se je zgodilo?
Iz tistih šol so žalibože prišli Caseriji, Luccheniji in
Bresciji, in ves svet psuje narod, ki je inače tako
krepak, ki ima toli slavno preteklost, a sedaj iz njega
prihajajo med svet kruti morivci nedolžnih vladarjev in
nedolžnih vladaric.

Čudno! Je-li to slučaj? Od kod li izvira ta nepo¬
pisno žalostna prikazen? . . .

Kako se pač prvo dejstvo z drugim strinja!

Stariši! Verujte: verska šola je neiz¬
mernega pomena; ona je otrokom božji
kažipot, v odivna zvezda po mučni poti
čednostnega življenja.  Varujte jo, čuvajte jo,
kolikor je v vaših močeh. (Odobravanje.)

Ne pozabimo nikdar značivnih besed velikega
škofa in v  mladini najmilejšega prijatelja Slomška, ki
pravi: „Sola, v kateri učijo le samo pisati in brati, ra-
čuniti in nemškutariti, čednega zadržanja pa ne, — je
vredna blata; šola pa, v kateri se otrok zra¬
ven številstva tudi krščanstva,  in  poleg
pisanja tudi poštenega djanja uči, taka
šola je zlata!"

In to je verska, katoliška šola. Druga take pred¬
nosti nima, je ne bo nikdar imela, ker je sploh — ne
more imeti! . . .

Nič manj pa ne vstreza verska šola tudi uči¬
teljem !

Da, i njim!

Učitelji in učiteljice! Povem očitno, da gojim v
globinah svojega srca do vašega stanu neomejeno spo¬
štovanje; Bog mi je priča, da govorim istino. In kar
čutim ter rečem jaz, to čuti in reče brezdvomno vsak
čislani udeležnik katol. shoda, to čuti in reče vsak Slo-

10 *

148

venec in vsaka Slovenka. (Živahno odobravanje.) To
prepričanje je in mora biti občno med vsem narodom.
Dobri učitelji so velikinarodnidobrot-
niki, radi tega jih mora ves narod od¬
kritosrčno čislati.  V globokem spoštovanju se
jim hvaležno klanja vse ljudstvo. (Odobravanje.)

Pred tremi stanovi imam neko posebno spošto¬
vanje: pred duhovskim, ker vodi človeški rod proti
nebesom, pred sodniškim, ki v svoji veliki oblasti in
moči odločuje človeku čast in poštenje, tuintam celo
življenje in smrt, ter pred učiteljskim stanom, ki od-
gojuje našo mladino, našo nado ter s tem odlo¬
čuje narodu bodočnost.  O kako vzvišen in
važen poklic! Kdo bi ga dovolj cenil? Kdo ga ne bi
visoko spoštoval ? Učitelji in učiteljice, bodite ponosni
na svoj stan! (Odobravanje.)

Toda ravno tako odkritosrčno pa moramo izja¬
viti, da pristoja ta laskava čast samo tistemu učitelju,
kateri v verskem duhu živi svojemu pelepemu poklicu
ter svojo nalogo na podlagi svete cerkve izvršuje. V
verskem duhu se dvigne učitelj na vrhunec svojega
ugleda, v verskem duhu more imeti o sebi in o svojih
učencih istinito vzvišeni pojem! (Odobravanje)

Kaj je namreč učitelj, ki je udan neveri, materia¬
lizmu ali pa darvinizmu ? V svojih učencih ne vidi
drugega, kakor neke vrste žival ali pa skupino ne¬
štetih atomov. V sebi pa gleda delavca  ali celo
samo stroj,  da rabimo besedo francoskega socialista.
(Pritrjevanje.)

Kako neizmerno vzvišen pa je učitelj vnaziranju
čistega krščanstva! On je sotrudnik božji, on spopol-
nuje v otrokih, kar jim narava začetkoma odreka, da
se izobrazijo v polni meri do podobe in sličnosti božje,
imago et similitudo Dei. On je sodelavec Izveličarjev,
ki ž njim otroke vabi, rekoč: „ Pustite male k
meni priti, kajti teh je nebeško kra¬
ljestvo!"  V duhu krščanskem veljajo i učiteljem
besede, s katerimi je Odrešenik apostole povzdignil:
„Viste luč sveta, vi ste sol zemlje!"
Neveren učitelj vzgaja le za čas, samo za minljivost,
veren krščanski učitelj pa za čas in

149

neminljivo večnost. On čisti in krasi tempelj
sv. Duha, kakor naziva sv. Pavel človeka.

Kolik, kako vzvišen poklic!

Se več! Po izreku dveh slavnih veleumov učitelj
sploh ne bi smel drugači, kakor versko vzgojevati.
Cujte! Glavno načelo, katero poda od liberalcev in
framazonov poveličevani pedagog Komensky  uči¬
teljem, se glasi: „Vzgajaj po naravi!  “ Er-
ziehe naturgamass! Vrlo dobro! Sedaj pa upoštevajmo,
kaj pravi mož, katerega zgodovinarji prištevajo naj¬
boljšim, najbolj bistoumnim mislecem, Tertulijan
se mu pravi: „Anima humana naturaliter
Christiana".  Tako dene: človeška duša je po na¬
ravi krščanska! Vzgajaj torej po versko, krščansko,
ker je človeška duša po naravi krščanska.

To zahtevata dva veleuma, sloveča odgojitelja!

Ni-li torej učiteljev poklic v luči svete vere ne¬
izmerno vzvišen? Ni-li neprimerno višji n j e-
govugled po krščanskem naziranju?

Da, — le verska šola pomore učitelju do onega
pomena in one visoke veljave, ki istinito pri-
stoja njegovemu v e 1 e z a s 1 u ž n e m u po¬
klicu!

Kdo torej ne bi zahteval verske šole ? Nam Slo¬
vencem mora ostati neoskrunjena, to zahteva blagor
naših učencev, to zahtevajo želje naših starišev, cerkve
in države, to zahteva učiteljski poklic. Daj mili Bog,
da bi na podlagi sv. vere se naša mladina vedno od-
gojevala! Naj kraljuje lepa zlata sloga med duhovnikom
in učiteljem v šoli, naj obema sveti ena zvezda pred
očmi: sv. vera.

Dobra verska šola je poroštvo dobre bodočnosti,
je zastava zlatih dni naše mladine ter s tem n e o -
mahljiva podpora časnega in večnega
blagostana našega premilega sloven¬
skega naroda!  (Burno, dolgotrajno odobravanje.)

Vitez Berks  (ki je med tem prevzel predsed-
ništvo):

Burni pozdravi kažejo, da je govornik govoril v
imenu celega shoda. Saj je govoril o tem, kar je na-

150

šemu srcu najbližje, o naših otrocih in v imenu istih.
Izrekam mu v imenu celega shoda presrčno zahvaio.

Na dnevnem redu je poročilo o katoličan-
stvu in napredku.  Besedo ima g. dr. Pavlica
iz Gorice.

Govor gosp. dr. Jož. Pavlice.

Prevzorni gospod kardinal! Prevzišeni in presvetli
gospodje! Spoštovani zborovavci! V prvi resoluciji na¬
šega programa smo izrekli, da se klanjamo Kristusu,
nesmrtnemu kralju vseh vekov, in da se posvečujemo
v XX. stoletju Njegovemu srcu. Katoliški shod je to
izrekel v prepričanju, da je Jezus Kristus življenje na¬
rodov, življenje, ki ne usahne, čeprav solnce ugasne in
če vsem stvarem življenje zamrje

Ali tu slišim ugovor: Življenje imate pač, ali živ¬
ljenje vaše je zgolj duhovno in pobožno, za ta svet in
njega napredek pa ste suhi in mrtvi! In ravno zadnja
leta se ti glasi še posebno množijo: Katoliški nauki so
dobri za večnost, a za to življenje ne veljajo; globoko
verni katoličani so dobri za molitev, pa ne za delo, za
vojaka, za državno službo, za narodno prosveto. Ti
glasovi so našli dokaj odmeva tudi pri nas na Slo¬
venskem, ne samo v listih, ampak celo v celi stranki,
katera je organizovana pod imenom narodno-napredne
stranke. Že ime, možje krščanski, že ime je očitanje,
kakor da mi nismo sposobni za napredek.

Pravijo, da imamo nauke, ki so nasprotni na¬
predku gospodarstva in gmotne blaginje, ki so na¬
sprotni bogastvu in torej modernemu trgovstvu in in¬
dustriji. Pravijo pa tudi, da nimamo svobode,  da bi
mogli napredovati v znanosti, umetnosti in pa politiki.

Možje krščanski! Nasproti temu očitanju ne smemo
biti ravnodušni, ker to očitanje, da mi s svojim pro¬
gramom nismo za ta svet, je kakor obsodba v smrt.
Mi ljubimo svoj narod slovenski in čutimo v sebi dolž¬
nost, delati za njega blaginjo in čast, za njega razvoj
in napredek, da bo v družbi avstrijskih narodov spo¬
štovan, da bo vreden svojih slovanskih bratov na jugu

151

in na severu, katere je božja previdnost — po besedah
Leona XIII. — prihranila v naslednjih vekih za po¬
sebne namene. (Odobravanje.) Ker torej res hočemo na¬
predek naroda, in sicer vsestranski napredek, moramo
si biti v svesti, da naše katoliške cerkve nauki niso
nasprotni političnemu ali gospodarskemu napredku, mo¬
ramo tudi nasprotnikom — narodno-naprednim — do¬
kazati, da imamo v svojem programu vse pogoje na¬
predka in svobode. Ob koncu torej velenaprednega
XIX. stoletja odgovarjamo njim, ki nam odrekajo na¬
predek in svobodo:

1. Mi imamo nauke, ki so načela napredka. Mi
nimamo naukov, ki bi bili nasprotni napredku.

2. Mi smo svobodoljubni, vedoč, da je svoboda
življenje, in naše geslo je: boj za svobodo!

3. Zgodovina krščanskih narodov v devetnajstih
stoletjih je priča o napredku in svobodi iz naukov ka¬
toliške cerkve.

Meni je naročeno, da naj to važno vprašanje danes
pojasnim.

I.

Mi imamo nauke, ki so načela napredka, in sicer
vsestranskega napredka. Naj pa nihče ne misli, da so
ta načela bogsivedi kako učena ali skrita, katerih bi
bil moral jaz iskati po celem svetem pismu ali pa po
prašnih knjižnicah. Naša načela so v katekizmu. (Ži -
vahno odobravanje.) Kaj pravi torej katekizem ? Da je
Bog svet ustvaril za človeka, človeku v pomoč, v to¬
lažbo in v veselje, in sicer ves svet, vse, kar je sploh
ustvaril, je za človeštvo ustvaril, katero naj bi vse uži¬
valo in vse vladalo.

Možje krščanski! V tem načelu je dovoljen in
zapovedan napredek brez konca in kraja.
Če je vse za človeštvo, je s tem človeštvu tudi dovo¬
ljeno in zapovedano, da naj uživa božje darove, da naj
ves svet izkoristi za svojo pomoč in tolažbo. V ta
namen pa mora človek spoznavati in preiskovati vse
stvari na zemlji in nebu, ker brez spoznanja ne vč, kaj
ima in si sveta ne more izkoristiti.

152

Kdor krščanski misli, pojde s toliko večjo goreč¬
nostjo na raziskavanje in razkrivanje vseh stvari, ker
ve, da je svet delo dobrotljive in modre božje roke,
vč že naprej torej, da se mu bo v vseh rečeh — tudi
v najmanjših —- razkrila nepojmljiva modrost in le¬
pota; ve pa tudi, da bo v vseh rečeh našel sebi nove
koristi in ugodnosti.

Če bi mi učili — kakor krivoverci — da je svet
hudičevo delo ali da je sploh materija slaba, ali da ne
vemo, kdo je svet ustvaril, tedaj bi smeli se bati svet
raziskavah, ker bi lahko kaj iztaknili, kar bi nam ne
bilo prav. Toda če je stvarnica božje delo in božji dar
za nas, tedaj nam je dovoljen in zapovedan napredek
brez konca in kraja, in nikdo nima pravice, staviti nam
meje ali prepovedi. (Dobro-klici.)

Ko torej vidimo, da napreduje n. pr. spoznanje
našega telesnega življenja in njega bolezni in zdravil
(zdravilstvo), se veselimo in pravimo: Le še naprej! In
če bi kdaj zdravniki napredovali tako daleč — kakor
si obetajo zlasti socijalni demokratje, n. pr. Bebel, Die
Frau, 28. izdaja, str. 419 in še na drugih mestih — da
ne bo več ni bolezni ni trpljenja, recimo že danes, da
nam je žal, v da mi tega ne učakamo, saj ne trpi itak
nihče rad. Če bi pa to doživeli, bi veseli rekli: Saj
smo vedno pravili, da je v božji stvarnici veliko več
moči in modrosti, kakor se na prvi pogled misli, in
geslo naše bi bilo: Naprej! (Odobravanje.)

Druga zelo moderna znanost je kemija, od katere
si veliko obetamo. Ako bi torej napredovala celo tako
daleč, kakor si stvar slikajo najnapredniši otroci sveta,
socialni demokratje, da bi namreč iz kamenja kruh
delali (Bebel 1. c. str. 354—6), bi mi rekli: Je že dobro,
le še naprej po darove božje roke!

Imamo pa še eno misel pri vsem znanstvenem
raziskavanju, katera nas še posebno spodbuja na delo
in katere drugi nimajo. Mi vemo namreč, da stvarnica,
dobro spoznana, bo razodela našemu rodu hvalo in čast
Boga stvarnika. Zato nam je uprav sveta dolžnost,
čvrsto delati za napredek.

Ni res torej, da mi nismo za ta svet, saj je svet
naš, sam Bog ga nam je podaril. Kdo ima pravico nam
ga odrekati? (Odobravanje.)

153

Drug nauk v katekizmu se glasi: da je Bog sam
človeka ustvaril in sicer po svoji podobi. To pomeni,
da ima um ali pamet in prosto voljo. Ta nauk je naš
nauk, kateri nam je Jezus Kristus razodel, in zraven
še tudi, da smo vsi otroci božji.

Možje krščanski! Bral sem te dni izrek nekega
zgodovinarja, ki ni naše vere (Ad. Harnach), ki pravi:
Jaz merim zaslužne može po tem, kolikor so storili za
povikšanje cene ali vrednosti človeka. Modra beseda!

Ali vprašam, kje najdete v celi zgodovini kaj po¬
dobnega, kar bi bilo človekovo vrednost tako povišalo
kot Kristusov nauk, da je človek po božji podobi
ustvarjen, da je otrok božji in sicer vsak človek —
ne le veleumi — in da je ena sama bore duša — če
tudi ne učena ali veleumna — več vredna kot ves
svet ?

Kdo je torej največi mož in dobrotnik človeštva
po onem izreku? Jezus Kristus. - — Ali vprašam, kdo
je pa ohranil človeštvu ono plemenitaško pismo Jezusa
Krista? Katoliška cerkev, katera edina brani ceno in
vrednost človeka proti vsem poskusom znanosti in
sofistike, češ da je človek ves pokvarjen in sama hu¬
doba, da je pokveka nesrečna, da je žival, da toliko
velja, kolikor dela ali misli ali zasluži ali plača. Ta
nauk pa je odlično napredno  načelo, ker, kaj nam
pomaga ves napredek, če pa sami nič vredni nismo?
Kaj nam pomeni vse delo, vsa znanost in vsa omika,
če človek osebno nič ni ?

Iz tega načela sledi pa še velika zapoved na¬
predka: da mora človek um razsvetliti in spopolniti,
voljo pa utrditi v moški značaj. In tudi od tod se nam
odpre pogled v daljavo brez konca. Um — in vsakega
človeka um — je podoba božjega uma, ki je neskončno
moder in vseveden, torej je naša dolžnost: napredo¬
vati brez konca; le naprej za svojim vzorom in izvir¬
nikom. In sicer je znanje in torej tudi učenje že samo
ob sebi dobro in zapovedano, tudi če nima naravnost
praktičnega namena, ker spopolnuje božjo podobo: um
človeški. In če bi kdaj prišli oni srečni časi, o katerih
govorijo socialisti, ko bodo namreč vsi ljudje učeni,
ker bodo telesno delali le po eno ali dve uri na dan

154

(Bebel 1. c. str. 343—348.) — in še to le bolj na lahko
kakor za telovadbo —, porečemo mi katoličani: Le še
naprej, ker smo še silno daleč od vzora našega uma
in naše volje — od uma vsevednega in vsemodrega in
od volje vsemogočne. S kako pravico nam smejo torej
nasprotniki očitati, da smo nesposobni za napredek, ko
imamo tako odlično napredne nauke ? (Odobravanje.)

Navedel bom še en poglavitni nauk naše vere,
ki je odločiven za napredek človeštva: bratstvo.
Poedini človek sam za se je slaba moč in ne bi mogel
mnogo doseči, le v slogi in združenju ljudi je poro¬
štvo napredka. In to velevažno načelo napredka, kdo
je naučil človeški rod ? Jezus Kristus. Zapoved ljubezni
in bratstva je njegova  zapoved, a iz nje izvirajo
načela združevanja in sodelovanja poedincev, družin,
društev, ali tudi načelo bratstva narodov med seboj.

Vprašam: Kdo pa hrani in vzdržuje to načelo že
XIX stoletij ? Katoliška cerkev in ona edina, ker vsa
druga veroizpovedanja so spojena več ali manj s to
ali ono narodnostjo, katoliška cerkev edina je za vse
narode, katere torej po svojem poklicu druži na bratsko
sodelovanje za napredek. Koliko se dandanes govori o
napredku, ko vendar ravno to načelo napredka pojema.
Narodje so pozabili, da so si bratje. Oborožili so ve¬
likanske vojske z groznim orožjem, kakor da hočejo
drug druzega raztrgati. Ali je to bratstvo? Ali je to
napredek ? Koliko bi narodje napredovali, ako bi naše
načelo bratstva sprejeli in one ogromne vojne sile
uporabili za kulturni napredek. In kdo bi bil tega bolj
vesel, ko katoliška cerkev? (Odobravanje.)

2. Mi nimamo naukov, ki bi bili na¬
sprotni napredku.  — Katere nauke pač mislijo
naši nasprotniki? Pravijo: „Vi učite ljudi, da so ustvar¬
jeni za nebesa, da je tam njih prava domovina. Vsled
tega ne morete imeti veselja na tem svetu, ne more vas
prav zanimati 14 .

Nasprotniki si pač to stvar tako-le mislijo: Verni
katoličani denejo roke križem, se zamislijo in čakajo,
da jih angelci božji potegnejo v sv. nebesa!

Ali to ni tako. Človek je res ustvarjen za nebesa,
ali nebesa si mora prislužiti z delom in trpljenjem na

155

tem svetu. Nebesa ga torej ne motijo pri delu, ampak
nasprotno, če mu je včasih delo že pretežko, tedaj ga
veselo upanje spodbuja k vstrajnosti. Si taedet labor,
respice praemium. Veselite se, ker veliko je vaše pla¬
čilo v nebesih.

Pravijo: „Vi učite ljudi, da je bolje moliti ko de¬
lati; v resnici pa velja le delo".

Odgovarjam: Mi ne ločevamo molitve od dela,
ampak učimo: Moli in delaj! Molitev, ki delo brani, ni
prida, delo samo pa, naj je gospodje kapitalisti še to¬
liko proslavljajo, je trpljenje, je tlaka, in ako bi sla-
vitelji dela brez molitve morali trdo delati kakor njih
delavci, bi sami čutili: kaj je delo brez molitve.

Pravijo dalje: „Vi učite, da se mora človek zata¬
jevati in da torej ne sme vživati sveta, ker je bogastvo
in veselje greh ali vsaj v greh vodi. S tem pa zatirate
čvrsto naravno življenje."

Odgovarjam: Bili so naši nasprotniki, ki so narod
učili: „Da smo rojeni, to je gorjč, to nesreča je naj¬
večja", ki so želeli, da bi solnce več ne sijalo temu
nesrečnemu svetu. Mi pa, mi smo se tem naukom uprli.
Mi pravimo: Svet je lepo božje delo, in človek je
ustvarjen za veselje, ne za žalost in obup.

Krščansko življenje je veselo življenje, in to ve¬
selje izvira iz zavesti dobrotljive božje previdnosti. Kaj
bi se mi jokali, kaj bi se morili s skrbjo za bodoč¬
nost, ko vemo, da so naši lasje od Boga sešteti in da
enega lasu ne izgubimo brez vednosti dobrega stvar¬
nika. Zato pa se imenuje naša vera nasproti vsem
drugim naziranjem: evangelij,  to je: vesela vest —
vesela vera. Zatajevanje pa je potrebno, ali ne zataje¬
vanje dobrih moči, ampak zatajevanje nagnjenj, ki so
protivna napredku, časti in svobodi naše osebe. Mi ne
branimo nikomur, da ne sme imeti posvetnega blaga
ali da ga ne sme vživati, toda če pa kdo hoče vse
imeti, sam vživati, ob trudu in znoju drugih, tedaj pa
pravimo: Zatajevanje!!

Možje krščanski! Kolikokrat nam nasprotniki go¬
vorijo, da bi mi morali lepo tihi biti, pokoro delati in
moliti, svetnih reči se nikoli dotakniti, kakor bi bile
nečiste. Na drugi strani pa nam zopet očitajo, da smo

156

menihi in da nismo za ta svet. Ce bi torej mi nje po¬
slušali, če bi vse javno delo — v gospodarstvu, v šoli
in v politiki — popustili, ter šli na samoto molit, zdi-
havat in pokoro delat, ali veste, kaj bi o nas po tem
rekli? Rekli bi: Ubogi norci, niso za ta svet!

Ali mi ostanemo tam, kjer je bil Jezus Kristus in
kamor nas je on poslal: vedno med ljudmi, vedno med
svetom, ker mi nimamo naukov protivnih napredku,
mi imamo načela, ki tvorijo vsestranski napredek
narodov!

II.

Odrekajo naši veri naprednost, ker pravijo, da ni
svobodoljubna. „Katoličani nimate svobode, brez svo¬
bode pa ni razvoja, ni napredka/'

Mi smo svobodoljubni in svoboda naše volje in
osebe nam je čez vse na svetu.

1. Mi edini učimo, da ima človek resnično svo¬
bodno voljo, ker je božji podobna. Naši nasprotniki,
ki se radi ponašajo s svobodo, odrekajo človeku svo¬
bodno voljo in učijo, da človek ne voli sam in ne iz¬
bira svobodno, ampak da je neka sila v njem, ki ga
goni kakor vihar oblake. Ni ga skoraj nauka, katerega
bi bila cerkev branila z večo energijo, ko ta nauk in
sicer proti krivi veri in proti' znanosti, ker dobro ve,
da je svoboda volje in osebe več ko vse na svetu. Če
bi cerkve ne bilo, bi se naš rod kmalu udal zopet
obupni misli starih poganov, da ga osoda brezumna in
brezsrčna tira kakor sužnja.

2. Ali pa morebiti nismo politično svobodoljubni?
Tega nam nihče ne more očitati, ker katoličanstvo se
ne spaja z nobeno politično obliko, ampak daje naro¬
dom vso prostost, da si sami urejajo politično upravo
kakor hočejo, ali absolutne oblasti nad človekom,
absolutizma, ki bi vse in vsem ukazaval, ne priznava
ne kraljem, ne državnim zborom in ne večini ljudstva.
Cerkev se je postavila kot svobodna in od vsake po¬
svetne oblasti neodvisna moč in je tako zasadila med
narode zastavo svobode. Gorje narodom, ako bi kralji
ali ako bi demokratične večine kdaj zaplenile to za¬
stavo. Ravno mi Slovenci vemo pač najbolje, koliko

157

velja ta svoboda, ker pod zastavo cerkvene svobode
in neodvisnosti smo prišli do onega narodnega na¬
predka, s katerim se ponašamo. Da ni bilo te zastave
na Slovenskem, bi sedaj v Ljubljani ne bilo narodno-
napredne stranke, in če bi bila, bila bi nemška, ne
slovenska.

3. Očitajo nam dalje: da ne dajemo svobode
znanosti.  Zakaj ne ? Vso svobodo ima znanost, in
nje edina meja je: resnica, ker proti resnici ne smejo
učeni ljudje. Ali, pravijo, ravno to se vpraša: kaj je
resnica!

Možje krščanski! Vi dobro veste, kdo je prvi
tako vprašal: kaj je resnica? Poncij Pilat, ki pa odgo¬
vora ni čakal, ali odgovor je imel pred seboj v osebi
Jezusa Kristusa, kateri je pot, resnica in življenje.

Ne morem obširno utemeljevati naše svobode v
znanosti, ker ne utegnem, naveden bodi edini dokaz ta,
da je bilo in je tudi dandanes veliko odličnih učenjakov,
ki so verni katoličani. Če torej njim vera ni zadržek,
zakaj bi bila drugim?

Ena največih — ako ne morda največa pridobitev
XIX. stoletja -- je bakteriologija, ker obeta razkriti
skrivnosti, o katerih se je mislilo, da jih narava nikomur
ne razodene. In ta znanost je v tesni zvezi tudi z vpra¬
šanji svete vere. In vendar, kdo je ustanovitelj te zna¬
nosti in kdo ji je priboril prve uspehe in določil osnovne
zakone? Francoski učenjak Pasteur, ki je bil veren
kristjan in je umrl iskreno vdan katoliški cerkvi. Če
torej sveta vera ni vzela svobode v znanstvenem raz-
iskavanju njemu, ki je bil prvak in učenjakom učitelj,
ali ni čudno, če še tožijo, da jim vera jemlje prostost,
ljudje, ki so o bakterijologiji toliko čitali, da vedo po
priliki, kaj je?

III.

Spoštovani zborovavci! Ako je res, da so naši
katoliški nauki načela napredka in svobode, tedaj so
gotovo pokazala svojo moč v zgodovini XIX. stoletij.
In res: zgodovina priča, da katoličanstvo je bilo princip
napredka in svobode naroda. Ne utegnem danes po¬
drobno o tem govoriti, le glavne misli naj povem.

158

1. Katoliška cerkev je našla zelo razvito kulturo,
grško-rimsko. Ali je cerkev morda rekla: To kulturo
razbijmo? Tega cerkev ni rekla, ampak nasprotno: To
kulturo ohranimo in spopolnimo, to kulturo razširimo
med vse narode in branimo proti barbarom divjakom.
Ti so na vseh konceh vhajali v rimsko državo in raz¬
bijali, kar sta v tisoč letih um in dlan postavila.

2. Barbari so zmagali rimsko moč, ali cerkev je
one divje narode vzgojila in ustvarila ponosne in svo¬
bodne narode, kakoršnih poganstvo ni poznalo. Po
rimskih pojmih so bili le Rimci svobodni državljani in
res celi ljudje, vsi drugi le barbari, odvisni, sužnji,
brezpravni. Zasluga katoliške cerkve je, da so se na-
rodje osvobodili, da so ustvarili nezavisne države, da
je narod poleg naroda ravnopraven, ponosen, junašk,
a vendar v bratski zvezi z vsemi drugimi. In to svo¬
bodo krščanskih narodov je cerkev branila proti na¬
silju nevernikov, kakor proti nasilju krščanskih samo¬
držcev, ki so bili lakomni tuje zemlje. Isti narodje —
evropejski — so zdaj gospodarji sveta, ne po moči
števila, ampak po moči napredka in svobode, katere
moči drugi narodje nimajo.

3. Ali preidimo naravnost v XIX. stoletje. Saj
nasprotniki — vsaj deloma - priznavajo zasluge ka-
toličanstva v preteklosti; ali pravijo, v velenaprednem
XIX. stoletju je katoličanstvo zaostalo. Nasproti kato-
ličanstvu hvalijo zdaj prikrito zdaj bolj očito celo pra-
v o s 1 a v j e kot princip napredka in svobode, pravo¬
slavje, katero se z napredkom ni še srečalo ali vsaj
skušnje z modernim napredkom ni še prestalo. Se bolj
pa hvalijo nasproti katoličanstvu protestantizem
in liberalizem  (racionalizem).

Protestantizem, daje načelo napredka in svobode?
Jaz pa pravim, če je protestantizem res načelo napredka
in svobode, moral bi bil pokazati svojo moč od 1650
do 1750, ko je bil v polnem cvetju in ne še le od
1750 do 1850, ko ga je racionalizem spravil ob bistvo.

Vprašam pa: katero stoletje v zgodovini krščan¬
skih narodov je duševno bolj revno, ko ravno XVII.
in prva polovica XVIII.? In kdaj je svobodoljubnost
bolj propala kot takrat, ko je zavladal znani zloglasni

159

absolutizem in zavladal ravno zato, ker je protestantizem
zaplenil zastavo svobode, katero je katoliška cerkev
vzdržavala proti samodržcem?

In vendar, pravijo nasprotniki, je protestantizem
načelo napredka, saj so protestantovski narodje —
Prusi in Angleži — napredovali, katoliški — Španija,
Italija in celo Francoska — propadajo.

Odgovarjam: Če že hočemo pripisovati napredek
narodov v XIX. stoletju temu ali onemu verskemu in
filozofskemu naziranju, moramo zaslugo priznati raci-
o n a 1 i z m u ali liberalizmu,  ker je ta vodil
evropejsko politiko, in ne protestantizem ali kato¬
licizem.

Če je bil liberalizem res načelo napredka, in če
je baš on pospešil napredek, moral bi bil to učiniti
tudi v Španiji in Italiji, ki ste bili še bolj liberalni, ko
Prusija ali Anglija, česar pa ni učinil. Iz tega je jasno,
da moderni napredek nekatoliških držav ni ravno uspeh
liberalizma, ampak da izvira iz drugih pogojev in raz¬
logov. Saj sveta vera ni vse in cerkev sama ne more
in tudi ne sme vsega sama, narodje si morajo tudi sami
pomagati, če hočejo napredovati.

Rekel sem, da je v XIX. stoletju liberalizem vodil
politiko narodov. Noben zistem ni toliko hvalil svoje
naprednosti in svobodoljubnosti ko liberalizem. Ne bom
tajil, da niso liberalci ničesar storili za napredek in
svobodo, ali vprašam: se-li upa liberalizem povedati
eno samo resnično pridobitev, katero bi bila cerkev
zavrgla? Da, uprla se je katoliška cerkev „marsikateri
napredni misli in marsikateri svobodi“ in dolgo časa
je bila cerkev v tej borbi sama,  ali ob koncu sto¬
letja se je cerkvi pridružila najnaprednejša stranka —
socialno-demokraška —, ki je še vse hujše obsodila
„napredek“ in „svobodo“ ostarelega liberalizma. Otroci
sveta se menjavajo, cerkev ostane!

In vendar, spoštovani zborovavci, ne smemo si
prikrivati, da smo v marsičem resnično zaostali Za¬
ostali smo katoličani, ker nimamo v državah Evrope
tiste veljave, ki nam po številu in delu gre. Zaostali
smo v primeri s prejšnimi veki, ker naša načela nimajo
tiste moči na duhove ko nekdaj. Zaostali so katoličani

160

tudi v narodnem gospodarstvu in sploh v podjetnosti,
n. pr. v časnikarstvu, v društvenem življenju i. t. d.
Na Nemškem se je vnel o tem prepir, ki se širi črez
nemške meje in katerega ne bo tako kmalu konec.
Krivdo zvračajo gospodje na to in na ono: na vlade,
na svet, na pekel i. t. d. Ali ti niso pravi zadržki na¬
predka. Svet je bil vedno svet; hudič je bil vselej naš
nasprotnik, ali ne more nam nič, če mu sami ne dovo¬
limo; vlade so bile tudi nekdaj nasilne, ali tudi Bog je
vedno isti Bog, ki nas ljubi in se vojskuje z nami.
Njegova roka ni prikrajšana in ni oslabela, da nam ne
bi mogla pomagati, ako bi mi svojo dolžnost
storili.  Za to pa menim, da smo sami krivi, če nismo
napredovali.

Spoštovani zborovavci! Rad bi videl, da bi se vsi
vrnili s shoda s to mislijo: Sami smo krivi! Iz te za¬
vesti bi se rodilo zaupanje, da če le hočemo, bo bolje
in bo dobro. A na drugi strani bi odložili s srca vsako
jezo in nevoljo na nasprotnike ter bi šli z mirnim
srcem v boj brez sovraštva, da celo brez Žale besede.
Sami smo krivi, sami si pomagajmo, nasprotniki nam
ne bodo nič mogli.

Od kod torej izvirajo zadržki napredka katoličanov
v XIX. stoletju ?

1. Mi sami — duhovni nič manj ko svetni sta¬
novi — imamo premalo gorečnosti v srcu za nauke
sv. vere. Izgubili nismo nobenega nauka, ali nimamo
tistega jasnega spoznanja naukov, tiste ljubezni do cerkve,
ko naši očetje; vero imamo, ali intenzivno je veliko
slabejša, ko vera naših očetov. Od tod izvira naša sla¬
bost, naša mlačnost, naša malodušnost. Prosimo torej
prvo: Gospod, pomnoži nam vero — potrdi nam upanje

— vnemi nam ljubezen!

2. Velika zavora napredka je bila, da je svetna
oblast — politična vlada, vladarji, knezi, patroni itd.

— nekako vodila cerkev in tako svete reči. Od tod
neizmerna škoda sveti stvari, katero bodo katoličani
še-le tedaj znali prav ceniti, ko bo ta profanacija nehala.
A bili smo sami krivi, da smo v to privolili — iz
malodušnosti: modicae fidei! Dali so nam kruha, a vzeli
so nam svobodo in svobodoljubnost!

161

3. Od konca XVIII. stoletja je katoliška cerkev
izpostavljena napadom na celi črti svoje eksi¬
stence,  in ne samo venem ali drugem nauku kakor
v prejšnih stoletjih. Napadali so cerkev v imenu abso¬
lutizma in zopet v imenu ustave kakor tudi v imenu
demokracije. Napadali so jo v imenu znanosti, umet¬
nosti, gospodarstva, narodnosti in kozmopolitizma itd.
Napadali so nje nauke in pravice povsod: v šoli, v
zbornicah, v uradih, v vojski, v obrti, v trgovstvu, v
društvih itd. To je boj novega poganstva s krščan¬
stvom, boj na celi črti. Katoličani so proti napadom
le preveč protestirali in premalo delali. Zavladala je
neka pasivnost nasproti napadom. Katoličani so spo¬
znali v vseh rečeh slabe načrte nasprotnikov in nevar¬
nosti za svojo vernost. Protestirali so in se umikali od
reči, ki so postale nevarne njih veri. Zlasti so se umi¬
kali od modernih reči, katere so nasprotniki ustanovili,
češ: malum ex quocunque defectu. Kdor se pa umika,
zaostane in je kmalu pozabljen. Ker je boj na vsej črti
in torej nevarnost za vero v vseh rečeh — v šoli, v
uradih, v vojašnici, v tržnici, v tvornici, v delavnici, v
vseučiliščih, v akademijah, v društvih itd. — bi morali
s tega sveta, ako bi se hoteli umakniti. Tu ni druge
pomoči, ko čvrsto na boj in na sodelovanje pri vseh
rečeh, da bode vse zopet prešinjeno s krščanskim duhom.
Hvala Bogu, da se to spoznanje zdaj širi!

4. Vsled naše onemoglosti, sužnosti in neudeležbe
je liberalizem zmagal in katoličani smo podlegli. Po¬
sledica je bila, da smo izgubili zaupanje samiv
se. In ta je skoraj najhujši zadržek napredka. V res¬
nici, kdor bo kdaj pisal zgodovino krščanskega pre¬
poroda v XIX. in XX. stoletju, bo znal povedati, da so
voditelji in buditelji katoliške zavesti imeli največ truda
z nezaupanjem katoličanov v svojo moč.

In vendar bi ne smelo biti tega nezaupanja v svojo
moč pri nas, saj je božja sila v nas in božja roka vodi
naše vrste v boj. Zakaj bi torej ne imeli zaupanja v
svojo moč?

Ravno to zaupanje v svojo moč je treba tudi pri
nas Slovencih buditi. Mi smo — pripoznajmo resnico
— podložno premagano ljudstvo in v stoletni sužnosti

11

162

smo izgubili narodni ponos, smo izgubili moštvo. Ali
probudili smo se in vstali ob podpori svobodne kato¬
liške cerkve. Cerkev je skala naše narodnosti, zastava
naše svobode in našega napredka. Zaupajmo torej: ta
skala se ne zgane, le držimo se je trdno, ta zastava ne
vpade, le zvesti ji bodimo in napredek ne izostane.
Treba je le več gorečnosti in žive vere, treba je več
svobodoljubnosti in moštva, več odpora in sodelovanja
pri vseh opravilih človeškega življenja, in pa več za
upanja v svojo moč in božjo pomoč. Na ti skali in
pod to zastavo Slovenci delujmo: za blagor domovine,
napredek naroda! (Dolgotrajno živahno odobravanje.)

Vitez Berks:  Take besede, kakor smo jih sedaj
slišali, vrlo pokrepijo naše prepričanje, da smo na
pravem potu, da smo bili vedno na tem potu.

Zahvalimo se torej gospodu govorniku za pre¬
krasen govor; zahvalimo se pa tudi Njega Eminen-
ciji, ki nam je poslal tega govornika! (Živijo!)

Na dnevni red pride kmečko vprašanje.

Besedo ima gospod poslanec P o v š e.

Govpr $.  vodje Fr. povšefa.

Nalog imam, da v slavnostni seji govorim o
kmečkem vprašanju. Da se ta katoliški shod bavi tudi
s tem vprašanjem, je umevno, saj je prav kmečki stan
prva in največja opora našemu narodnemu razvoju in
obstanku. Težavniša pa je za govornika o tej zadevi
naloga, ker svečanosti primerno moral bi se glasiti
slavnostni govor. Pa to je nemogoče. Če opišem stanje
našega kmeta, kakoršno je, mora ta govor le žalost
izvabiti in v srcih naših napraviti grenak utis. Toda
katoliški shod hoče delati, da se zboljša stanje delu¬
jočim stanovom; zato bodi mi dovoljeno podati v kratkih
potezah resnično stanje kmečkega stanu. Besede ne
izdajo, treba dokazov, in te nam daje izkaz številk,
katere takoj več povedč, kakor dolge vrste besed.
(Tako je!)

Da propada kmečki naš stan, moremo presoditi
iz uradnih statistiških izkazov, po katerih se jel. 1898

163

na novo vknjižilo tri milijone goldinarjev dolgov le na
kmečka posestva na Kranjskem! (Žalostno!) Naravnost
prestrašiti pa mora trezno in resno mislečega opazo-
vavca teh razmer grozna svota na naših kmečkih
domovih na Kranjskem vknjiženih dolgov, ki znašajo
62 milijonov goldinarjev. Računajmo, da je treba pla¬
čevati obresti le po pet od sto, vidimo, da morajo naši
kmečki posestniki na leto nad tri milijone gld. le za
poplačilo obresti spraviti skupaj. Ce vpoštevamo, da
znaša zemljiški davek v celi Kranjski 600.000 gld.,
jasno nam je, da znašajo obresti od dolgov petkrat
toliko, kolikor ves zemljiški davek. In tu, slavni shod,
je najhujša rana na telesu našega kmečkega posestva,
rana, ki grozi, da propade ta stan, ki je za naš narodni
obstanek tolike važnosti. Izračunano je, da znaša zadol¬
žitev enega hektara naše zemlje nad 200 gld.!

Ce vpoštevamo podrejene stroške za pridelovanje
zaradi pomanjkanja in draginje delavcev; če vpošte¬
vamo od leta do leta naraščajoče raznovrstne davščine,
na drugi strani pa pogledamo cenik, po katerem mo¬
remo spravljati svoje pridelke v denar, potem more tudi
lahkomišljenec presoditi, da je naše kmetijstvo pasivno,
to je, da dohodki ne pokrivajo izdatkov v kmetijskem
gospodarstvu. (Tako je!)

Najhujši udarec zadala je evropskemu kmetijstvu
sploh Amerika s svojimi pridelki. Odkar je Amerika osvo¬
jila si svetovni trg. narekuje ona cene žitu, cene, katere pri
nas nikakor ne morejo pokriti stroškov za pridelovanje
našega žita. Toda Amerika, ki je umela s parobrodi
in z izredno ugodnimi tarifnimi cenami izvoz ameri¬
škega žita pospešiti, tekmuje že z Evropo v oskrbo¬
vanju velikih mest, Londona, Pariza i. d. z živino, da,
celo s presnim mesom. V novejšem času je pričela
celo tekmovanje z našim sadjem! Mi se bojimo svoja
jabolka pošiljati na Dunaj, in Amerikanci so predlansko
leto na tisoče meterskih stotov jabolk poslali na Dunaj.

Vprašati me utegne kdo: kako pa morejo to ?
Nato le kratek odgovor! Ameriška vlada je uredila
uzorno parobrodje, izvršila nečuveno dolžino cenenih
železnic, katere dovajajo blago iz notrajnih pokrajin
do morja, po katerem odhaja blago po neverjetno nizkih

11 »

164

voznih cenah na evropske trge. (Čujte!) Po železnicah
in parobrodih priredila je vozove (vagone) in prostore
na ladijah tako skrbno, da pri nas o tem še sanjamo
ne. Ima vagone z ventilacijo, da so vedno zračni; ima
napravo, da se ob stenah vklada led, da presno blago
ostane sveže. Pri nas pa se rajše prepiramo, namesto
da bi delovali za zboljšanje gospodarskih razmer, katere
bi omogočile našim producentom vztrajati v trdem kon¬
kurenčnem boju s ptujimi producenti. (Tako je!)

Vsemu temu pridružili so se še špekulanti, ki na
borzah trgujejo z žitom, katerega nimajo, pa o njem
razpolagajo, kakor da bi ga imeli vse polno v skla¬
diščih. Pri tem skušajo ti špekulanti z lažnivimi tele¬
grami in poročili iz Amerike, Avstralije in od drugod
dokazati, koliko bogata je letina ondod in cene žitu
padajo na nečuveno nizko mero. Ko si ti veliki špe¬
kulanti potem s cenim nakupom napolnijo ogromna
skladišča, pa zopet z lažmi opišejo, da je suša ali povo¬
denj v Ameriki cele pokrajine ugonobila, da bo ondi
žitna letina zelo slaba in cene poskočijo, napolnijo se
njih blagajne, ubogi kmet trpin pa, ker je bil prisiljen
koj po mlačvi prodati žito, kupuje potem žito za višjo
ceno. (Res je!)

Pri tem trpi pa tudi konsument in v to poklicani
krogi nemo zro to brezvestno počenjanje, namesto da
bi z železno roko posegli vmes in takemu izsesavanju
producentov storili konec. (Tako je!)

Dovolj žalostne slike! Pretužne posledice govore
dovolj ter kličejo na odpomoč.

Dom za domom gre v ptujo last, na tisoče naj¬
krepkejših naših sinov mora iskati v tujini kruha,
katerega mu rodna mati zemlja ne more dati v potrebni
množini. Nad 70 tisoč je naših ljudi v tujini (Žalostno!),
in bolestna misel se loteva domoljuba, da nam grozi
propad. Edino to nas teši, da naši izseljenci, vsaj veliko
njih, ne pozabijo na dom, katerega ljubijo čez vse;
saj gre v tuji svet le zato, ker ga sila žene, da si s
krvavimi žulji prisluži ter prištedi toliko, da se more
vrniti v očetnjavo in po plačanih dolgovih si zagotoviti
obstanek.

Dvoje nas more rešiti. Eno ima storiti država,
oziroma vlada drugo pa mi sami.

165

Država mora skrbeti za naš stan, da nam omo¬
goči našo produkcijo ter uspešno prodajo pridelkov.
Država mora ščititi naše pridelke, da jim omogočuje
izvoz ali vsaj zagotovi domači trg, da jih obrani ptu-
jega blaga. Državna vlada sklepa s sosednimi državami
trgovinske pogodbe in v tem mora drugače postopati,
če hoče, da reši naše kmetijstvo propada. V to ne
preostaje drugega, nego da v varstvo naše produkcije
naloži ptujemu blagu carino ali colnino toliko, da ne
more izpodrivati domačih pridelkov na domačih trgih.
Amerika, ki slovi ko svobodoljubna država, se nič ne
zmeni za to, da v varstvo svoje industrije zabranjuje
industrijskemu blagu vstop v Ameriko po izredno visoki
carini. Mi pa ji na stežaj puščamo vhod prost v naše
pokrajine! (Tako je!)

Doslej smo v tem pogledu bili Avstrijci never¬
jetno popustljivi. Naj omenjam le zloglasne pogodbe z
Italijo, kateri smo proti silno nizki carini dovolili uva¬
žati k nam njeno vino, ki je zadalo naši pošteni vinski
produkciji hud udarec, ker znaša uvoz italijanskega
vina od leta 1893 naprej vrednost nad 150 milijonov
kron! Za toliko nastalo je našemu blagu konkurence!
Istotako more po dogovorjeni trgovinski nagodbi južno
sadje iz Italije v našo državo prihajati carine prosto,
kar tudi našemu sadjarstvu nikakor ni v korist, ker
sedaj prihaja osemkrat toliko italijanskega sadja k nam,
kakor poprej.

Skrb mora biti naši državni upravi, da živino¬
rejcem zajamči trajen in siguren izvoz. Koliko koncesij
smo dali Nemčiji v nadi, da nam bo ona dober kupec
naše pitane živine, a kako malo se drži dogovora in
vedno zapira svoje meje naši živini baje zato, ker po
njej preti živinoreji v Nemčiji okuženje. Neopravičen
strah, ki jim pomaga, da nas potisnejo nazaj! Znašal je
naš izvoz živine pred leti blizu 100 milijonov goldi¬
narjev vrednosti, sedaj komaj 30 milijonov! Ni čuda.
da je cena živini padla.

Rekel sem, da si pa moramo tudi sami pomagati.
Posamezen ne zmore nič. Če za kateri stan, velja za
kmečki stan, da more le v združenju biti dovolj
močan. Vsi stanovi se organizujejo, le kmečkemu stanu
ne privoščijo stanovske organizacije, katero je sam

.166

vladar v svojem prestolnem govoru 1. 1891 priznal kot
neobhodno potrebno, da si opomore kmečki stan v
svojem težkem stanju. Navzlic temu, da je sam vladar
naročil cesarski vladi izdelati postavo za stanovsko
kmetijsko organizacijo, in je ta izročila tak načrt
državnemu zboru v posvet in odobrenje, je preteklo
lepih dolgih devet let in še ni prišlo v zbornici do
razprave o tem toliko važnem in prepotrebnem načrtu.
Ljubeznivi nasprotniki, ki se boje krepko organizova-
nega kmečkega stanu, in mogotci, veliki v  posestniki,
umeli so zaprečiti in zavleči to razpravo. (Žalostno!)

In če se posamezniki lotijo dela v tem smislu,
jim nasprotniki na vse načine ovirajo to domoljubno
delovanje.

Eno mora za nas prijatelje kmečkega stanu veljati,
in to je, da ne mirujemo poprej, dokler ne dosežemo
vsestranske stanovske organizacije kmečkega stanu.
(Tako je!) Povdarjam stanovske,  ker kmečki stan
ne potrebuje nikakih jerobov, za kakoršne se mu hočejo
vsiliti naši liberalni gospodje, da bi oni odločevali o
usodi njegovi, o potrebah ter sredstvih, ki mu pomo-
rejo do boljših razmer. Tu jim moramo zaklicati: Proč
z vašo grabežljivo roko! Kmečke zadruge kmetovavcem!
(Burno odobravanje!)

V ozkem spojenju bodo našli kmetovavci svojo
moč. V tem nam bodi v izgled ravnanje kmetovavcev
v Ameriki. Pred 30 leti bili so razcepljeni in slabo se
jim je godilo. Toda ko so se združili in umeli varo¬
vati svoj interes, postali so v javnih zastopih močni
in so vlado prisilili, da jih je poslušala ter poskrbela
za uspešni izvoz ameriških kmetijskih pridelkov s pro
metnimi sredstvi, kakor sem že kratko navedel.

Amerikanci pa so tudi potom zakonodajstva skr¬
beli za kmečke domove, da so jih varovali pred poginom.
In mi, ki imamo toliko trpeti po svetovni konkurenci,
naj molčimo in nemo čakamo poloma ! (Ne!) Predraga
nam je očetnjava, presvet nam je naših pradedov dom!
(Živahno odobravanje!) Mi hočemo pogumno poseči v
javnost in če se vsi združimo v deželi in državi,
uverjen sem, da bo vlada vpoštevala nas in bolje skr¬
bela za ta stan, ki je državi najtrdnejša opora. Država
in ž njo razni stanovi bodo kmalu sila potrebovali

167

kmečkega stanu v obrambo družbinskega reda. Saj
socijalna demokracija že stega svoje roke po kmečkem
stanu, kakor nam to spričujejo najnovejše razprave
mednarodnega socialnega shoda v Gradcu, na katerem
je voditelj socialne demokracije, Vollmar iz Nemčije,
izrekel pomenljive besede: „da je zaman socialne demo¬
kracije napor, dokler ne pridobe za se kmečkega stanu.“
(Tako je!) Socialna demokracija morda more vsaj
deloma doseči svoj cilj, a vzdržati naše politiške moči
ne bomo mogli brez kmečkega stanu! (Odobravanje!)

In drugi voditelj socialne demokracije, Liebknecht,
je priznal, da najmočnejša ovira proti razširjenju soci¬
alne demokracije obstoji v neomahljivi ljubezni kmeč¬
kega stanu do doma in vere njegovih pradedov. In že
se je bilo bati, naglašal je Liebknecht, da se vsi naši
poskusi razbijejo na tej oviri; prišla pa je od drugod
pomoč, in to je konkurenca Amerike, ki je s svojim
žitom provzročila krizo v kmetijskem gospodarstvu,
in le tej konkurenci se imamo zahvaliti, da propada
kmečki stan, in zdoma pognani kmetje bodo naši stranki
dober prirastek.

Socializem torej vidi le v propadu kmečkega
stanu sigurno poroštvo svojih nakan. In kaj porečemo
mi k temu, kaj poreko oni krogi, ki so v prvi vrsti
poklicani v obrambo človeškega družbinskega reda?
Ali tudi čini anarhistov ne bodo zdramili čuvajev jav¬
nega reda? (Živahno odobravanje.)

Mi Slovenci, ki smo podedovali od svojih pra¬
dedov nam milo in drago očetnjavo, in katero hočemo
svojim sinovom izročiti nepokvarjeno, nočemo križema
držati rok in iti na samobran, združeni v kmečki stanovski
organizaciji hočemo delovati za zboljšanje našega stanja
ter skrbeti, da ostane ta zemlja vedno naša, da bodi
last poštenega slovenskega oratarja, ki bo zvest Bogu
in domovini svoji vsikdar lahko pel pesen blagega
Blaža Potočnika:

Kdor ima srce, zna za dom solze,

Za slovenske domovine raj.

Za njo rad živi, za njo hrepeni,

Njo, le njo bo ljubil vekomaj!

(Burni živio!)

168

Podajmo si roke na delo, da bo sad tega shoda
dovršena stanovska kmečka organizacija; Bog daj, da
bo na III. katoliškem shodu mogoče poročati, da je ž
njo ustvarjen temelj boljše bodočnosti kmeta trpina.
(Dolgotrajno živahno odobravanje.)

Vitez Berks:  Burno odobravanje kaže, kako
hvaležni so vsi poslušavci govorniku za njegov krasen
in temeljit govor. Pa saj poslanec res zasluži pohvalo
in to ne samo za današnji svoj govor, temveč za vse
svoje dosedanje delovanje, ki je bilo skozi in skozi
posvečeno blagostanju kmečkega stanu. Kot načelnik
slovenske delegacije je na Dunaji povzdignil njen ugled
tako, da uživa ona v državnem zboru tako spošto¬
vanje, kakor ne zlepa doslej. Zato kličem: Zaslužnega
našega Povšeta Bog živi! (Živio.)

Po teh besedah zaključi podpredsednik g. vitez
Berks drugo slovesno zborovanje ob pol eni uri popo-
ludne.

169

VII. Tretje slovesno
zborovanje.

12. septembra 1900 popoldne.

Predseduje g. dr. Matko Laginja, ki otvori zbo¬
rovanje z nastopnim govorom:

Slavni zbor! Najprvo izjavljam, da mi je v veliko
čast, da predsedujem tretjemu slovesnemu zborovanju
II. slovenskega katoliškega shoda.

Otvarjam to tretje slovesno zborovanje, a preden
gremo na delovanje, dolžnost mi je, da v imenu pred¬
sedstva in v imenu zborovavcev prisrčno pozdravim
zastopnika c. kr. vlade, blagorodnega gospoda grofa
Schaffgotscha. (Živio-klici!)

To burno pozdravljanje je siguren dokaz, da se
razumeva ono, kar se je reklo sinoči, da namreč ude
ležba zastopnika c. kr. vlade pri katoliškem shodu kaže
voljo vlade, skupno z duhovno oblastjo vred složno
delovati za blagor naroda. (Burno odobravanje.)

Čast mi je pozdraviti zastopnici višjega plemstva,
gospo kneginjo Windischgratzovo,  in grofico
Mocenigo. (Živeli!) Ta visoka udeležba je dokaz, da
plemstvo, dokler se ne odtrga od naroda, je ž njim
eno, kadar se odtrga od naroda, nima za narod pomena.
(Bravo!)

Pozdravljam danes došle predrage nam prijatelje
iz Korotana in njim na čelu došlega poslanca gospoda
Gregorja Einspielerja. (Gromoviti živio-klici!) To je
dokaz, da še nismo pozabili naših bratov na najskrajnih
mejah onega starega Korotana, kjer je bilo nekdaj sre¬
dišče slovenskega naroda.

Pozdravljam nadalje prisrčno prečastnega gospoda
kanonika dr. S ve h la iz zlate Prage, kakor tudi pri¬
sotnost toliko drugih odličnih sinov češkega naroda iz
kraljevine in Moravske; dokaz, da kakor so o drugih

170

prilikah naši bratje Čehi radi prihajali v našo sredino,
tako so tudi spoznali za dobro in koristno prihiteti na
katoliški naš shod, da tudi ob ob tej priliki bude pri
nas narodno vzajemnost.

Naposled pozdravljam presrčno mnogobrojno pri¬
sotno svojo brado iz Istre. Kolikor sem mogel videti,
so prišli v velikem številu trgovci, posebno pa v dosti
velikem številu duhovni pastirji, na čelu jim starina
kanonik Anton Karabaic, ki je v boju za narod vedno
stal v prvih vrstah. (Živio!)

Med njimi posebno pozdravljam prijatelja iz svojih
mladih let, g. Zamljiča, župnika voloskega.

Prestopajoč k dnevnemu redu vidim, da je od
drugega slovesnega zborovanja ostala točka: zadruž¬
ništvo,  o čemer ima govoriti g. Valentin Podgorec.

Predno pa govornik začne, prosim gospoda tajnika,
naj prečita od nebrojnih zopet došlih brzojavk vsaj
naslove.

Gospod dr. E. Lampe čita brzojavke.

Gospod dr. M. Laginja: Besedo ima častiti gospod
Valentin Podgorec o zadružništvu.

Govor g. V. Podgorca.

„tJbi est ergo unionis major
ratio, ibi plus vigebit virtus amo-
ris,qui civitatem constituit et con-
servat.“ Thomas Aq. Opuse. XX.
4 . 4 .

„Zaklet naj bo svet v tvojem delu“, to je sodba,
določena človeškemu rodu kot kazen Svet ni vrt, poln
cvetlic, marveč kakor sovražnik nasprotuje narava člo¬
veku in razdira, kar je človeška roka z mnogim trudom
sezidala, razdira ne samo človeško delo, marveč z ne¬
usmiljeno roko tudi človeka samega.

Bolezen, starost, ogenj, toča — kdo jih bo na¬
števal vse sovražnike človeškega rodu, izvršitelje božje
pravičnosti, ki je zaklela svet zavoljo greha.

171

Naravi je dal Stvarnik oblast proti človeku, člo¬
veku pa pamet za boj proti sovražni naravi, da bi si s
pametjo odvračal in olajšaval udarce neusmiljenih nezgod.

Naravno je, da se naloži mnogim, česar eden ne
premore, ali da delo, ki ga nakrat ne moremo dovršiti,
razdelimo na več obrokov. To načelo je obveljalo tudi
proti nezgodam. Kar je enemu prehudo, začeli smo na¬
lagati mnogim, in kar se naenkrat ne da doseči, iščemo
potrpežljivo z doslednim delovanjem.

Tako je postalo zavarovanje velevažen faktor v
življenji narodov.

Misel, naj si ljudje razdelč težo udarcev ali na
več oseb. ali na daljši čas, ni nova. Že ob pričetku
14. stoletja se je na Laškem zavarovalo blago, name¬
njeno daljšemu transportu po vodi ali po suhem. Naj¬
starejša zavarovavna pogodba, ki se je nam ohranila,
je napravljena dnč 22. aprila leta 1329 pri nekem notarju
v Sijeni. Sprva so ljudem zavarovali blago le bogati
zasebniki, a kmalu so spoznali, da je vzajemno zava¬
rovanje sigurniše, in se je prvo zavarovavno društvo
ustanovilo v Portugalu ob času kralja Ferdinanda
(1367 — 1383). Združili so se tedaj vsi lastniki ladij z
namenom, da skupno nosijo skupni riziko.

V 17. stoletju je nastalo več zavarovavnih društev,
ki so dobivala od vlade razne privilegije. Veliki razvoj
zavarovavnic se je pa pričel še-le leta 1824., ko je
društvo „Assurance Corporation" izgubilo svoj monopol.

Nastala so razna društva, kakor gobe, zdrava in
nezdrava, dokler se ni tem društvom uprla socialna
misel, da se zavarovanje ne sme več prepuščati speku¬
lativnemu kapitalu, da se po nesreči tepeni človek ne
sme izkoriščati od dobičkaželjnih ljudi.

Nastale so vzajemne zavarovavnice, deželne zavaro-
vavnice, zadružne zavarovavnice v drugih deželah poprej,
v zadnjem času pri nas na Koroškem, in nazadnje je še
Kranjska povila novo vzajemno zavarovavno društvo.

1. Zavarovanje zoper ogenj.

Namen zavarovanju je, nesrečo, ki zadene enega,
razdeliti na mnoge. Iz tega sledi, da se ta namen tem
boljše doseže, čim več je ram, na katere se more udarec

172

razdeliti. Naravna pot je pa, da se vsaktera stvar prične
z malim in pozneje izraste do primerne velikosti. Tako
je bilo tudi z zavarovanjem. Nahajamo je sprva v rokah
zasebnikov, v rokah društev, in še-le v najnovejši dobi
se vedno glasneje naglaša, da bo treba zavarovanje
organizovati na širši podlagi. Tako so nastale razne
deželne zavarovavnice zoper ogenj, pri nas na Ko¬
roškem lani, na Kranjskem vzajemno zavarovavno društvo
letos. Stara krajevna zavarovavna društva, kakor so se
bila ustanovila pred leti, bodo bolj in bolj ponehala in
se spojila z novimi širšimi zavarovavnimi podjetji.

Krajevnih ali zadružnih zavarovavnic proti ognju
menda ne bomo več snovali, a vendar bodo v tej stroki
zadruge ali društva velikega pomena.

O zavarovavnih društvih se zdaj pravi, da so ali
krivična, ali predobra. Nekatera društva so res pre¬
dobra; želeč postati popularna, plačujejo več odškod¬
nine, kakor je v resnici škode. Vsled tega se število
požarov grozno množi. Slučaji, da eden in isti lastnik
v teku kratkih let tri- ali štirikrat pogori, bi se ne
smeli dogajati. Pri nas na Koroškem, kjer si je libera¬
lizem ljudstvo po svoje vzgojil, so pa taki slučaji na
dnevnem redu. Vsled tega so zavarovavna društva pri
nas deloma pasivna, vsaj „Wechselseitige“ je pasivna
in pasivna bo tudi deželna zavarovavnica, dokler se ne
najde sredstvo, ki bi vspešno branilo zavode zoper brez¬
vestne požigavce.

Na drugi strani pa se zopet vedno čujejo pritožbe,
da društva ne odškodujejo, kakor so zavezana, vzlasti v
slučajih, kjer si zavarovavec ne vč najti pravne pomoči.

Društvom takih nedostatkov zopet ne smemo oči¬
tati, kajti vsakteri veliki organizem postane neokreten,
če si ne pridobi manjših organov, posredujočih med
individuom in celoto.

Večji ko so zavarovavni zavodi, tem živejše se
čuti potreba takih organov.

In hvala Bogu, za velike gospodarske naprave so
nam zrastli tudi že organi — kakor mlademu ptičku
perje — v zadrugah.

Da razprava ne bo presplošna, prestopim na naše
^"-fazmere. Ustanovila se je nova slovenska vzajemna za-

173

varovavnica in treba bo ljudi, ki se pečajo z zadrugami,
opozoriti na njihovo — dolžnost.

Dve svetinji našega naroda imamo braniti: versko
prepričanje in gmotni blagor. Da ima katoliški shod
vzlasti prvi smoter pred očmi, menda ni treba nagla-
šati. Mi stojimo na stališču akvinskega filozofa, ki nas
uči: „Oeconomia est species prudentiae .. . divitae com-
parantur ad oeconomiam non sicut finis ultimus, sed
sicut instrumenta quaedam. Finis autem ultimus oeco-
nomiae est totum bene vivere. ££

Kadar je nam braniti ti dve svetinji, glejmo ne¬
prestano naprej, glejmo pa tudi pred-se, da se ne izpod-
taknpmo in si ne napravimo več zaprek, nego jih je treba.

< Nova zavarovavnica bo imela dosti zaprek Da se
bo borila zoper razna društva, kot „Riunione Adriatica 14 ,
„Franco-Hongroise“ itd., ji Slovenci ne bodo zamerili,
pa nekaterim ne bo prav, da se začne konkurenca proti
zavodu, ki nosi slovansko ime.

Morebiti smem reči, da je stara slovanska zava¬
rovavnica dobra, a novo podjetje je boljše, in sicer tako
boljše, ki staremu dobremu ni nasprotno.

Da bo nova zavarovavnica prospevala, treba ji je,
da stopi v tesno zvezo z zadrugami, in k temu je ravno
zdaj naj lepša priložnost.

Naloga zadrug naj bo:

1. Delati na to, da si bodo vsi kmetje zavarovali
zoper ogenj svojo premično in nepremično last. Zalibog
je še dosti kmetov, ki svojih poslopij nimajo zavaro¬
vanih, pridelke in živino si pa še manj zavarujejo. —
Zadruge, zlasti posojilnice imajo dosti priložnosti, vpli¬
vati v tem smislu.

2. Naj prevzamejo zadruge pobiranje premij in
splošna opravila, ki so jih oskrbovali do zdaj razni
agentje.

Nakrat to sicer ne pojde, a lahko bo mogoče, ko
si bodo polagoma naše zadruge omislile svoje poslo¬
vodje. Stvar pa itak ni tako nujna, kajti bati se je, da
novi zavarovavni zavod ne bi postal vseslovenski zavod,
če se ne razvije v kranjsko slovensko deželno zavaro-
vavnico. Kot privaten zavod bo vsaj pri nas na Ko-

174

roškem težko tekmoval z deželno našo zavarovavnico.
In da bi se v Ljubljani kmalu napravili obmejnim Slo¬
vencem v bran zavodi, kakor jih je n. pr. v Celovcu
ljudstvu v blagor napravila nemško-narodna stranka,
menda zaman upamo/>

2. Zavarovanje zoper točo.

Pred ognjem nikdo ni varen in vedno slišimo o
požarih, zdaj tu, zdaj tam. Pri toči morebiti ni tako.
Vsaj meni se zdi verjetno, da je mnogo pokrajin, kjer
od pamtiveka ni bilo toče, in zopet imamo kraje, ki
po nji mnogo trpč.

Posledica je, da se zoper točo zavarujejo navadno
najbolj nevarnosti izpostavljeni kraji in da si tudi ti
zavarujejo navadno le najbolj občutljive pridelke. Vsled
tega postanejo zavarovavna društva pasivna in se ba-
vijo z zavarovanjem proti toči sploh le, v kolikor jim
ta zavarovavni oddelek služi kot reklama za zavaro¬
vanje proti ognju.

Vendar pa tudi tega zavarovanja kmet nujno po¬
trebuje. Kadar je leto dobro, se navadno premalo misli
na bodočnost, in če potem pride toča enkrat, dvakrat
zaporedoma, kdo bi potem opisaval revščino in obupno
stanje takih kmetij? Naše kmetijstvo mora priti pola¬
goma tako daleč, da bo zapisovalo svoje dohodke in
stroške, potem še le bodo gospoda verjeli, koliko
vnebovpijoče krivice se kmetu godi, ko se mu po raznih
davkih jemlje kruh, ki ga bo sam krvavo potreboval
za družino, kruh, ki si ga je pretežko bil zaslužil. V
stroške racionelnega gospodarstva mora pa priti tudi
zavarovanje zoper točo. Pot do tega smotra se bo že
našel. Kar se prostovoljno ne dd rešiti, naj se uredi s
pametno silo. Kmetje morajo biti solidarni, in kmet, ki
je tako srečen, da živi kje v zavetju, naj bi se ne branil
žrtvovati nekaj za druge, ki živč v manj ugodnih raz¬
merah. Po ti poti popravila bi se krivica, da se pri
cenitvi zemljišča in pri odmerjanju davkov nikjer ne
jemlje ozir na lego, tako da ljudje v nevarnih legah
plačujejo neprimerno več davkov, kakor drugi.

Ker ni upanja, da bi se dalo kmalu doseči pri¬
silno zavarovanje zoper točo, bo morebiti zadostovalo,

175

če se po zadrugah napravijo preje ali sleje pomožne
blagajne,  ki bi v slučaji nesreče vsaj deloma poma¬
gale nositi nezgodo.

Tudi te blagajne bodo imele dosti težav. Kako
težko je ceniti vrednost žetve, velikost škode! Toča ne
uniči le enega polja, marveč cele pokrajine! Zato se bo
marsikdo ustrašil in mislil, zoper take nezgode se ne
moremo zavarovati. Da, če je treba zavarovanja proti
manjšim nezgodam, mar ga potem za splošne elemen¬
tarne nesreče ni treba ? In če privatna moč ne zado¬
stuje, morala bo nastopiti država, ki bode morala po¬
lagoma za kulturne potrebe ljudstva več storiti, kot
do zdaj.

Nikakor pa ne mislim zdaj svetovati: Udje raznih
zadrug, ustanavljajte si take pomožne blagajne! Za tako
naročilo bo morebiti še na prihodnjem katoliškem shodu
časa dosti. Vse ne gre naenkrat.

3. Zavarovanje živine.

Hud udarec je za kmeta, kadar mu pogine kaj
živine, ne tako hud, kot toča ali požar, a vendar tako
občuten, da se pozna na kmečkem hrbtu. Ta le vrsta
nezgod je pa deloma odvisna od ljudi, kajti v hlevu
skrbnega in umnega' gospodarja bodo živali ostale bolj
zdrave, kot v rokah nemarnih delavcev. Kjer v hiši ni
reda, zaklet je hlev. Tistih čarovnikov pa menda ni
več, ki so vedeli povedati, kdo je nemarnežu hlev za¬
klel, in nemarnežem mi mlajši ne znamo zdravila po¬
vedati. Stari so menda nekoč znali, kakor mi je zatr¬
jeval neki lastnik zakletega hleva. Vemo pa zdravilo
za nesreče v hlevu pridnih gospodarjev — in to zdra¬
vilo se imenuje zopet: zavarovanje!

Počez pogine kmetom 07 odstotkov živine, na
večjih posestvih so razmere ugodnejše, na manjših
slabše. Premije so visoke: Pri konjih 4 do 8 odstotkov
vrednosti, pri goveji živini 2'/, do 5 odstotkov, pri
drobnici 3 do 10 odstotkov. Tako je pri privatnih za-
varovavnicah, ki morajo pokriti z lastnimi dohodki
svojo režijo. Za deželne zavarovavnice računa poročilo
deželnega odbora koroškega za konje premije v znesku
2 odstotkov vrednosti.

176

Režija je pri teh zavarovavnicah zelo velika.
Sedmero velikih zavarovavnih zavodov na Nemškem
plačalo je n pr. leta 1883. odškodnine 691.000 mark,
upravni stroški pa so znašali 300.000 mark. Eden izmed
teh zavodov je imel celo 72 odst. upravnih stroškov.
Za Koroško proračunava poročilo samo 10 odstotkov,
ker se ne upošteva delovanje deželnih uradnikov. Re¬
žija je tako velika, ker so zavarovavni pogoji zelo
komplicirani.

Zavarovavno društvo v Amstettenu stavi n. pr. pri
zavarovanju konj sledeče pogoje: Zavarujejo se konji,
ki so več kot 100 in niso 600 gld. vredni; konj, ki
ima hibo, se ne zavaruje, zavaruje se le 80 odstotkov
resnične vrednosti. Pred zavarovanjem mora živino-
zdravnik konja pregledati. Konj, ki se je pokvaril, da
ni več 100 gld. vreden, se iz zapisnika prečrta, a po-
kvarjenje se mora zavarovavnici v osmih dneh nazna¬
niti. Če se kje kaka škoda pripeti, se mora takoj ceniti
v prisotnosti živinozdravnica. Komisija ima konstato-
vati identiteto živali in ceniti njeno vrednost. Žival, ki
je poginila, se mora secirati, in če je ali gospodar sam,
ali nemarnost njegovih ljudi zakrivila nesrečo, se ne
odškoduje nič itd.

Za tako obsežno delovanje treba je mnogo osobja
in mnogo stroškov za režijo.

Najlažje in najceneje bodo v ti stroki delale male
zadruge in kmetijska društva.

Napredni čas tirja, da tudi te stroke ne zanemar¬
jamo. In zdi se mi, da nam v ti stroki več čakati ni
treba, izvršitev zavarovavne organizacije je tudi veliko
ložja kot pri toči. Posebno pomenljivo se mi zdi zava¬
rovanje konj. Mnogo kmetov se ne upa konj rediti,
ker preveč kobil pogine, in vendar bi konjereja našim
ljudem prinesla marsikak goldinar, ko bi imeli zavaro-
vavnice, da bi se nesreče ne čutile prehudo in razdelile
na več let. In mislim, da se nam za zdaj ni bati, da
bi svetovni mir ali avtomobil izpodrinil konjerejo.

Ta oddelek zavarovanja je za naš narod prepo¬
treben. Zadruge se ga naj lotijo prej ko slej resno in
z vso odločnostjo.

177

4.  Zavarovanje za starost in bolezen.

Hudo je, če človek izgubi po nesreči svojo last,
a hujše, če pride ob zdravje, ali če se postara, ne da
bi si bil toliko prihranil, da bi se mu lakote ne bilo
bati. Kar je streha nad hišo, je zavarovanje zoper sta¬
rost in bolezen vrh drugih zavarovavnih stisk. Že
leta 1565. je predlagal neki soc. politik raznim knezom
v Nemčiji, naj se ljudje silijo, zavarovati za starost
vsako novorojeno dete!

Ko bi bili naši posestniki zavarovani za starost,
koliko lažje bi izročevali posestva pravočasno otrokom
in sicer brez skrbi, kajti mladi bi s stariši vse dru¬
gače ravnali, če bi ti dobivali vsako leto, recimo
100 gld.

Politiki si belijo glavo, kako olajšati dolgove
kmetom. Skrbimo najpoprej, da se ne bo pri smrti sta-
rišev na domove nalagalo brez konca hipotek. Kako?
Z zavarovanjem za smrt.

Prijatelji ljudstva obžalujejo razkošnost delavnih
naših moči. Plača raste, a nikdo ne misli na starost.
Uvedimo tak red, da se bo rastoča plača hranila ljudem
za bodočnost, da dobč na stare dni tudi hlapci in dekle
kaj pokojnine, in ljudje bodo veliko rajši ostajali na
kmetih; postali bodo trezni in varčni!

Kdo šteje družine, ki so izgubile ali očeta ali
mater samo vsled pomanjkanja denarjev! Po zdravnika
se niso upali in za bolnišnico že celo ni denarja. Vsled
tega jih gre premnogo v zgodnji grob, kar bi se več¬
krat ne zgodilo, ko bi bili ljudje zavarovani tudi za
slučaj bolezni!

Tužna sedanja leta tirjajo odločno, da se v tem
oziru kaj stori. Načrti niso novi, niso sanjarije, vsaj so
jih v bolj naprednih deželah že izvedli v obširni meri.
Ne mislimo, da pojde stvar po starem tiru tudi še v
bodoče, marveč stopimo potrebam časa odločno nasproti
in imejmo odprte oči — in roko.

Zadruge naj bodo izvršilni organi teh načrtov. A
če bi danes samo poživljali zadružne odbore, naj si
zapomnijo besede neskušenega govornika, bilo bi more¬
biti vendar le premalo. Priti moramo do sklepa:

12

178

1. Napraviti se mora shod zadružnih odbornikov;

2. naj se voli osrednji soc. odbor, če ne prevzame
tega posla ..Zveza “;

3. naj se skrbi za sistematičen poduk z besedo
in tiskom;

4. za stroške naj se naloži posojilnicam prosto¬
voljen časten narodni davek.

Če tega ne storimo, bomo še po letih poslušali
govornike o potrebi zavarovanja, a do praktičnega
delovanja ne bomo prišli.

Bog daj, da bi ta-Ie sijajni katoliški shod po¬
dvojil v nas pogum in delovanje, ki se je bilo rodilo
kot sad prvega shoda, da bi kdaj mogel naš rod na¬
sprotnikom govoriti s starim apologetom: „Časno pre¬
moženje, ki v vas dela razpor, nas druži“, — nas druži,
kar v druzih dela razpor, ker mamona ne iščemo,
marveč višje idejale, svesti si „da sreča človeške
družbe ne leži v tem, da ima dosti kruha; treba je, da
so ljudje služeči si kruh ali ga uživajoči pokorni
mordli“.

Več kot je medsebojnih vezi, tembolj bo cvela
ljubezen, ki družbeno življenje oživlja in vzdržuje. Li¬
beralizem je one svete vezi — vse raztrgal, na novo
oživljena katoliška ideja jih hoče zopet zvezati v blagor
človeški družbi, ki je zdaj razpadu bližje kot kdaj po-
pred. (Živahno odobravanje.)

Predsednik  dd besedo dr. V. S c h w e i t z e r j u
ki govori o dobrem in slabem tisku.

Govor dr. Viljema Schweifzerja.

Presvetli gospodje škofje! Slavni shod!

Slavni zgodovinar Weiss, pišoč o Janezu Guten-
bergu, izumitelju tiska, in njegovi iznajdbi, pravi: „Nova
iznajdba imela je elementarno naravo, kakor n. pr. ogenj,
ki deluje dobrodejno ali pa tudi škodljivo/ 4  In res,
danes, ko je minulo že 500 let od rojstva Gutenbergo-
vega, pritrditi moramo temu Weissovemu izreku popol-

179

noma. Gutenberga gotovo ne zadene krivda, da je tako
prišlo. Zvest katoličan, posvetil je, kakor nam kaže
zgodovina, svojo umetnost Bogu in katoliški cerkvi.
Toda kmalu po njegovi smrti polotila se je herezija,
kriva vera, njegove umetnosti in krivi proroki širili
so potom tiska svoje cerkvi sovražne nauke bolj, kakor
bi jih mogli širiti z govorom. In žal, da je med naš
narod tisek priti moral po tem potu! (Klici: Zalibog!)

S tem pa sem tudi že označil pojem dobrega in
slabega tiska. Odgovor na vprašanje, kateri tisek je
dober in kateri slab, je za katoličana lahek. Namen
človeka na zemlji je po nauku katoliške vere, služiti
Bogu in vzveličati neumrjočo svojo dušo. Dobrotljivi
Bog pa je v svoji neskončni ljubezni dal slabemu in
omahljivemu človeku zvesto in zanesljivo voditeljico
na zemeljski poti, skrbno mater, katoliško cerkev.
(Pritrjevanje.) Za katoličana je torej odgovor na vpra¬
šanje, kaj je dober in kaj je slab tisek, kakor sem že
rekel, zelo lahek. Tisek, ki služi vzvišenemu namenu
človekovemu, tisek, ki združen z zvesto voditeljico
človeškega rodu, s katoliško cerkvijo, kaže človeštvu
pravo pot in mu jo olajšuje, tisti tisek je dober. (Odo¬
bravanje.) Tisek pa, ki ne služi temu namenu, mu
morda celo nasprotuje, imenovati mora katoličan sla¬
bega, pa imej knjiga še tako učeno vsebino ali dovr¬
šeno obliko, pa bodi časopis še tako zanimiv. (Splošno
odobravanje.)

Zal, da imamo danes, v času, ko je dosegla teh¬
nika tiska nečuveno popolnost, katoličani, kadar raz¬
pravljamo o tisku, malo prilike hvaliti tisek, pač pa
tako obilo gradiva za grajo! (Klici: Res je!)

Statistiki, to so, kakor je znano, možje, ki hočejo
vse izraziti v številkah, ki znajo natanko izračunati,
koliko las ima človek na glavi, in koliko kapelj dežja
je danes palo na to streho (veselost), štatistiki pravijo,
da pride na vsakega prebivavca na Nemškem tiskanega
papirja 4 kilograme, v Avstriji pa 400 gramov.

Ne bom se spuščal v preiskavo vprašanja, ali je
zatorej na Nemškem tista luč prosvete, ki se prižiga s
tiskovnim papirjem, kaj bolj svetla, kakor pri nas v
Avstriji. (Veselost.) Ali nekaj bi rad povdarjal.

12 *

180

Statistika je novejša veda in kot taka indiferentna,
ker to je danes moderno. (Veselost.) Zatorej ne računa
dalje, koliko je med temi 4 kilogrami in med temi
400 grami slabega tiska, koliko škodljivega tiska, ko¬
liko duševne makulature. Ako bi štatistika napravila
ta račun, zgrozila bi se, toliko je slabega tiska v rokah
ljudstva! (Klici: Res je, žalibog!)

Vednost in umetnost podpirata v veliki meri proti¬
verski tisek.

In vender je nedoumno, kako more vednost pod¬
pirati protiverski tisek, saj je namen vednosti resnica,
resnica pa je On, ki je sam o sebi rekel: „Jaz sem
resnica in življenje!“ (Odobravanje in ploskanje) In
vender je nedoumno, kako more umetnost podpirati
protiverski tisek, saj je namen umetnosti lepota, pro-
uzročitelj, vzgled in konečni cilj lepote pa je Bog.
(Odobravanje.) Realizma hočejo in verizma naši pisa¬
telji in vender ne iščejo obojega tam, kjer bi oboje našli,
v krščanstvu. Ali je mar kaj bolj realnega, kot krščan¬
stvo, na katerem sloni cela naša izomika, ali je kaj bolj
resničnega od krščanstva, ki je od Boga samega raz¬
odeta resnica! (Odobravanje in ploskanje.) Toda naši
pisatelji iščejo, žal, resnice pri Buddhi ali celo Epikuru,
ne pa v krščanstvu! (Klici: Žalibog!)

In naše časopisje? Tukaj sem se dotaknil rak-
rane na našem narodnem životu. (Klici: Res je!)

Časnikarstvo, ne kot golo novičarstvo, marveč
kot moč, ki mogočno in čestokrat odločivno poseza v
javno življenje, rodilo se je v viharnih časih. Najprvo
je poseglo namreč časnikarstvo odločivno v javne posle
za časa francoske revolucije, koncem 18. veka. Toda
to posezanje v javne posle vršilo se je že takrat na
tak način, da je imenoval Chabot, sicer divji revolu-
cijonar, časnikarje „otrovavce, zastrupovavce javnega
mnenja". (Klici: Tudi danes je dosti takih!)

Kako vzvišen je namen dobrega časništva! Leon XIII.
izvrstno označuje dobre časnike rekoč: „Dober kato¬
liški časnik je nepretrgan misijon.“ Z misijonarji pri¬
merja sv. oče torej dobre časnikarje, in res so misijo¬
narji, namreč oznanovavci resnice, branitelji vere in
cerkve, širitelji prave omike! (Odobravanje.) Eden

181

novejših apologetov je v očigled važnosti časnikarstva
trdil, da bi bil veliki apostol narodov, sv. Pavel, da bi
živel danes, postal časnikar. Ta izrek morda v taki
splošnosti, kakor je izrečen, ne velja, ker samo čas¬
nikar bi ta vsestranski duševni velikan ne bil postal,
pač pa bi bil poleg drugih potov v razširjanje in
obrambo katoliške vere brez dvoma nastopil tudi pot
časnikarstva, ker danes bojujeta se pekel in nebo s
tiskovnimi črkami na papirju. (Pohvala.)

Ako je tako vzvišen poklic časnikarski, kaj ho¬
čemo reči k početju onih, ki ta poklic ponižujejo, ga
zlorabljajo, da trgajo iz src bravcev vero, da bude celo
sovraštvo proti veri in cerkvi, da bude v srcih bravcev
črne, nizke strasti?! Ali niso to otrovavci javnega
mnenja, grobokopi telesnega in duševnega blagra na¬
rodov? (Odobravanje in ploskanje.) Kajti narod brez
vere, je ladija brez krmila in krmarja v divjih viharjih
naše dobe. (Ploskanje.) Kaka usoda čaka take ladije?
'Valovi jo razbijejo ob čereh in pečeh, pogin ji je gotov!
(Ploskanje.)

Zalibog, da zadene referenta o tisku na sloven¬
skem katoliškem shodu naloga, govoriti tudi o proti¬
verskem časništvu slovenskem. Samo kdor je hudoben
ali pa udarjen z neozdravljivo duševno slepoto, more
trditi, da med v  Slovenci ni protiverskega časništva.
(Pritrjevanje.) Že pred desetletji čutili so krščansko
misleči možje potrebo, ustanoviti slovenski list z izrecno
katoliško tendenco, dokaza dovolj, da je že pred deset¬
letji začelo se med nami širiti protiversko ali brez¬
versko časopisje. In leta 1873. ustanovil se je res
„Slovenec‘‘, kot branitelj vere in narodnosti med Slo¬
venci, (klici: Živio „Slovenec!“ — Ploskanje) ustanovil
se je po inicijativi Bogu, narodu in cesarju z ne-
venljivo zvestobo udanega očeta slovenskega naroda,
dr. Janeza Blehveisa, čegar spomin bo živel med Slo¬
venci do konca dni. (Viharni klici: Slava Bleiweisu!
Ploskanje.)

In dandanes, kdo more tajiti, da so časniki, ki
žal nosijo slovensko ime, kateri grdč vse, kar je ka¬
toličanu svetega?! Kako pišejo o Bogu, kako o njegovi
sveti cerkvi, kako o nje vidnem poglavarju, rimskem

182

papežu, kako o njenih škofih in mašnikih?! (Klici:
Sramota jim!) Bivanje osebnega Boga, to jim je odprto
vprašanje. In vender beremo v sv. pismu, kako se je
Bog človeškemu rodu razodel. Toda tu se postavijo
racionalisti na stališče nevernega Tomaža in pravijo:
Cesar ne vidimo z lastnimi očmi in ne slišimo na
lastna ušesa, tega ne verujemo. Ja, ali naj bi gospod
Bog, ko se je hotel razodeti, poslal gospodom racio¬
nalistom posebna tiskana vabila? (Viharna veselost in
ploskanje. Klici: Saj bi še potlej ne prišli!) Božja usta¬
novitev cerkve, to jim je nedognana zgodovinska pod¬
mena. „Obžalujemo“, pravijo, „toda nas ni bilo zraven
in Kristusa nismo sami videli, nismo mu bili predstav-
ljeni.“ (Občna veselost.) Tistim pa, ki so bili zraven,
ki so Gospoda poznali osebno, ga videli od obličja do
obličja, in ki so vse, kar so videli in slišali, nam za¬
pisano zapustili, tistim pa nočejo verjeti! (Pritrjevanje.)

In vender verujejo zgodovinarjem, da je živel
n. pr. Aleksander Veliki in vršil slavne svoje čine, dasi-
sami niso bili zraven. (Ploskanje in veselost.)

Kako pišejo o vidnem poglavarju katoliške cerkve,
o rimskem papežu ? Na prestolu svetega Petra sedi
starček, katerega velikemu duhu se klanja ves izobra¬
ženi svet, ne samo katoličani, marveč tudi drugoverci.
Med malim slovenskim narodom, med narodom, ki je
od vseh strani obdan od sovražnikov in nevarnosti, ki
torej tako zelo potrebuje pomoči Božje, da se reši, med
tem narodom imel je časopis žalostni pogum, da je
vrgel papežu v obraz psovko: „Izvržek človeštva!“
(Vseobčno ogorčenje in klici: Sramota!)

Kako pišejo slovenski listi o škofih ? Predpisujejo
jim, kako naj vladajo svoje vladikovine, katere du¬
hovne naj nastavljajo in kam. In vender je Odrešenik
dal oblast apostolom in njihovim naslednikom, ne pa
liberalnim časnikarjem. (Občno pritrjevanje in plo¬
skanje.) Ti liberalni časniki hvalijo herezijo in imenujejo
ono žalostno dobo, ko je tema krive vere obsenčila
tudi našo milo domovino, svitlo dobo naše zgodovine.
(Klici: Žalostno!) O tem pa, kako ometavajo z blatom
mašniško obleko, kako strgajo na kupec vse blato laži
iz protikatoliških nemških listov, da s tako dušno hrano

183

pitajo svoje občinstvo, o tem pa raje molčim. (Odobra¬
vanje in ploskanje.)

Toda ti listi nosijo pečat protiverstva tako jasno
na čelu, da jih zaveden katoličan lahko spozna, kar
seveda nikakor ne zmanjšuje njihove nevarnosti, oso-
bito, ako jih dobi v roke nerazsodna mladina. (Splošno
pritrjevanje.)

Neizmerno nevarni pa so tisti takozvani indi¬
ferentni listi, ki niso ne krop ne voda, listi, ki pod
krinko objektivnosti skrivajo svoje protiverske težnje
in tako preslepč marsikoga, ki bi se sicer preslepiti
ne dal. Ti listi nam katoličanom vedno pravijo, da
smo prehudi in prebojeviti. (Občen smeh.) Vedno in
vedno nam kličejo nasproti tisti znani izrek, ki ga
pripisujejo sv. Avguštinu: „In necessariis unitas, in
dubiis libertas, in omnibus autem charitas“ (v potrebnih
rečeh edinstvo, v dvomljivih prostost, v vseh pa lju¬
bezen). Tako in toliko zlorabljal, kot ta rek, se morda
še ni nobeden! (Pritrjevanje.) Tudi mi smo za ta rek.
Tudi mi smo za charitas in omnibus, za ljubezen v
vsem, ker ne sovražimo njega, ki je zmoti vdan, mar¬
več zmoto. (Ploskanje.) Oči pa ne smemo zapreti, če
preti veri nevarnost, narodu pohujšanje, ker pisano
stoji, da gorjč mu, od katerega prihaja pohujšanje,
bolje bi bilo, da se mu je obesil mlinski kamen na
vrat in da se je potopil v globočino morja. (Splošno
pritrjevanje in ploskanje.) Tudi mi smo za to: in dubiis
libertas, v dvomljivem prostost, toda dvomljivo ne sme
biti bivanje osebnega Boga, dvomljiva ne sme biti božja
ustanovitev katoliške cerkve, dvomljiva ne sme biti
oblast papeža in škofov in svetost mašniškega poklica!
(Vseobče odobravanje in ploskanje.) To nam ni dubium,
to nam ni dvomljivo, to je nam necessarium, to je nam
potrebno (ploskanje) in toliko smo odločni, da tukaj
pravimo: in necessariis unitas, edinost v potrebnem!
(Odobravanje.) Toda racionalistiški gospodi ni nič ne¬
cessarium, nič potrebno, vse pa dubium, vse dvomljivo,
in charitas, ljubezen, zahtevajo tudi za zmoto. Varujte
se torej takih listov, varujte se tistih, ki hodijo k Vam,
odeti v ovčjo kožo, pa so grabežljivi volkovi! (Odo¬
bravanje in ploskanje.)

184

Končno hočem še navesti, kaj pravi o slabem
tisku veliki slov. škof Anton Martin Slomšek. (Klici:
Slava Slomšku!) „Pred Slomškom se mora vsak uklo-
niti“, slišati je bilo na Ponikvi iz liberalnih ust. Bomo
videli, kako se mu klanjajo. Kaj pravi torej Slomšek
o slabem tisku? Dovolite, da Vam prečitam ta pomen¬
ljivi izrek. (Govornik bere:) „Vse nam kaže“, tako
pravi Slomšek, „kako škodljive in zapeljive so take
(slabe) bukve in lažnive novine, in kakov naglavni
greh ima, kdor se jih ne varuje, jih prodaja ali poso-
juje, jih sam bere ali pa svojim ljudem brati da. Peklu
služi, kdor jih ne pokonča, kadar bi lahko.“ (Občno
odobravanje in ploskanje.) Resne besede v ustih kato¬
liškega slovenskega škofa! „Peklu služi, kdor jih ne
pokonča, kadar bi lahko!" In ko se je slovenski vla¬
dika, ki iz srca ljubi svojo čredo in ves slovenski
narod, (Ploskanje) pred nedavno ravnal po teh besedah
Slomškovih, ko je upošteval izrek Slomškov, da peklu
služi, kdor ne pokonča slabih knjig, kadar bi lahko,
kako so ga takrat blatili tisti, kateri se baje tudi kla¬
njajo Slomšku, kak krik in vik bil je po liberalnih in
indiferentnih listih! (Klici: Sramota!) Tak je liberalizem
v besedah in tak v dejanju! (Veselost.)

Hitim h koncu. Slabe knjige in slabi časniki
širijo se med nami Slovenci, to je resnica, ki se tajiti
ne dd. Vprašanje je le, kako odpomoči. Tu velja samo
eno: Pesnik pravi, da neozdravljivo rano treba odstra¬
niti, odrezati z nožem. (Ploskanje.) Tu velja torej samo:
Zapirajte pot med narod slabim knjigam in časnikom!
(Odobravanje in ploskanje.) Sirite dobre knjige in liste!
Sirite jih, saj jih, hvala Bogu, imamo! Imamo časnike
z izrecno katoliškim značajem, izrekam jim tu v ime
katoliškega shoda zahvalo za delovanje v prid naroda!
(Burno odobravanje.) Saj imamo vzgledno družbo sve¬
tega Mohorja! (Viharno odobravanje.) Sirite torej dobre
knjige in liste, branite pa med narod slabim knjigam
in časnikom! (Odobravanje.)

Ta poziv velja vsakemu Slovencu. V prvi vrsti
pa se obračam na Vas, slovenski duhovniki. Res je, da
stojite že itak v prvih vrstah bojevnikov za dobro stvar
in ne potrebujete še bodrila. Toda enega bi Vas prosil:
Ne strašijo naj Vas vsi zlobni osebni napadi, in napadi

185

na Vaš stan. Vaše delo je delo za srečno bodočnost
našega naroda in lahko rečem, da z vami stoji in pade
narod slovenski! (Burno odobravanje.) Obračam se na¬
dalje na naše ženstvo, ki je v tako lepem številu za¬
stopano na tem shodu. (Živahno odobravanje in plo¬
skanje.) Sirite kot matere in žene, kot vzgojiteljice
naroda dobre knjige in liste, zapirajte pot med narod
slabim! (Občno odobravanje.)

Obračam se na Vas, slovenski učitelji in slovenske
učiteljice, ki ste z ustanovitvijo Slomškove zveze po¬
kazali, da Vam je pri srcu katoliška vzgoja našega
ljudstva. v (Burno odobravanje. Klici: Živela Slomškova
zveza!) Čuvajte kot poklicani čuvarji naš narod slabih
knjig in listov! (Pritrjevanje.)

Naposled obračam se do naše akademične mla¬
dine, ki je prvič zastopana na slov. katol. shodu po
akad. društvu „Danici“, tem lepem sadu I. katol. shoda.
(Burno odobravanje. Zborovavci navdušeno pozdravljajo
„Danico“.) Naloga njena je, boriti se za resnico in
pravico. (Splošno odobravanje.) Tudi nasprotniki mo¬
rali nas bodejo spoštovati, ako se vstrajno bojujemo
za sveto stvar! (Pritrjevanje.) Napoleon I. imenoval je
časništvo velesilo. Toda tega imena ni dal morda
kakemu korumpiranemu časniku, kakoršnih je imel v
svoje namene veliko, marveč nadel je ta častni priimek
za svobodo narodov borečemu se „Rheinischer Merkur",
ki ga je izdajal Gorres, katerega katoliški Nemci šte¬
jejo med prve svoje voditelje. (Splošno odobravanje.)

Ako stori vsak svojo dolžnost, potem mora biti
končno zmaga naša (odobravanje), kajti v enem smo
na boljem, kot naši nasprotniki: Odrešenik namreč ni
liberalizmu, pač pa katoliški cerkvi slovesno obljubil,
da portae inferi non praevalebunt adversus eam, da
moči pekla je ne bodejo premagale! (Burno odobravanje
in ploskanje.)

Predsednik:  Konštatujem, da je II. slovenski
katoliški shod na tem svojem tretjem slovesnem zbo¬
rovanju z opetovanimi ovacijami dokazal, da se povsem
strinjaz izvajanji g. dr.Schrveitzerja. (Živio dr. Schvveitzer!
Zopetno viharno ploskanje).

186

Sedaj naznanjam, da je od imenitnega katoličana,
visoko stoječega državnega uradnika, od človeka, ka¬
teri je svoje katoliško prepričanje, svoj zmisel za pra¬
vice slovenskega naroda, pokazal že s tem, da se je
naučil njegovega jezika, došel pismen pozdrav. Dovolite,
da se prečita!

(Prečita se med navdušenim odobravanjem pozdrav,
ki ga je poslal dr. Janez Marija Truksa, vitez reda ce¬
sarja Franc Jožefa.)

Nato naznani predsednik, da želi govoriti knezo-
škof ljubljanski.

Dr. Bonaventura Jeglič:

Povabil sem na shod tudi nadškofa v Solnemgradu,
ki je slaven po vsej naši domovini. Odgovoril mi je
pa, da je zadržan, da pa iz celega srca pozdravlja zbo-
rovavce, ter vsem želi svetega blagoslova in resolu¬
cijam najboljšega vspeha. To je nadškof dr. Janez
Katschthaler. (Živio-klici.)

Predsednik dr. Laginja dd besedo dr. Mateku, da
govori o obrtnih in delavskih razmerah.

Govor dr. M. Metfeka.

Po nalogu pripravljavnega odbora naj spregovorim
nekoliko besed o obrtu in delavskih razmerah Govoriti
mi je torej o dveh velevažnih stanovih našega naroda,
ki sta poleg kmečkega stanu najštevilnejša in ž njim
tvorita, rekel bi, jedro našega ljudstva.

Vso pozornost moramo obračati na ta dva sta-
stanova zlasti v sedanjih časih, ker je njihovo stanje v
mnogem oziru zelo opasno. Ako se ozremo na obrt¬
niški ali delavski stan, prepričamo se lahko, da po svoji
veliki večini bijeta boj za svoj obstanek.

Obrtni stan ima svojega najhujšega nasprotnika v
tvorniškem obratu. S strojem, ki dela noč in dan in
izdela v eni uri toliko, kakor sto pridnih rok v enem
tednu, kako naj ž njim tekmuje tudi najmarljivejši
obrtnik? In koliko škode je obrtnikom že prizadel!

187

V nekaterih vrstah obrta n. pr pri tkavcih je
tvorniško izdelovanje že popolnoma izpodrinilo roko¬
delsko izdelovanje. Ostanki teh obrtov po naših pokra¬
jinah n. pr. izdelovanje platna, čipk, nogovic itd. se po
ukazu trgovinskega ministerstva z dne 30. junija 1884,
drž. zak. št. 110, ne štejejo več med rokodelske obrte,
ampak se pripoznavajo le kot domača obrt.

Pri drugih obrtih n. pr. izdelovanju obleke, mizar¬
stvu, ključarstvu itd. začel se je boj s tovarniškim
delom, in premoč velikega kapitala kaže se že oči-
vidno.

Le nekatere vrste obrta imajo še sedaj izključno
rokodelski značaj n. pr. mesarski, pekovski, brivski,
slikarski itd. Iz raznih vzrokov, n. pr. ker je pri teh
obrtih potrebščina redna, in se izdelki ne morejo ohra¬
njevati, ali ker se stroji do sedaj še niso mogli upo¬
rabiti, se pri njih do sedaj še ni dalo uvesti tovarniško
izdelovanje.

To je sedanje stanje obrta. Nekatere vrste se
doslej še uspešno ustavljajo pritisku velekapitala, druge
so že popolnoma uničene, mnogo pa se jih bori za svoj
obstanek z vsemi svojimi močmi, in če se jim ne po¬
maga še o pravem času, bati se je, da tudi te propa¬
dejo. Socialni demokrati so jim že napovedali smrt.

In kako stoji z delavskimi stanovi? Če se ne
oziramo na nekatere male izjeme, veljajo o njem v obče
besede slavnega sociologa, mogunškega škofa Viljema
Emanuela barona Kettelerja (f 1877): „Ne moremo se
več varati, da je ves materijalen obstanek skoraj vsega
delavstva, torej pretežno večjega dela ljudi v modernih
državah, da je obstanek njihovih družin in vsakdanje
vprašanje za potreben kruh za moža, ženo in otroke
izpostavljen negotovosti trga in cen blaga. Ne po¬
znam ničesar, kar bi bilo bolj obžalo¬
vati, kakor to dejstvo.  Kakšne občutke mora
pač to vzbujati v teh ubogih ljudeh, ker so z vsem,
česar potrebujejo in kar ljubijo, navezani na slučajnost
trga. To je suženjski sejem naše liberalne Evrope, pri¬
krojen po vzorcu našega ljudoljubnega, prosvetljenega,
predkrščanskega liberalizma in framasonstva. Ne morem
si misliti kaj obžalovanja vrednejšega, kakor mnogo-

188

številni delavski stan vsaki dan na svetovnem trgu
zastran svojega plačila, ki mu daje kruh, kot blago na
prodaj, z mučno negotovostjo: Jutri sem morebiti s
svojo ženo in s svojimi otroci brez kruha, nag in brez
strehe."

Ako zasledujemo vzroke teh žalostnih razmer,
najdemo jih v liberalnih načelih, ki so se sprejela tudi
v zakonodajstvo. Vse naredbe v varstvo obrta in dela
so se odpravile. Proglasila se je obrtna svoboda. Pro¬
izvajanje ni več urejeno po stanovitih določilih, in vsled
tega nastalo je neomenjeno tekmovanje. Z uporabo
stroja nastali so veleobrti, ki bolj in bolj monopolizi¬
rajo izdelovanje. Tako lahko bogatini z obrtno svobodo
uničijo malega obrtnika.

Temu se pridružita trgovska svoboda in svobodno
preseljevanje. Vsak sme tržiti in, kolikor mu pripuščajo
sredstva, tudi uplivati na trg in ceno blaga. Iz tega
so nastale razne velike zaloge blaga, krošnjarstva,
konfekcije itd. Svobodno preseljevanje pa dovoljuje
vsakemu, naj pride od koderkoli, prosto tekmovanje
in spečavanje svojih izdelkov. Delavske moči so vsled
tega na izbiro; brezsrčen tovarnar jih ima v svoji
oblasti in jim določuje plačilo ne po medsebojni po¬
godbi, ampak po svoji volji.

Uporaba strojev polajšala je v mnogoterem oziru
človeško delo. Zato je stopilo na mesto moškega dela
mnogokje žensko in otroško delo za nizko plačilo.

Tako so se samovolji in premoči velikega kapi¬
tala odprla vrata na stežaj. Kdor ima dovolj sredstev,
da dalje časa zdrži, ta more druge uničiti in ob kruh
spraviti.

Vrh tega ginil je po vplivu liberalizma bolj in
bolj krščanski duh. Ko bi človeška družba se res še
držala krščanskih načel, bi vkljub postavno dovoljeni
svobodi ne prišlo do tolike brezobzirnosti, ki ne gleda
na pravico, ne pozna bližnjika, ampak samo sebe —
bi ne bilo prišlo do dovršenega individualizma in
egoizma.

Ko so krivi nauki izpodrinili krščanski duh ne
samo iz javnega, ampak tudi iz zasebnega življenja, se
je delo, kakor je hoče Bog, zavrglo in na njegovo

189

mesto postavilo novodobno tlačanstvo. Slabi nasledki
so se hitro pokazali. Delo, kateremu se je vzel višji
pomen in namen, ne zadošča na nobeno stran; ne more
odstraniti bede delavskega stanu.

Izginilo je spoštovanje pred delom, ljubezen do
dela in prepričanje, da je delo dolžnost vsakega člo¬
veka. Iz krščanskega gesla „Moli in delaj" izčrtali so
prvo besedo. Ker pa druge iz tehtnih vzrokov ne mo¬
rejo odstraniti in le delo proizvaja, ne pa denar, razla¬
gajo si jo, kakor bi imela pomen: Delaj ti, ne pa jaz;
delaj ti, ali ne za sebe, ampak za mene.

In vendar je delo za obrtnika in delavca, rekel
bi, edina posest, od katere naj se živita. Kakor torej
imata pravico do življenja, tako imata tudi pravico do dela.
Pravice državljanov pa mora skrbno varovati javna oblast.
„Vzlasti se mora truditi država 44 , pravi Leon XIII. v
okrožnici o delavskem vprašanju, „da pri varstvu pravic
v korist posameznih skrbi prav posebno za revno ne¬
zmožno ljudstvo. Imovitim namreč ni treba v toliki
meri javnega varstva, pomoč imajo ti ložje pri rokah,
nasproti pa so skoro popolno odvisni od državnega
varstva ljudje brez posestva, brez lastnih tal pod no¬
gami. V posebni skrbi mora torej država imeti de¬
lavce/ 4

Dolžnosti, katere ima država gledč varstva obrt¬
nega in delavskega stanu, pa lahko delimo I. v take,
ki zadevajo obrtni in delavski stan ob enem in II. v
posebne dolžnosti glede varstva obrta.

I.

Med dolžnosti prve vrste šteje Leon XIII. pred
vsem nedeljski počitek,  pravzaprav posveče¬
vanje nedelj in praznikov. Če tudi je treba skrbeti za
življenje na tem svetu, vendar se pri tem ne sme po¬
zabiti, da to življenje ni naš zadnji namen, nego le pot
ali sredstvo, da spopolnimo svoje dušno življenje, kakor
je primerno za življenje v nebesih.

Nedeljski počitek torej ni za to, da se pospešuje
lahkomiselnost in razbrzdanost, ali daje priložnost za
nepotrebne stroške, ampak da se oprosti delavec opravil

190

in bremena vsakdanjega življenja, da premišljuje o
svojem namenu, o svojem cilju, o nebesih, in izkazuje
Bogu dolžno čast. To je pravi namen nedeljskega po¬
čitka, katerega je Bog sam že v stari zavezi zapovedal,
rekoč: „Pomni, da posvečuješ sabotni dan“ (II. Mojz.
20, 8), in kakor nas je sam učil s svojim dejanjem,
ko je po stvarjenju sveta počival. — „Sedmi dan je
počival od vsega svojega dela, ki ga je bil storil.“
(I. Mojzes 2, 2.)

Ta dolžnost do Boga veže vse ljudi, in nikdo se
ne sme ovirati pri njenem izpolnjevanju. Država mora
torej skrbeti za to, da se nedeljski počitek povsod
uvede. Delavec naj ne bo le kakor kolesce na stroju,
ki se vrti dan za dnevom, ampak kot stvar božja, ki
naj doseže svoj nadzemeljski namen.

Druga dolžnost države je, določevati delavno
d 6 b o. Človeška narava sama, ki ima le neko stano-
vito mero moči na razpolago, stavi delu svoje meje.
Od delavca zahtevati toliko dela, da hira telesno in
duševno, prepoveduje torej že prirodno pravo.

Pri določevanju delavne dobe ozira naj se država
na delo, na razne okoliščine časa in kraja, na telesne
moči in potrebe delavcev. Če zahteva več truda, ali je
zdravju škodljivo, ali se ž njim dela konkurenca obrt¬
nikom na škodo, naj se mu določi krajša delavna doba.
Pravično je torej, da se pri rudo- in premogokopih
uvede osemurni delavni čas, pri malih obrtnikih pa
deseturni.

Posebno skrb zahteva delo otrok.  Dokler
otroci niso telesno in duševno dovolj razviti, naj se
ne rabijo za delo po delavnicah ali tvornicah — sploh
naj se otroško delo odpravi. Razvijanje moči se namreč
zatira pri mladem človeku, ako se prezgodaj uprega
v delo.

Enako je treba strogo paziti, da se žensko
delo omeji na dela ženski primerna,  po¬
sebno na domača opravila pri hiši, za katera so prav¬
zaprav odločena. Delo v domači hiši brani ženstvu nje¬
govo dostojnost, lajša dobro vzgojo otrok in pospešuje
družinsko srečo. Popolnoma pa naj se prepove ženskam
ponočno delo.

191

Delo, s katerim naj se živi delavec, naj mu
donaša toliko plače, da more pošteno
živeti tudi z družino. To zahteva krščanska
pravičnost, poštenost in ljubezen. „Pravica zahteva od
države“, pravi Leon XIII., „da ona v tem oziru de¬
lavcem preskrbi in zagotovi primeren delež od dobička
pri delu. toliko jim mora nesti delo za stanovanje,
obleko in hrano, da se pošteno preživijo. Ako torej
država, kakor je njena dolžnost, vse potrebno ukrene,
da zboljšuje položaj delavskih stanov, s tem ne dela
nikomur krivice; koristi pa s tem država celoti, kateri
očitno mora biti mnogo na tem, da v bedi ne vzdihuje
stan, katerega država za delo tako neobhodno potre-
buje.“

Plača naj se jim izplačuje v gotovini.  Strogo
pa naj se prepove, siliti delavce, da vsaj za del plače
vzamejo blago, ki se jim dražje zaračuni, kakor je
vredno.

Dolžnost države je, skrbeti za varnost živ¬
ljenja in zdravja delavcev.  Zato naj se
strogo nadzorujejo vsa podjetja, gleda na to, ali so v redu
varnostne priprave, zdrave delavnice, zdrava stanovanja
itd. Nadzorstvo, če ne zadostuje, naj se torej pomnoži,
oziroma naj se jim pridelijo delavci, in se nastavijo za
delavke nadzornice. Društva pa, ki naj skrbijo za
zdrava in primerna stanovanja, naj se podpirajo od
države in dežele.

Ali ne samo zdravje, ampak tudi nravnost
mora se varovati. Delavci imajo pravico zahtevati, da
se odstranijo po delavnicah vse nevarnosti za nravnost.
To pravico imajo od Boga; država pa jim mora to
pravico varovati.

Naposled priporoča Leon XIII. v varstvo delav¬
skih pravic in koristi razsodišča.  Ta razsodišča naj
se sestavljajo iz zastopnikov delavcev in delodajavcev
in naj razsojajo v prepirih med delavci, pa tudi med
delavci in delodajavci. Gotovo bi taka razsodišča mnogo
pripomogla, da se ublaži obstoječe nasprotstvo med
stanovi, vsakemu varujejo svoje pravice, nasprotni inte¬
resi se, kakor je prav, poravnajo, in sploh pomirijo
družabne razmere.

192

II.

Da se varuje delo poštenim obrtnikom, in odstra¬
nijo sleparski elementi, naj se uvede in strogo izvršuje
izkušnja sposobnosti  v vseh vrstah obrta. S
tem naj se povzdigne proizvajanje dobrih izdelkov; in
obrtni stan naj s tem pride ne samo k časti, ampak
tudi k zaslužku. Učenci in pomočniki naj se izučijo
svojega obrta vsestransko. Neizučeni pomočniki priti¬
skajo le na plačilo izučenih, in nesposobni mojstri
delajo sposobnim neopravičeno konkurenco. S tem naj
se zabrani tudi mojstrom, delati samo z učenci, in naj
se primorajo skrbeti za primerno odgojo in izobrazbo
vajencev. Po jetnišnicah pa naj se delo uredi tako, da
ne bo v kvar malemu obrtu.

Mnogo škoduje obrtnikom določba § 37. sedanjega
obrtnega reda, po kateri ima vsak obrtnik pravico,
vsa za popolno napravo svojih izdelkov potrebna dela
združiti in imeti za to potrebne pomočnike drugih
obrtov Na podlagi tega določila obrtnega reda razvila
se je konkurenca med obrtniki samimi. Rokodelci iz
tega kraja prišli so ob svoje delo in najboljše naroč¬
nike, ker so podjetniki več obrtov združili v svojih
rokah. Rokodelski monopoli  pa se morajo zabra-
niti na vsak način. Vsako rokodelstvo naj ima svoje
delo in svoj zaslužek in se varuje proti neopravičenim
konkurentom.

V sedanjih trgovskih in obrtnih zbornicah sta
skoraj povsod v večini velika industrija in trgovina na
škodo obrta. Da morejo tudi obrtniki vspešno zasto¬
pati svoje koristi, naj se ustanovijo samo¬
stojne obrtne zbornice.

Kot prekoristno sredstvo v obrambo obrta pripo¬
roča Leon XIII. zadruge,  kazaje na njihovo blago¬
dejno delovanje v srednjem veku ne samo v prilog
obrta, ampak tudi umetnosti, ter povdarja, da je pra¬
vica, združevati se v obrambo svojih pravic in koristi,
utemeljena v prirodnem pravu, in da jo torej tudi
država mora pripoznavati. Seveda se morajo te zadruge
napredku in razmeram našega časa primerno urediti.

Njihov namen naj bo, spraviti v soglasje koristi
izdelovavcev in potrebovavcev, in gojiti duha edinosti

/d





193

in bratstva med zadružniki. S tem naj se zagotovijo
zadružnikom stanu primerni dohodki in gospodarski
obstanek. Poedinci naj se ne bogatijo na škodo drugih,
ampak rokodelstvu v celoti naj se zajamči blago¬
stanje. čast in političen vpliv. Na ta način naj se
zadružnikom, kakor v srednjeveških cehih, zagotovi
pravica do dela in urejuje vse izdelovanje in razpeča¬
vanje izdelkov po posebnih krajevnih razmerah, kakor
zahteva občni blagor.

Zadružna čast naj krepi obrtniku samozavest, in
zadružno varstvo in pomoč naj zagotavljata poštenemu
delu primeren zaslužek nasproti pritisku velikega kapi¬
tala. Zadruge naj si nabavljajo stroje, surovine itd.; za
razpečavanje svojih izdelkov napravljajo svoje proda-
javnice in združujejo obrtnike v gospodarske zadruge.

Razun tega naj bo njihova naloga, skrbeti za
revne in onemogle ude, za vsestransko strokovno iz¬
obrazbo in versko odgojitev pomočnikov in učencev ter
sploh urejati razmerje med mojstri, pomočniki in učenci.
V hiši mojstra naj se nauči učenec razun rokodelstva
tudi strahu in reda in nravnega življenja, pomočnik pa
lepega obnašanja, zmernosti in pokorščine.

Zadruga naj določuje po krajevnih razmerah naj¬
večje število učencev in najmanjšo plačo pomočnikov,
uvaževaje cene živeža in stanovanja v dotičnih krajih.
Gledati mora tudi na to, da se učenci ne izkoriščajo
za druge kakor obrtne namene, da se ustanovijo stro¬
kovne šole, v katerih naj se teoretično in praktično
izobražujejo v svojem rokodelstvu, in pri potovanju
preskrbijo primerna prenočišča. Izdaja naj pomočniške
knjižice, iz katerih se lahko vsak prepriča, kje in kako
dolgo je delal pomočnik.

Da bodo zadruge mogle doseči svoj namen, treba
je posebno dvojnega. Pred vsem naj se dd. zadrugam
razsežna samouprava brez vsakega birokratizma. To
se mora odločno zahtevati! Te samostojne zadruge naj
potem stopijo v deželne in državne zveze, da bodo
složno in tem krepkeje zastopale svoje koristi.

Država ima dolžnost, po zakonodajstvu in upravi
varovati obrt in pošteno delo. Ali ugoden vspeh bode
le tedaj dosegla, ako obrtnike in delavce pre¬
veva pravi krščanski duh.

13

194

Srednjeveški cehi bili so za mesta pravi blagoslov
in so prinašali prebivalcem blagostanje — in zakaj?
Ker so imeli za svojo podlago nespremenljiva krščanska
načela in so iz njih zajemali svojo življenjsko moč.

Slavni Windhorst izgovoril je na volivnem shodu
dne 2. februvarija 1890 v Kolinu te-le besede: „Po
mojem mnenju je naj večja nevarnost v tem, da prava
vernost, krščansko mišljenje, čuvstvovanje in življenje
bolj in bolj ginejo izmed ljudstva. Ko bi bili za prak¬
tično ljudsko življenje res vodilo nauki krščanstva,
ko bi se delodajavci in delavci po njih ravnali, potem
po mojem mnenju ne bi bilo delavskega vprašanja in
nasprotstva med stanovi. Najprej mora torej krščanski
duh med ljudstvo."

Kadar bo torej geslo katoliške cerkve: „Moli in
delaj" imelo popolno veljavo v zasebnem in javnem
življenju, tedaj bodo tudi obrtnikom in delavcem zasi¬
jali boljši dnevi. (Odobravanje.)

Predsednik dr. Laginja se zahvali govorniku in
dd besedo dr. Šušteršiču.

V istem hipu pa pride na shod kardinal g o -
riški, dr. Jakob Missia,  katerega zborovavci
z dolgotrajnimi, več minut trajajočimi ovacijami po¬
zdravljajo. Ko nastane zopet mir, pozdravi predsednik
dr. Laginja  Njega Eminencijo in dostojanstvenike
ter dostavi: „Bili smo dosedaj vajeni gledati cerkvene
vladike, izvršujoče svoje apostolske posle v cerkvi.
Sreča nam je mila sedaj, da jih pozdravljamo v naši
sredi; to daje značivni pečat katoliškemu
shodu.  Biskupi so tu, verniki so tu, tukaj je torej
zbrana cerkev v najlepši edinosti, v najvzornejši har¬
moniji! (zaveli škofje! Živel dr. Laginja!)

Nato govori dr. Ivan Šušteršič o „kato-
ličanstvu in politik i“.

Govor dr. Ivana Šušteršiča.

Vaša Eminencija! Prevzvišeni knezi
in škofje! Slavni zbor!

V tistem hipu, ko se je v bornem hlevu v Betle¬
hemu rodil naš Izveličar, pričela se je nova doba sve-

195

tovne zgodovine. Od tistega hipa dalje in do današnjega
dne je stal Kristus v središču svetovne zgodovine. Na
eni strani Kristus in njegovo ljudstvo, na drugi strani
sovražniki Kristusa in njegovega ljudstva. Tako je bilo
skozi devetnajst stoletij in tako bode do konca sveta!

Komaj je bilo dete rojeno, se je že pričel boj
proti njemu. Herod je dal pomoriti na tisoče nedolžnih
otrok iz sovraštva zoper to dete. In takrat pričeti boj
se je nadaljeval skozi vsa stoletja. Sovražniki Kristu¬
sovi in njegove cerkve so si pa skozi vsa stoletja
ostali enaki in tipe teh sovražnikov najdemo vseskozi
že v evangelijih. Tisti tipus se je ohranil skozi vsa
stoletja do današnjega dne in se bode ohranil tudi še
naprej. Enega tipusa sem že omenil: Herod, ki je s
kruto silo nastopil proti detetu in prelival toke ne¬
dolžne krvi v namenu, da bi tekla tudi kri nebeškega
deteta. Drug tipus je pa „inteligenca“. Skozi vse evan¬
gelije beremo, da so bili sovražniki Kristusovi pismarji,
farizeji, veliki duhovni itd. To je bila takrat inteligenca
judovskega naroda. »Inteligenca" je torej že takrat so¬
vražila Kristusa, in ta tipus se je tudi ohranil do da¬
našnjega dne. In nasprotovala je inteligenca Kristusu
na ravno tak način in z istimi sredstvi kakor danes:
z zoflstiko, z lažjo, z obrekovanjem; rekli so, da je s
satanom v zvezi, potem so ga šli k cesarskemu na¬
mestniku tožit kot veleizdajavca in končno so ga ob¬
tožili in na smrt obsodili kot bogoskrunca,  za¬
radi blasfemije, in stari Kajfež je pri tej priliki strgal
svojo dolgo haljo! (Veselost.) Tipus Kajfežev se je
ohranil skozi vsa stoletja do današnjega dne. Skozi vsa
stoletja do današnjega dne smo našli ljudi, ki iščejo
blasfemije tam, kjer je ni (Viharni dobro-klici), pa je
tam ne vidijo, kjer je! (Dolgotrajno odobravanje.) Kakor
se je Kajfež postavil za sodnika nad gospoda Kristusa
samega, tako se novodobni Kajfeži postavljajo za sod¬
nika črez papeža samega, črez škofe, črez duhovščino
in sploh črez celo cerkev Kristusovo. Bodimo potola¬
ženi in se ne razburjajmo nad Kajfeži; ostali bodejo,
dokler bode svet stal: ta tipus ne bode izumrl! (Viharna
veselost).

Drugi tipus, to je Pontius Pilatus. Če bi Poncij
Pilat živel dandanes, potem bi oficijozni listi o njem

13 *

196

pisali: „Ein gemassigt conservativer Staatsmann. a  (Bučen
smeh.) Mož je imel dobro voljo, ni imel hudobnih na¬
menov, tudi pobožno ženo je imel, kakor marsikateri
novodobnih Poncijev Pilatov, ali ko je inteligenca od
njega zahtevala, da naj Kristusa križa, mu je pa vendar
inteligenca — imponirala. Skušal je sicer na diploma-
tično oportunističen način rešiti Izveličarja, o katerem
je rekel: „Ta je nedolžen", in o katerem mu je tudi
pobožna žena rekla: „Nikar si ne omadežuj roke s
krvjo tega nedolžnega!“ In pričel je na ta način, da je
na veliki praznik ljudstvo vprašal, katerega naj izpusti,
Kristusa ali pa hudodelca z lepo donečim imenom Ba¬
raba. (Viharna veselost.) Nahujskani mob in — more¬
biti tudi plačani mob (Viharno ploskanje in smeh.) je
pokazal takoj svoje simpatije in simpatije inteligence
(Zopetno dolgotrajne ploskanje) za Barabo. In tako ta
državniška modrost  (Bučen smeh.) ni več po¬
magala, nego toliko, da je velik lump zadobil
svojo prostost.  (Viharna veselost.) In nato je
Pilat še drug diplomatičen manever poskusil. Namesto
da bi „inteligenco“ „nagajžlal“, (Veselost.) je pa dal
Gospoda našega bičati, in si je mislil: potem bode
vendar „inteligenca w  zadovoljna! Ali ko inteligenci to
tudi še ni bilo zadosti, ga je izročil rabeljem in ga je
dal križati, pri tem hinavsko in diplomatično rekoč:
„Jaz umijem svoje roke.“ In s tem je mislil, da je —
v diplomatskem jargonu rečeno, — „sebe salviral“: Dixi
et salvavi animam meam. Ta tipus skozi vsa stoletja
cerkvene zgodovine ni izumrl in ne bode nikdar izumrl.
In ravno tako ne bode nikdar izumrl tipus Barabe.
(Dobro-klici, smeh in ploskanje.) Jaz ne mislim ravno
na ljubljanske  ljudi te vrste (Burno ploskanje),
akoravno bi bilo jako zapeljivo glede na gotove ljudi,
ki so se sinoči tega slavnega imena vredne pokazali
kot plačani reprezentant j e patentirane
»slovenske inteligence" v Ljubljani.
(Dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje.) Toda
to zadevo mirnim srcem prepuščamo slavni „inteligenci“
sami, ki je pri tej priliki razkrila najginljivejšo zvezo
s tipusom Barabe, in mi zamoremo samo reči in z ve¬
seljem konštatirati, da če so ti gospodje mislili vpri-
zoriti protidemonstracijo proti impozantni demonstraciji

197

katoliškega ljudstva slovenskega, potem je bil efekt
njihovega prizadetja, njihovega truda in njihovega de¬
narja,  kakor Nemec pravi: Jammerlich!  (Smeh
in hrupno odobravanje.) in mene samo veseli, da je pri
tej priliki v vsaj nekaj denarja med ljudi
prišlo.  (Živahna veselost) Torej to je ta tipus: na¬
hujskani in najeti mob, kateri se vleče skozi vsa sto¬
letja cerkvene zgodovine in kateri tudi v bodoče ne
bode nikdar izumrl!

In potem je še en tipus, najnevarnejši tipus, naj¬
grozovitejši tipus. To je Judež. Tudi ta tipus sovraž¬
nikov katoliške cerkve, Kristusa in njegovega ljudstva,
skozi vsa stoletja cerkvene zgodovine ni izumrl in ne
bode nikdar izumrl.

Ali božja previdnost se ravno kaže v tem, da nam
že v evangelijih tipično kaže volkove, katerih se je
treba izogibati. Kateregakoli sovražnika cerkve vza¬
memo, gotovo ga spravimo v okvir enega teh tipusov.
Torej nasprotniki so si vedno enaki ostali, razlikovala
pa se je seveda oblika boja in nasprotovanja proti Kri¬
stusu in njegovi cerkvi skozi stoletja po različnosti
razmer, časa, kraja itd.

Prva tri stoletja je bil Herodov tipus na površju,
ko so tekli potoki krvi preganjanih kristjanov za časa
rimskih cesarjev. Komaj je prenehalo to preganjanje,
že je prišlo krivoverstvo: arianizem itd. Za krivo¬
verstvom je prišlo razkolništvo, razkolništvo vzhodne
cerkve, potem je prišlo razkolništvo zapadne cerkve,
potem je prišlo zopet krivoverstvo in končno kot
produkt novejšega časa v 18. stoletju najnovejši in
najmodernejši „trumpf“ proti katoliški cerkvi, ne¬
vera.

Sovražniki katoliške cerkve so se prepričali, da
ne pomaga nič osebno preganjanje kristijanov. Ravno
nasprotno: Kri mučenikov je bil kit, ki je cerkev še
močneje skupaj držal. Prepričali so se, da s krivo¬
verstvom tudi ne pridejo naprej. Vse krive nauke, naj
so se imenovali kakor koli so hoteli, vse je cerkev
sijajno premagala; premagala razkolništvo, premagala
razkolništvo na vzhodu, premagala razkolništvo na
zapadu, premagala reformacijo, kratko malo: katoliška

198

cerkev je bila na celi črti zmagavka. Še le v 18 . sto¬
letju so prišli sovražniki cerkve na to, pospeševati ne¬
vero: tajiti sploh vsako vero.  Rekli so ti:
Saj je vse neumnost, nobena vera nima nič na sebi.
To je samo za kmete, za ne zobražene ali neumne ljudi,
to je za stare babe, za pametne inteligentne
ljudi pa to ni! In ta nauk so imenovali svobodo-
miseljstvo.  Svobodomiselstvo zaradi tega, ker so
rekli: „Kdor veruje, ta dela svojo misel odvisno od
naukov svoje vere, torej ne misli svobodno. Mi pametni
ljudje pa mislimo svobodno, popolnoma svobodno; naše
misli so neodvisne od vere, neodvisne od Boga, torej
smo svobodomisleci.“ Tajili so naravnost Boga. Bogo-
tajstvo jim je postalo sredstvo v boju zoper katoliško
cerkev. To pa zaradi tega, ker je katoliška cerkev
edin popolnoma logični sestav na temelju eksistence
Boga; eksistenca katoliške cerkve je logična konse¬
kvenca iz eksistence Boga. Proudhon, eden prvih teo¬
retičnih socialistov, je rekel: „Ako priznamo Boga,
potem moramo tudi verovati v kato¬
liško cerkev.  Torej moramo Boga tajiti!“ In neki
amerikanski bogotajec je rekel: „Mi moramo na vsak
način Boga tajiti, kajti kakor hitro Boga priznavamo,
potem pridemo do blagoslovljene vode, pridemo do
rožnega venca in pridemo do škapulirja!“ Izpregovoril
je veliko resnico,  katero potrjujejo mnogo¬
številne konverzije vernih protestantov. Se vsak  veren
protestant, ki je šel na primer v Rim v namenu, da bi
brez predsodkov iskal resnico, je postal končno
katolik.

Torej vsled takega modrovanja so prišli sovraž¬
niki cerkve na to, da morajo nevero  razširjati,
vero  sploh tajiti, kajti samo na ta način, če Boga
tajijo, samo na ta način, so si mislili, je mogoče cerkev
ugonobiti

Mi živimo danes še v dobi te vrste boja proti
katoliški cerkvi, akoravno že marsikatera znamenja
kažejo, da se ta doba bliža svojemu koncu.

Res je, da je nauk brezverstva jako vabljiv za
marsikaterega človeka, zlasti pa vabljiv za tiste, k i
kaj več imajo!  Kajti iz tajenja Boga sledi, da

199

človek ni odgovoren za svoja dejanja višjemu bitju,
ampak da lahko dela kar hoče, ne da bi ga kdo zaradi
tega, razun če prestopi meje kazenskega zakona, mogel
na odgovor poklicati. Ateisti pravijo: Kako ste vendar
neumni! Uživajte! Saj vi niste bistveno nič druzega
kakor orang-utang. (Veselost.) Uživajte vse, kar Vaše
telo želi, saj smo zato na svetu, da uživamo! No in
seveda to je vabljivo za vsakega, ki je premožen, ker
on ima najmeč prilike za užitek, in čuti predpise mo¬
rale kot jako neprijetno omejitev svoje osebne
svobode.  Naravno je torej, da so se večinoma
ravno bogatejši ljudje radi poprijeli tega nauka. (Klici:
tako je!)

Slično je z „inteligenco“. Vsak sliši rad, če se
mu reče, da je „inteligenten“, in čim bolj je neumen,
tem bolj ga to veseli. (Smeh in ploskanje.) Zdaj so pa
prišli učenjaki in so rekli: Tisti, ki živi kakor tele, ki
nič ne veruje, ki Boga taji, ki pozna cerkev samo od
■zunaj, gostilno pa od znotraj, tisti je „inteligenten“
človek. Kdor gre pa raje notri v cerkev, pa moli, to
je pa neumen človek, mračnjak, ta sedi še in živi v
srednjeveški temoti, to je zabit človek. (Velika veselost.)
Seveda popolnoma naravno je potem, da zlasti tisti
ljudje, kateri so ali sploh zelo neumni ali pa, ki so le
na pol omikani, da so kje kaj povohali v kako šolo,
kakšno prvo, drugo, tretjo gimnazijo ali realko, da tisti
prav posebno radi slišijo, kako so „inteligentni“. Vsled
tega so se ravno tisti na pol omikani, na pol izobra¬
ženi elementi, katere je rajnki dr. Janez Bleiweiss
(Živio-klici.) v svojih „Novicah“ imenoval „ bra¬
njevce omike",  (Bučen smeh.) da so se ravno tisti
elementi poprijeli z velikim navdušenjem tega novega
nauka in tako so kar črez noč največja teleta postala
„i n t e 1 i g e n ca.“ (Velika veselost.)

Marsikdo bode vprašal: kako pa je to, da ravno
inteligenca  pogostoma Boga taji. Marsikdo je že
prišel med Vas in Vam je rekel: Učeni gospodje ve¬
činoma vero tajijo in ne verujejo v Boga, torej že ne
more tako biti, kot Vam duhovniki pripovedujejo. Ta¬
kemu gospodu odgovarjam: Kako pa pismarji, farizeji
in veliki duhovni za časa Kristusa? Ti so Gospoda
videli  na svoje lastne oči, so ga slišali, pa ne

200

samo to, še celo njegove čudeže so videli, pa
vkljub temu niso hoteli verovati. Zato,
ker je šlo to zoper njihove sebične
interese, ker jim je bil Kristusov nauk
na potu, zaradi tega, ker niso hoteli ve¬
rovati, zato niso verovali! (Dolgotrajno pri¬
trjevanje.)

Spominjam samo na prigodek v Kafarnavmu, ko
so mrtvoudnega prinesli Kristusu. In ko je Kristus
rekel: „Tvoji grehi so ti odpuščeni", tedaj so godrnjali
pismarji in farizeji ter rekli: „Grehe odpuščati, to pra¬
vico ima samo Bog!“ Tedaj pa jim je Kristus odgo¬
voril: „Kaj je ložje reči: tvoji grehi so ti odpuščeni?
ali je ložje reči temu: vstani in hodi? Da pa bodete
videli, da ima sin človekov tudi pravico grehe odpu¬
ščati, rečem temu: vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!“

In bolnik je hipoma ozdravel, vstal, vzel svojo
posteljo in odšel, — pismarji so pa molče  odšli
in naprej hujskali proti Kristusu!  (Dolgo¬
trajno odobravanje.)

Tako je tudi z našo „inteligenco“. Človek ne sme
misliti, da bo te ljudi kdo prepričal. Če se kdo noče
dati prepričati, potem je vse zastonj. Čudeže so videli
pismarji in farizeji, pa niso hoteli  verovati v Kri¬
stusa. Tudi dandanes še niso čudeži prenehali. Spo-
minam na nebroj dokazanih  čudežev v Lourdesu.
(Dobro-klici.)

Koliko čudovitih ozdravljenj se je tam zgodilo!

Neverni zdravniki so se na lici mesta o tem pre¬
pričali in so morali slovesno to potrditi.

Eden največih nevernikov, Zola, je tudi sam šel
tja in se tudi prepričal o čudovitih ozdravljenjih, —
toda spreobrnil se vendar  ni. Kajti vera je
stvar volje,  volja je pa prosta.  Vera je stvar proste
volje. Kdor dobre volje  nima, se nikdar ne bode
spreobrnil.

Boj zoper Kristusa in njegovo cerkev se vleče
neprestano skozi vsa stoletja po Kristusovem rojstvu.
Konštatirati nam je danes, da je ta boj tudi poli¬
tičen.  Politična arena je torišče, kjer se ta boj bije
skozi vsa stoletja. Iz političnih  ozirov je divjal

201

Herod,  iz  političnih  uzrokov so preganjali kristjane
rimski cesarji, iz političnih  vzrokov je prišel razkol
v cerkev; iz političnih  ozirov so se herezije pod¬
pirale itd.

Ne dd se tajiti, v javnem  življenji se ta boj bije
in se bode tudi izvojeval. Tukaj se gre za veljavo vere
v javnem življenji, in ravno tega se sovražniki najbolj
bojč; zato so iznašli formulo: vera je privatna
stvar!

Da, res je, moja privatna stvar je, če verjem ali
ne, to je res. Moja privatna stvar je pa tudi, da to vero
nesem v javno življenje! (Dolgotrajno ploskanje.) Alije
luč za to, da se pod mernik postavi? Luč je zato, da
sveti! Ali veljajo v javnem življenju tisti večni zakoni,
kakor v zasebnem življenju, ali drugi? Ali ima človek
dve duši, eno za doma, če se zapre v svojo sobico, ali
pa k večjemu za cerkev, eno pa za javno življenje?
Ali ni človek podložen Bogu in njegovim zakonom od
prvega hipa svojega življenja do zadnjega, povsod, kjer
bodi, kamor pride, v vseh odnošajih, v zasebnem in
javnem življenju? Torej vera spada tudi v javnost,
je javen  faktor, javen element! To nasprotniki sami
nehotč pri vsaki priliki priznavajo. Vsaj je včeraj naš
prevzvišeni vladika podal zgled o tem. Ko so se dolo¬
čile duhovne vaje za učitelje in učiteljice, so liberalci
hujskali proti temu, smešili to naredbo in skušali tero¬
rizirati  učiteljstvo, da se ne udeleži vaj. Če je vera
privatna  stvar, zakaj se pa gospodje tako razbur¬
jajo?! (Živahno pritrjevanje.)

Med Slovenci boj med katoličanstvom in brez-
verstvom v javnem življenju ni nov. Že v prvi polo¬
vici sedemdesetih let, ko je še rajnki dr. Janez Blei-
weis živel, je bil prav ravno tisti  boj. Dr. Janez
Bleiweis je svojo stranko imenoval katoliško-na-
rodno,  nasprotnike je pa imenoval liberaluhe.
Tedaj se je v „Slovenskem Narodu 41 , ki je bil že takrat
dnevnik, prav na ravno tisti surovi način, kakor dan¬
danes, vodil boj proti katoliško - narodnim možem.
Dr. Bleiweisa in njegove somišljenike je imenoval n. pr.
,,duševne evnuhe 14  (Smeh.)

Z ravno tistimi sredstvi, kakor danes, z lažjo,
obrekovanjem, s psovkami, se je vršila takrat borba

202

„Slovenskega Naroda“ proti katoliško-narodni stranki,
ki je bila zbrana pod vodstvom Janeza Bleiweisa.

Predaleč bi zašel, ko bi hotel kaj več razlagati o
tisti borbi, akoravno je zelo zelo zanimiva; morebiti
mi bode v kratkem dana prilika, o tem obširneje
govoriti.

Zanimivo je, da se je takrat že, ob enem s Slo¬
venskim Narodom £ ‘, tudi gor iška „Soča“  udele¬
ževala gonje proti katoliško-narodni stranki. In zname¬
nito je tudi, da je pokojni dr. Janez Blei-
weis že takrat prorokoval, datarazpor
bode vodil, — kakor se je izrazil, — do
„nemčurskega napredk  a“. Prorokoval je, da
slovenski liberalizem mora peljati z logično
silo do zveze slovenskih liberalcev  z
nemškimi.

Pozneje je ta boj nekoliko ponehal, tlel je samo
pod pepelom. Za časa I. slovenskega katoliškega shoda,
pred osmimi leti pa je ta boj že zopet plamtel. Z nekakim
humorjem se sicer spominjamo, kako smo takrat morali
še na dolgo in široko dokazovati,  da imamo libe¬
ralce na Slovenskem. (Veselost.)

Takrat je bilo še veliko dobrih, poštenih ljudi,
ki niso verjeli, da bi bilo to mogoče. Tako hitro se
je izgubil spomin na 1. 1873 in 1874! Danes nam ni
treba več dokazovati, da imamo na Slovenskem libe¬
ralce, kajti za ta dokaz so ti gospodje sami skrbeli.
Dokazali so celo neizpodbitno, da imamo najslabše
liberalce, take, da so celi deželi in na¬
rodu v sramoto!  (Viharno odobravanje.) Zname¬
nito je sledeče. Pod pretvezo radikalne  narodnosti
so nastopili ti gospodje še pred osmimi leti, in s to pre¬
tvezo, s tem plaščem, so marsikaterega poštenega člo¬
veka omamili.

Koliko je radikalna narodnost liberalcev  vredna,
nam spričuje slavna sedanjost, ko vidimo voditelje slo¬
venskih liberalcev v tako lepi slogi z nemškimi libe¬
ralci, z baronom Schwegelnom na čelu! Tako je slo¬
vensko liberalstvo, kakor je Bleiweis prorokoval, pri¬
vedlo z logično silo do — narodnega izdaj¬
stva!  (Viharni klici: Sramota!)

203

Toda pustimo naše lastne neznosne razmere, saj
se veliki boj, ki se bije med Kristusom in njegovimi
sovražniki, saj se ta boj ne bode odločil pri nas na
Kranjskem, najmanj pa v Ljubljani. (Veselost.) Ta boj
se bode odločil v veliko večji areni, seveda, kar pa
nikakor ne izključuje, da moramo mi vsi kakor en
mož stati v vrstah in se boriti za svoje svetinje. Nekoč
sem slišal od nekega liberalnega duhovnika, ki tudi ni
hotel verovati in menda še danes ne veruje, da so libe¬
ralci na Slovenskem (Veselost), — da je rekel: ,,Kle¬
rikalci pravijo, da je vera v nevarnosti. Kako bode
vera v nevarnosti, saj je od Boga!“ To je popolnoma
res, vera bode ostala, če se ji danes vsi tukaj zbrani
odpovemo. (Veselost.) To je gotovo. Ali pa bode, če se
veri odpovemo, to v našo  korist, v korist našega
naroda,  to je drugo vprašanje! (Dolgotrajno odobra¬
vanje.)

Sploh, kadar naši liberalci in sovražniki vere
sploh govorijo ali pišejo o naši katoliški veri, takrat
se moram nehote spominjati na neko knjigo, kije izšla
v šestdesetih letih pod naslovom: »Napoleon I. kein
Feldherr! Nachgewiesen von einem konigl. preussischen
Gardelieutenant.“ (Dolgotrajen bučen smeh.) Tako zrelo
sodbo, kakor je ta kraljevi pruski gardelajtnant imel
o vojskovodji Napoleonu I., tako zrelo sodbo imajo
naši židovsko-liberalni žurnalisti o naši katoliški cerkvi.

Naj pišejo o drugih stvareh, tam jim priznamo kom¬
petenco. Naj pišejo o vspehih njihovega slavnega na¬
predka v gotovih hišah, če hočejo! Tam so kompetentni!

O veri in cerkvi pa morejo ravno toliko govoriti in
pisati, kakor slepec o barvah! (Viharno pritrjevanje,
ploska v nje in živio-klici.)

Se enkrat se povrnem k vprašanju, zakaj inte¬
ligenca" večinoma nasprotuje cerkvi in veri. M i imamo,
hvala Bogu, dandanes še mnogo posvetnih učenjakov,
vzornih  učenjakov, kojih vsak je kos petdesetim
brezverskim učenjakom; učenjakov, ki stoje na stališču
naše svete vere. (Burno pritrjevanje.) Opomnim naj na
znamenit izrek velikega učenjaka, katerega cel svet
pozna, in kateri je kot kompetenten priznan morebiti •
tudi od liberalne strani, ker je mož naravoslovske vede,

— slavni Pasteur v Parizu.  Ta moč je izrekel po-

204

menljive besede: „Če je kdo dobro študiral, potem ima
vero bretonskega kmeta Če bi bil pa še bolje študiral,
bi imel vero bretonske kmetice!" (Navdušeno ploskanje.)
Tako je gospčda „inteligenca“ ! Dobro  študirajte,
potem bodete imeli vero!! Kakšna inteligenca pa ob¬
stoji v tem, če si človek ne vzame toliko truda, da bi
nekoliko premišljeval o tem, kar je za človeka najvaž¬
nejše, kar odločuje njegovo osodo za večnost?!
Ako vemo, ako poznamo brezmejno ignoranco
te „inteligence“ v verskih stvareh, kakor opazujemo
to dan za dnevom, korak za korakom, vsako uro tako
rekoč, — komu bode potem ta „inteligenca“ impo-
nirala, kateremu pametnemu, resnemu človeku? (Pri-
tajevanje.)

Če pa reče kdo: Jaz druzega ne verujem, kot to,
kar vidim, — no takemu je pa dal lep odgovor škof
Teofil v Antijohiji že v prvih stoletjih po Kristusovem
rojstvu. Rekel je nekemu Antoniju: „Ti praviš, pokaži
mi Boga. Jaz ti pa pravim: pokaži mi svojo dušo!“ Mi
pa bi lahko, ker liberalec in brezverec dušo taji, mi
bi mu lahko odgovorili: Pokaži mi svojo pamet! (Vese¬
lost in odobravanje.)

Politični boj takozvane posvetne „inteligence“
zoper verske resnice in cerkveno avtoriteto se bije v
vseh krščanskih državah in v  se bije tudi zlasti močno
v naši starodavni Avstriji. Zal, da se je vodstvo države
od konca 18. stoletja pa do danes močno udajalo brez¬
verskim in protiverskim načelom. Zato tudi v državnem
razvoju čestokrak ni bilo blagoslova. Kam pa je prišla
naša Avstrija? Pojdimo na Dunaj pogledat, kako
modri ljudje sedaj iščejo „kvadraturo cirkelna", kako .
bi rešili našo državo iz zamotanih razmer! Mi pa vemo,
iz česa to izhaja: to je posledica grehov liberalnih,
brezvernih državnikov, kateri so našo državo šiloma
spravili v protiverski tir. (Res je!) Koliko se je od
strani države, od strani brezverskih državnikov grešilo
proti cerkvi in proti veri! Spominjam samo kratko na
dobo Jožefa II., ko je brezverski minister Kauniz kruto
postopal proti katoliški cerkvi! Takoj takrat je imelo
to postopanje posledico, da so se mednarodi
vneli ljuti narodnostni boji.  (Res je!)

205

Država je tudi še v tem stoletju kruto grešila
proti cerkvi, ko je brez vsake pravice, po¬
polnoma lastnomočno, prelomila kon¬
kordat, pogodbo, katero je bila država sklenila za
večne čase s svetim očetom. (Klici: Tako je!)

Vsak greh ima svojo kazen, in tudi države, če
grešijo, sprejmč neizogibno svojo kazen. Ali zato nam
ni treba prav nič obupavati. Avstrija stoji trdno,
ker ima veliko maso poštenega ljudstva! (Burno pri¬
trjevanje.)

To je zaklad,  katerega ima Avstrija, danes še
največji zaklad, katerega ima naša starodavna država,
in ki ga ima kljub raznim slabim držav¬
nikom  tega stoletja. Ta zaklad je treba vzdigniti
in ta zaklad se bode  vzdignil! Tisti stanovi, kateri
imajo danes predpravice v državi,  med ka¬
tere prištevamo v prvi vrsti liberalno mestno inteli¬
genco", dokazali so svojo popolno nesposobnost
zadostiti potrebam državnega življenja, zato so te pred¬
pravice pravi nonsens in so nevzdržljive  postale.
(Pritrjevanje.) Ravno iz liberalne mestne „inteligence“
se je izcimilo to, kar je našo državo pripravilo v se¬
danje zamotane razmere, namreč obstrukcija.  Te
niso iznašli zastopniki mase naroda. O ne! To so iz¬
našli zastopniki liberalnih profesorjev, c. k. uradnikov
itd. Tisti, ki obstruirajo v parlamentu, se ne rekrutirajo
iz pete kurije, se rekrutirajo marveč iz mestnih
krogov,  iz liberalnih profesorjev, mladih uradnikov
itd. Naj se torej naš presvetli cesar — in to mislim
sem dolžan tudi danes, pri tej slovesni priliki izreci,
— naj se naš presvitli cesar obrne do svojih
zvestih narodov  in tista „inteligenca“, ki je ob¬
strukcijo iznašla, ki zavira vse državno življenje, bode
izginila kakor kaplja v morju! (Dobro- in živio-klici,
ploskanje.)

Mi pa, katoličani, smo dolžni zastaviti vse svoje
sile v to, da se to izvede, ker nam naš patriotizem to
veleva, naš čisti avstrijski patriotizem. Ne smemo pa
stati izolirani, mi slovenski katoličani! Mi moramo
iskati ožjega stika s katoličani drugih avstrijskih Slo¬
vanov in sploh s katoličani vseh narodnosti v državi!
Vsi avstrijski katoličani skupaj se zbirajmo kakor en

206

mož okoli prestola našega presvitlega vladarja! (Dolgo
trajno navdušeno odobravanje.)

Zato pa ne poudarjajmo toliko tega, kar nas loči
od drugorodnih katolikov, ampak poudarjajmo to, kar
nas z njimi — druži! (Viharno ploskanje.)

Kakor je prej eden govornikov rekel: in neces-
sariis unitas,  tega načela ne smemo zabiti nikdar.
V potrebnem jedinost! Najpotrebnejša  pa je v
današnjih burnih časih, kakor zmiraj, živa vera.  V
tej živi veri združimo se vsi avstrijski katoliki tesno
okoli vladarjev naše svete cerkve. (Odobravanje.)

Tudi v politični  borbi, tudi tukaj glejmo
vedno na tiste, ki so nasledniki apostolov, glejmo vedno
na tiste, katerim je Kristus dal v s o oblast,  potem
nismo nikdar v nevarnosti, da bi zagrešili na napačna
pota! Hvalimo Boga in radujmo se, da imamo ravno
mi Slovenci škofe take, da jih nima kmalu kak narod.
(Hrupno odobravanje. Viharno ploskanje in živeli-klici.)

In kar nas posebno vzradostuje, je, da so ti go¬
spodje, ki stojč na višini življenja, na višini cerkvene
hierarhije, izšli iz našega priprostega ljud¬
stva.  (Gromoviti živeli-klici.)

Zato, pravim, kakor visoko stojč na eni strani,
tako blizu  so nam na drugi strani! Papež, škofje,
duhovščina, ljudstvo, inteligenca, vsi stanovi smo ena
velika katoliška armada. (Viharno odobravanje.)

In pri tem nas tolažijo vselej in z veselo za¬
vestjo navdajajo one besede, katere je naš Izveličar
govoril, predno je šel k svojemu nebeškemu očetu:
„M e n i je dana vsa oblast v nebesih in na
zemlji.  Torej idite in učite vse narode. In učite jih
vse izpolnovati, karkoli sem Vam zapovedal: Glejte ,
jas ostanem pri Vas vse dni do konca sveta V
(Navdušeni šivio-klici; gromovito dolgo trajajoče odo¬
bravanje, viharno ploskanje in ovacije govorniku.)

Predsednik dr. Laginja: Slavni shod! Čuvši danes
ta govor, mislim, da ste redkokdaj imeli priliko slišati
tako na poljuden način povedane velike resnice, kakor
nam jih je danes povedal gospod govornik Gotovo
izražam čutila vseh, ako se s predsedniškega stola

207

velespoštovanemu gospodu dr. Ivanu Šušteršiču za
njegov poučni krasni govor toplo zahvalim in mislim,
da mi bode slavni zbor z radostjo pritegnil, če rečem:
Bog živi dr. Ivana Šušteršiča! (Gromoviti živio-klici.)

Besedo ima dr. Ivan E. Krek, ki bo govoril o
katoliško-narodni organizaciji.

Govor dr. Ivana E. Kreka.

Presvetli cerkveni pastirji! Slovensko katoliško
ljudstvo!

Moja naloga, ki mi jo je dal pripravljavni odbor,
je govoriti Vam o katoliško-narodni organizaciji. Orga¬
nizacija je tisto delovanje, katero zbira posamnike in
jih združuje v družabna telesa. Iz posamnikov, raztre¬
senih med seboj, dela s tem, da jih skuplja, nekaj no¬
vega, nova živa telesa, organizme, kakor pravimo.
Bistvo takega družabnega organizma je, da morajo tisti
posamniki, ki se združujejo v tak organizem, v tako
novo telo, imeti neko novo misel, ki je kot posamniki
nimajo, imeti morajo misel: delovati za splošno
korist  vseh tistih, ki so v njihovi zvezi. Če govo¬
rimo torej o organizaciji, govorimo že samo ob sebi o
delovanju, ki mora biti naperjeno na splošno korist. In
če govorimo o katoliško - narodni organizaciji, potem
pravimo s tem, da hočemo skupiti ljudi, ki niso zdru¬
ženi, niso zvezani med seboj, v katoliško - narodne
namene.

V katoliško-narodni organizaciji hočemo tedaj
zbrati naše ljudstvo zato, da bode delovalo v splošno
korist katoliško-slovenskega naroda. Vsled tega je že
v samem bistvu te organizacije pobito to, kar govorč
nasprotniki, da bi namreč ta organizacija mogla služiti
samo namenu kakega stanu ali celo kakega posamnika.
(Res je!) Porabimo to priliko in protestujmo najodloč¬
neje, da bi se ti organizaciji očitalo, da služi samo v
korist enega stanu ali celo v korist posamnikov. (Vi¬
harno ploskanje in odobravanje.)

To očitanje je le pesek v oči. Če bi ta stvar res
imela namen koristiti samo posamnikom, potem ne
moremo govoriti o nobeni organizaciji. (Tako je!)

208

Gotovo pa je, da moramo pri tej organizaciji naj¬
prej in najbolj skrbeti za tiste, ki te organizacije naj¬
bolj potrebujejo. Pred vsem torej moramo skrbeti za
naše delavske stanove. (Odobravanje.)

Ko govorim o katoliško - narodni organizaciji,
bodete edini z menoj, če pravim, da je meni naloga
dana povzeti vse, kar je bilo danes, kar je bilo včeraj
lepega govorjenega; povzeti to, kar se je reklo bodisi
v odseku za krščansko življenje, bodisi gledč na šol¬
stvo, na umetelnost, bodisi znanost, bodisi v socialnem
oziru; vse to ima namen koristiti slovenskemu katoliš¬
kemu narodu.

Ako govorimo o katoliško - narodni organizaciji,
govorimo torej o tem, kako bomo zbirali in združevali
moči, katere bodo stremile za tem, da se vse to, o
čemer se je sklepalo te dni, tudi v dejanju izvede.

Moj govor bo imel dva dela; v prvem hočem do¬
kazati, da je taka organizacija potrebna;  v drugem
hočem pokazati, česa je treba  pri taki organizaciji.

I.

Da je ta organizacija potrebna, nas uče vzlasti
nasprotniki slovenske in katoliške misli. Nasprotujejo
nam nasprotniki naše vere in narodnosti ter se boje
združevanja slovenskega katoliškega ljudstva; ta strah
nas najbolj poučuje, da je to združe-
vanjepotrebno.  (Gromovito ploskanje in živio-klici.)

Ugovor, da se pričenja po tej organizaciji gospo¬
darski boj, ta ugovor nam svedoči, kaki nevedneži so
tisti, ki ga ponavljajo. Gospodarski boj! Ali ne divja
ta gospodarski boj že več kot eno stoletje? Ali ni v
socialnem in verskem oziru razbil vse, kar nam je
dragega in svetega? Ali ni ta socialni boj že izdavna
prijel našega ubogega kmeta, da se z največim trudom
in z naj večjo težavo bori za košček kruha? Ali ni taj
boj že prej divjal, ko nam je na tisoče in tisoče ljudi
pognal daleč po svetu, da propadajo na duši in telesu?
Ali se ni ta boj zajedel v vse naše stanove, posebno v
naše delavske stanove in jih gmotno in s tem tudi
duševno postavil ob rob pogube. (Res je!)

209

Se H more govoriti, da naša organizacija vstvarja
boj ? Hujšega boja, ki se bije že dolgo v vseh političnih
in socialnih razmerah, sploh mogoče ni. Ta boj je ob
zadnji uri pokazal potrebo organizacije. Vsled politi-
škega in gospodarskega boja se je pričelo združevanje
in ne narobe.

Pokažimo vsaj v nekaterih točkah tiste uspehe,
ki se sedaj kažejo pri naši organizaciji. Ne bom govoril
o gospodarskih uspehih, o tem, da je kdo kak krajcar
prihranil, da si je kdo kako drobtino pridobil, govoriti
hočem le o tistih uspehih, ki se ne dajo meriti, ki se
ne dajo šteti, ki se pa živo čutijo med nami.

1. Gotovo je, da se vsled klica po zdru¬
ževanju mnogo več na Slovenskem moli.

2.  Veliko več se bere, kakor se je
preje bralo.

3. Veliko več je smisla za javno živ¬
ljenje.  Lahko bi vprašal in klical za priče svoje
tovariše, kateri so bili v rajnem državnem zboru (smeh!),
koliko več imajo naši poslanci sedaj dela, kakor so ga
imeli poprej. Ljudstvo se vzbuja in zahteva najrazno-
vrstnejših stvari od svojih poslancev.

4. Vsled smisla za združevanje je
postal duh vzajemnosti krepek in silen.

Če me vprašate, kaj me najbolj veseli pri delavski
organizaciji, potem Vam povem odkrito, da me to naj¬
bolje veseli, da toliko ubogih ljudi, za katere se noben
človek ni brigal, kateri so bili kakor kaplja na veji,
zdaj glave po konci vzdigujejo in se čutijo ljudi med
soljudmi na zemlji. (Živio - klici, dolgotrajno pritr¬
jevanje.)

To me veseli, da se ti ubogi ljudje poznajo med
seboj, da se imajo radi med seboj, da se danes delavci
krščanskega mišljenja iz Ljubljane, iz Idrije, z Jesenic,
iz Celja ali od koderkoli, ako pridejo skupaj, čutijo kot
bratje in prijatelji!

Ali se d k  ta čut meriti ?

Ali bo mogla avstrijska statistika kaj zapisati o
tem ? O političnih posledicah pač, toda kratkovidnost
avstrijskih državnikov je tolika, da je lahko mogoče,

14

210

da bodo prezrli ves ta moralen uspeh in plod krščan¬
skega združevanja.

In če me vprašate, kaj me najbolj veseli pri
kmečkem gibanju, pri posojilnicah, pri zadružnem gi¬
banju, bom ponavljal zopet: gmotni dobiček je po¬
stranska stvar, ker če so ljudje delavni in zdravi na
duši in telesu, potem Vas vprašam: Kje je tista moč,
ki jih bode ustavila? (Odobravanje.) Glavna stvar je
medsebojno prijateljstvo, ta medsebojna zveza, iz katere
izvira misel, ki je poglavitna pri organizaciji: misel
delovati za splošno korist.

To je veselo, da, kakor hitro je prodrla ta misel
v ljudstvo, se je takoj pokazalo, da ljudstvo razume ta
poziv, še več, da ima v svoji sredi še mnogo biserov,
demantov, ki so pripravljeni žrtvovati svoje premoženje
in če ga nimajo, (kar je največkrat tudi res), svoje
znanje, svoj čas, svojo čast v splošno korist. Koliko,
dragi moji, imamo danes na slovenski zemlji delavskih
in kmečkih robotnikov izmed priprostega ljudstva, ki
so napolnjeni z ljubeznijo do ljudstva in ki delujejo in
trpč za to ljudstvo! (Živeli!)

5. S tem se vrača veselje do dela,
vrača se veselje do varčevanja, do na¬
predka, pogum v trpljenju.  Vsega tega ni,
dragi moji, kjer ni upanja za boljše čase v združevanju!
(Tako je!)

Lahko bi pokazal na vzgledih, na kolikih krajih
ljudje, ki so še pred nedavnim časom živeli kot po¬
zabljeni, brez moči kakor jetniki, kakor robovi, danes
svobodno in veselo zopet dišejo in imajo smisel za
svoj čas in potrebe svojega časa in smisel za napredek
v vseh ozirih.

Ne more se pa dovolj povdarjati, da pri tem
vprašanju katoliško-narodne organizacije niso naši na¬
sprotniki glavna stvar. Ravno to največkrat zavira
vsako organizacijo, ker se ljudje, kateri bi sicer po
mislih bili vneti za njo, bojč nasprotnikov in vedno
pravijo: kaj bode ta ali oni rekel, ta bode nasproten,
ta, je že nasproten itd.

To ne velja, mi moramo združevati prijatelje, za
nasprotnike pa se ne brigati, ker organizovati ne mo-

211

remo drugih, kakor tiste, ki so ene misli. Pustimo v
miru nasprotnike, ne mislimo nanje in s tem ne ubi¬
jajmo sebi poguma, ne škodujmo dobri stvari in ne
gubimo časa. Ali ni naša stvar dobra? Če je dobra,
potem pojdimo za njo! (Pritrjevanje.)

Pri tej priliki naj tudi to omenim, da je jako ve¬
lika škoda to, da se nahajajo med prijatelji krščan¬
skega gibanja ljudje, ki svoj nos po nepotrebnem vti¬
kajo v liberalne liste, če le pridejo do njih. Taki ljudje
ne delajo prav. Zakaj bereš te liste, vprašam ? Oni pa
pravijo: moram brati, da bom vedel vsaj, kaj nasprot¬
niki pravijo. „Da se resnica prav spozna, mora se čuti
dva zvona.“

Vprašam takega človeka: Ali nimaš sam vesti?
Če potrebuješ zato, da svojo vest izprašaš, liberalnih
listov, potem je slabo s tvojo vestjo. (Odobravanje,
veselost.)

Prvo točko sem dokončal. Katoliška narodna
organizacija je potrebna. Kar manjka dokazov, si pa
dodajte sami, saj imate časa do III. slov. katoliškega
shoda dovolj. (Burno odobravanje.)

II.

Rekel sem: v drugi točki hočem povdarjati to,
kar je potrebno za organizacijo.  Tukaj
prosim vas, da pazno sledite mojim izvajanjem, ker se
o njih le malokdaj in redkokje premišljuje.

Prva stvar je: organizacija stremi za
napredkom  in hoče pri ljudskem združevanju ljudi
napraviti boljše, da bodo več vedeli, da bodo bolj
zdravi itd. To je teženje po napredku. Pri tem pa ne
smemo nikoli pozabiti, da ima napredek dva konca; od
enega se gre, k drugemu se pride.

Začetek vsacega napredka, ki se pa prav lahko
pozabi, označujejo besede sv. pisma: „Spomni se, človek,
da si prah in da se boš v prah povrnil.“ Te misli ne
smemo pozabiti, naj delamo, karkoli hočemo.

Drugi konec, kamor moramo priti, spoznamo po
poti, po kateri moramo hoditi.

14 *

212

Za nas katoliške kristijane je ta pot označena po
besedah Kristovih: „Hodi za menoj!“

Konec, do katerega moramo priti, nam kaže apo¬
stol narodov v svojem pismu do Efežanov, kjer pravi,
da je to namen vseh stanov, da „se snidemo vsi v edi¬
nosti vere in spoznanju Sina božjega v popolnosti moža,
v meri polne starosti Kristusove' 1 .

Napredek ima torej svoj začetek in tega začetka
ne smemo pozabiti. Ne smemo pa tudi pozabiti, po ka¬
teri poti moremo zadobiti to, proti čemur mora težiti
vsak napredek.

Druga neobhodno potrebna stvar za organizacijo
je pa tista, ki je potrebna za vsako dobro delo sploh,
namreč božja milost.  O tej stvari vam hočem še
ob kratkem razviti nekoliko misli.

Kje dobimo za organizacijo božjo milost v social¬
nem oziru, če smem tako reči: socialno milost
božjo?

Na to vprašanje nam odgovarja sledeče razmiš¬
ljanje: Bistvo organizacije je skrb za splošno korist.
Kdor te skrbi nima, ne more spadati v nobeno organi¬
zacijo. Splošna korist ima pri Bogu večjo veljavo,
kakor korist za posamnika, in vsled tega je tudi popol¬
noma gotovo, da daje Bog tudi svojo milost pri delo¬
vanju za splošno dobro. Splošno dobro imamo v dušnem
in telesnem oziru.

Bog je postavil dva zakramenta, katera imata v
resnici predvsem namen dajati pomoč tistim, kateri naj
služijo splošni koristi v duševnem in v telesnem oziru.
To sta namreč zakramenta sv. mašniškega posvečenja
in sv. zakona.

Zakrament sv. mašniškega posvečenja ima namen,
onim, katere posvečuje, podeliti duhovniško oblast v
splošno korist in s tem tudi obenem zagotovilo pomoči
v vseh tistih slučajih, kadar se ta duhovniška oblast
izvršuje.

Ravno tako imajo krščanski stariši, ki se sklenejo
v zakonu, namen, skrbeti za korist cele družine.

Vsled tega je tudi temu namenu primerno, da je
zagotovljena iz zakramentalne milosti božje izvirajoča

213

posebna pomoč v vseh slučajih, ki so spojeni z na¬
menom zakonskega stanu.

Iz tega torej vidimo, da imamo v resnici dve mi¬
losti, kateri sta nalašč za splošno korist ustanovljeni,
dva zakramenta, katera sta nalašč ustanovljena v splošno
korist. Umljiva je torej v človeškem gibanju zveza med
tema dvema zakramentoma pri prijateljih in nasprot¬
nikih. Tam, kjerkoli se spoštuje duhovski stan zato,
ker se je ohranila vera v zakrament mašnikovega po¬
svečenja, tam se je tudi ohranila vera v zakrament
sv. zakona.

Zgodovina nas uči, da vselej, kadarkoli se je za¬
čela oblast duhovska blatiti zato, ker se je zgubila
vera v nadnaturni značaj mašnikovega stanu, takrat
se je tudi začel boj proti edinosti in nerazrušnosti
zakona.

Ako hočemo, dragi moji, za organizacijo virov
milosti božje, potem najprej utrdimo vse to, kar more
utrditi vero v zakrament sv. mašniškega posvečenja, in
kar more povzdigniti lepoto in vzvišenost krščanske
zakonske zveze.

Vmes med tema dvema poloma, da tako rečemo,
med polom, ki pričenja na zemlji, namreč pri zakra¬
mentu svetega zakona, in do tistega pola, ki završuje
tam pri Kristusu, naj višjem duhovniku, med tema dvema
poloma se vrše vse organizacije. Izvirati morajo iz
rodbine, pričeti se morajo v rodbini, zvezane morajo
biti z rodbino, težiti morajo pa po tem, po čemer teži
mašniški stan, po svojem poklicu Vse, naj se imenu¬
jejo posojilnice, naj se imenujejo bratovščine, zadruge,
bralna društva, sploh vsaka zveza med ljudmi, kakor-
šna koli, ki hoče služiti splošni koristi, mora biti v
tesni zvezi z rodbino, mora se torej skrbno varovati
vsega, kar bi rodbino in njeno vez na zemlji razrušilo
Sem pa ne spadajo samo posojilnice, sem ne spadajo
samo zadruge, semkaj spada tudi organizem na¬
roda,  semkaj spada tudi organizem države;  država
in narod sta namreč tudi prišla iz rodbine.

Če se torej potegujemo za splošni blagor, naj si
bo za omiko, ali da damo našemu ljudstvu po ceni
kredit po posojilnicah, če se brigamo za skupno raz-

214

pečavanje v zadrugah, če se bojujemo za narodnost ali
če politikujemo, vselej moramo to delati v soglasju z
rodbino in z rodbinskim namenom, pa tudi v soglasju
z namenom, ki ga ima duhovniški stan. Če se iztrga
iz tega soglasja kak ideal, naj bode sam še tako lep,
recimo ljubezen do narodnosti, patriotizem, potem se
omaže in boj zanj zaide na napačna pota.

Če pa stojimo na ti podlagi, potem ni mogoče,
da bi ne našli, če tudi zaidemo za trenotek s pravega
pota, prave smeri. V ljubezni do rodbine in v zvezi z
rodbino z namenom, ki ga ima duhovski stan, vidimo
uresničenje, obrambo, izvor vseh idealov. V ljubezni do
domače hiše, v ljubezni do očeta in matere, v ljubezni,
ki jo imajo otroci do očeta, do matere med seboj, v
tem tiči tista moč, ki človeka dviguje, do zadnjega
dihljeja, ako ni popolnoma nravno propadel. Ljubezen
do domačih tal, napojenih z znojem, krvjo naših pred¬
nikov, ljubezen do materinega jezika izvira iz domače
hiše, iz smisli za rodbinsko zvezo. Bog, ki daje socialno
milost v zakramentu svetega zakona, krepi s svojo
milostjo našo ljubezen do jezika, daje svojo milost, ko
ljubimo svojo domovino in se borimo zanjo, daje svojo
milost, ko delujemo v smislu splošne koristi.

V končnem razvoju pa se strinjajo vsi ti nameni
v namenu, ki ga ima zakrament sv. mašniškega po¬
svečenja.

Eno točko hočemo še posebej premisliti, tisto
točko namreč, ki se mi zdi, da nam razlaga vspehe
naše organizacije in ki nam bodi naša svitla zvezda in
zagotovilo največjega napredka:

Zakrament svetega mašniškega posvečenja in za-
fkrament svetega zakona, ki sta, da tako rečemo, soci¬
alna zakramenta, ki delita socialne milosti, milosti za
pomoč pri delovanju za splošno korist, ta dva zakra¬
menta sta še posebej združena. Zakrament svetega reda,
svetega mašniškega posvečenja ima, kakor uči sveti
Tomaž, za namen sv. Rešnje telo in krog sv. Rešnjega
telesa, krog Evharistije so razvrščeni vsi ti redovi, naj
si bodo tisti, ki so pričetek zakramenta svetega mašni¬
škega posvečenja, naj si bodo tisti, ki imajo že zakra¬
mentalni znak. Vsi ti redovi imajo svojo vrsto po

215

tistem razmerju, ki ga imajo do sv. Rešnjega telesa.
Središče duhovniške oblasti in s tem tudi socialnega
delovanja, središče socialne sile duhovniškega stanu je
Evharistija, je sv. Rešnje Telo. Zakrament svetega za¬
kona je, kakor vemo, podoba zveze Kristusove z nje¬
govo cerkvijo. Ta zveza ima pa svoj javni, vidni simbol
zopet v Evharistiji, in tako vidimo, da je tudi tukaj
ravno tisto središče, ravno tisto posvetilo, ki je sre¬
dišče mašniškega stanu. Evharistija je torej središče
vsega socialnega delovanja, izvor vseh socialnih milosti.
V zvezi s pravo katoliško-narodno organizacijo prodira
češčenje Evharistije z elementarno silo naprej (Dobro!
Plosk.); ni se čuditi temu, kar gledamo danes pred
seboj.

Če torej ponovimo svoje misli, moramo reči:

Katoliško-narodna organizacija težiti ima za tem,
da se deluje za splošno korist katoliško-narodnega
ljudstva. Ta katoliško-narodna organizacija je potrebna;
zanjo sta pa potrebni dve stvari:

1. Pravi smisel za napredek, treba je poznati za¬
četek, pot napredka, smer, konec napredka.

2. Potrebna je Božja milost. Ta Božja milost nam
je obljubljena, nam je dana v dveh svetih zakramentih:
v zakramentu svetega mašniškega posvečenja in v za¬
kramentu svetega zakona. Središče je Evharistija, evha-
ristiški Kristus, in s tem je združeno tudi češčenje
Božje matere.

Ena stvar, katera naj nekako označuje težnje naše
organizacije, njen začetek in njeno smeh, pa nam bode
jasna iz tega razmišljanja:

Zakrament svetega zakona je, kakor sem dejal,
začetek vsakega socialnega delovanja. Sv. Tomaž ima
v svoji „Summa“ z ozirom na zakon med drugimi tudi
to vprašanje:

Ali zadržuje sužnost sklepanje zakona? Ako se
kdo oženi s sužnjo, tako odgovarja, in ne vč, da je
sužnja, ne velja zakon, in sicer:

„Sužnost je nekaj, kar se samo po sebi odbija,
med tem, ko je to, po čemer teži zakrament svetega
zakona, to, kar se samo po sebi želi.“

216

Suženjstva v starem smislu ni več, toda samo
v tem smislu, da nima več moderni suženj okovov,
verig na nogah, na glavi, na jeziku jih pa ima. (Pri¬
trjevanje.)

Hoditi smejo okrog, ako med potom lakote ne
umirajo. Okove so jim z nog vzeli toda vse druge so
jim pustili in še stokrat hujše naložili. (Viharno, dolgo¬
trajno odobravanje.)

Socialno blagostanje, splošna korist je nekaj, po
čemur se samo po sebi teži, in vsled tega je temu suž-
nost najbolj nasprotna. Najprej je potrebno delovanje
za svobodo v gospodarskem, za svobodo v političnem
oziru. Sužnji niso v nobenem oziru za rabo. Ako ho¬
čemo delovati, uspešno delovati v socialnem oziru, v
gospodarskem, v političnem oziru, ako hočemo uspešno
delovati v verskem oziru, ki je krona vseh teh ozirov,
potem moramo najprej stresti okove rob-
stva, ki tlačijo naše ljudstvo,  in kdor ima
to prepričanje, bo šel na delo, ta bo šel veselo zopet
nazaj domov in bo deloval zopet kakor dozdaj, da se
oživi ta organizacija, kjer je še ni, da se pokrepi, kjer
je že, in da se vedno z božjo milostjo spopolnjuje v
zvezi s češčenjem sv. Rešnjega Telesa.

Začeti je treba na tleh, začeti je treba na zemlji,
zvršilo se bo v nebesih.

Pri tem si bodemo vedno v svesti besed našega
pesnika, katerega stoletnico ravno letos obhajamo, pes¬
nika, ki je po hudih bojih prišel do dušnega miru, ki
ga nam javlja v svojem sonetu, in s katerim posve¬
čuje Čopovemu spominu „Krst pri Savici", v besedah,
ki govorč o minljivosti vseh posvetnih organizmov:

»Minljivost sladkih zvez na svet’ oznani,

Kak’ kratko je veselih dni število,

Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo
Up sreče onstran groba v prsih hrani."

(Burno odobravanje.)

Predsednikdr. Laginja:  Slavni zbor! Kakor¬
koli ponavljati izraze navdušenja na ta govor bilo bi
po teh ovacijah odveč. Jaz samo izpolnim svojo dolž¬
nost s predsedniškega stola, da zahvalim Gospoda Boga,
ki je dal slovenskemu narodu takega sina, kakor je
dr. Krek! (Zopetni gromoviti živio-klici.)

217

Volitev stalne komisije II. slovensko-
katoliškega shoda.

Nato se vrše volitve v stalno komisijo II. slo¬
vensko - katoliškega shoda in pripravljavni odbor za
tretji slovenski katoliški shod.

Izoljeniso bili dr. Šuster  šič, dr. M. Laginja  za
Primorje, dekan Žičk  ar  za Štajersko, tajnik Rozman
za Koroško, dr.Janko Brejc  za Kranjsko.

Dr Ivan Šušteršič:

Prevzamem zopet predsedništvo, toda le za kratek
čas. Izvršili smo svoje delovanje in sedaj veselo lahko
zakličemo: Hvala bodi Bogu, ki je s svojim blago¬
slovom vidno spremljal ta prekrasni shod. Veliko smo
pričakovali, da pa bo manifestacija katoliške zavesti na
shodu tako sijajna, tega si nismo mogli misliti.

Po današnjem dnevu ni težek odgovor: v katerem
taboru je Slovenija. (Tako je!)

Tukaj so bili zbrani zastopniki vseh stanov, od
priprostega moža pa do visokega aristokrata, tako da,
lahko rečemo: Narod v celoti je bil zastopan tukaj!
Posebna dolžnost in posebna radost mi veleva omeniti,
da je bilo na slovesnih shodih navzočih nič manj
kakor 300 slovenskih županov, da je tukaj zastopanih
360 društev, s posebno radostjo in hvaležnostjo pa
konštatujem navzočnost naših duhovnih vladarjev, ka¬
terih navzočnost je neovrgljiv dokaz, da smo zares
katoliški  narod! (Živio!) V svoji sredi smo tudi
radostno pozdravljali včeraj in danes visoke zastopnike
državne oblasti, v svoji sredini smo pozdravljali zastop¬
nike drugorodnih, zlasti slovanskih katoličanov. V
svoji sredi smo imeli ogromno število zastopnikov
našega duhovništva, s katerim je slovensko ljudstvo
najtesneje združeno in bo vedno tako ostalo. (Tako je!)

Dolžnost nam je pa tudi, da izrečemo prisrčno
zahvalo vsem tistim faktorjem, ki so pripomogli k lepi
in srečni izvršitvi današnjega shoda.

218

Visokim knezom in škofom ter drugim odličnjakom
smo svojo zahvalo že izrazili in sicer opetovano ter s
tako vznesenimi pozdravi, da bi bilo odveč še o tem
kaj govoriti. (Živeli!)

Posebej pa nas veže danes dolžnost ob sklepu
tega shoda zahvaliti se premarljivim članom priprav-
ljavnega odbora vzlasti njega predsedniku prelatu
Flisu  in tajniku dr. Evgenu Lampetu,  odbora za
zunanje priprave načelniku svetniku Vencajzu  in
tajniku Stefetu,  hvala gre vrlim društvom, ki so
poslala svoje zastopnike, hvala vodstvu Alojzijevišča,
katoliški družbi, katoliškemu rokodelskemu društvu,
semenišču, kranjski hranilnici, slovenskim krščanskim
akademikom, krščansko-socialnemu delavstvu, Meščan¬
skemu klubu", vsem in vsakemu iskrena hvala in od
Boga plačilo. (Pri vsakem imenu posebej živahni živio-
klici.)

V prvi vrsti in pred vsem pa seveda našemu go¬
spodu Bogu, ki je dal svoj blagoslov!

Nato se obrne predsednik do njegove eminencije
kardinala dr. Jakoba Missije,  ter ga prosi kratkega
nagovora in apostolskega blagoslova

Kardinal M i s s i a se na to dvigne ter stopi na
govorniški oder. Preteklo pa je dolgo časa, preden je
mogel govoriti. Opisati navdušenje, s katerim so ga
zborovavci pozdravljali, oceniti ovacije, katere so mu
prirejevali, to je naravnost nemogoče.

Govor Njegove eminencije kardinala in
Knezonadškofa goriškega, gospoda
dr. Jakoba flUssia.

Nisem prišel z namenom, govoriti, k Vam.

Bodi samo par kratkih besed, katere si dovo¬
ljujem še izpregovoriti, predno se razidemo. Nekatere
misli, katere sem Vam hotel povedati, je omenil ravno
sedaj moj gospod predgovornik, a ko se je zahvaljeval
raznim gospodom, enega ni izrecno imenoval; meni pa
se zdi dolžnost, ki jo imamo vsi, da se njemu v prvi

219

vrsti zahvalimo za ta shod. To je Vaš vzorni in neumorni
knez in škof, kateri je v svoji gorečnosti delal na to,
da se je ta shod izvršil. (Burne ovacije, živio - klici
škofu.) V svoji gorečnosti, v svoji ljubezni do Boga, v
svoji ljubezni do svete cerkve, do škofije, v svoji lju¬
bezni do bližnjega ni miroval, dokler ni tega dosegel.

Jaz to toliko bolj občudujem, ker se mu je to
posrečilo v tako kratkem času, kar biva med vami.

Vem, koliko časa je bilo treba, da je prišlo do
prvega slovenskega katoliškega shoda, in zato prav
toliko bolj občudujem, da je bilo mogoče v tako
kratkem času zasnovati ta shod, in torej njemu, ki se
je vsega žrtvoval, moja naj iskrenejša zahvala.

Naj pa tudi jaz ponovim zahvalo vsem tistim, ki
so kakorkoli pripomogli k temu shodu, in nazadnje
Vam vsem, ki ste se udeležili tega shoda.

Morda ni bilo ravno vsakemu lahko priti sem.
Bilo je težav, morebiti ne samo v gmotnem oziru, ampak
težav hujših, zbadanje od raznih strani itd. In vendar
premagali ste vse te težave in ste prišli v tako ogromnem
številu semkaj na veličastni shod.

Zato gre tudi vam najsrčnejša zahvala za to.

Na tem katoliškem shodu se je sklenilo marsikaj
lepega in dobrega. Morebiti ne bo mogoče vsega in
povsod izvesti; tudi ne mislim, da jev teh resolucijah,
katere so bile tukaj sklenjene, gotovo tudi vse obse¬
ženo, kar more pospeševati dobro stvar. Vendar pa je
zasejano seme, iz katerega, kakor upam, bode prišlo
mnogo lepega in dobrega sadu; zlasti ker upam, da se
bo to, kar se je zdaj začelo z največjim navdušenjem,
tudi nadaljevalo s takim navdušenjem.

Pri tem pa, ko sem se zahvaljeval vsem raznim
faktorjem in zlasti Vam, soudeležnikom tega shoda, se
moram spominjati tudi tistih, ki so takim shodom na¬
sprotni. Tudi tem se imam v nekem oziru zahvaljevati,
in sicer zato, ker so pripomogli, da se je vsled njiho¬
vega zbadanja pokazala tem lepša značajnost pri marsi¬
katerem. Uresničilo se je pri marsikaterem tudi to,
kar nam pripoveduje sveto pismo o apostolih, „da so
šli z veseljem od velikega zbora, ker so bili vredni
spoznani trpeti in prenašati zaničevanje zavoljo imena
Kristusovega!“ (Odobravanje.)

220

Mislim, da je nasprotstvo zoper tak shod kakor
drugod, tako tudi med nami že privedlo do takega
veselja v Gospodu. Hočem reči, da je marsikateri, ki
se je izprva morebiti bal udeleževati se katoliškega
gibanja, se otresel te bojazni in se zdaj velikodušno
udeležuje tega gibanja.

Pri tem mislim v prvi vrsti na naše visokošolce,
kateri so nekaj let sem tako pogumno jeli nastopati
(živeli-klici, hrupno odobravanje), ki se nič ne zmenijo
za razna nasprotovanja (tako je!), katerim so bili dosti¬
krat izpostavljeni ali v listih ali kakor si bodikoli.

To je velika pridobitev: neustrašenost in pogum
mladih ljudi. (Živeli-klici in ovacije „Danici“.)

Na misel mi prihaja še drugi stan, o katerem se
je tudi danes govorilo in se ga hvalilo, in to je uči¬
teljstvo (Živio! Bravo!), da se tudi ti bolj in bolj zdru¬
žujejo in se oprijemajo katoliške zastave in da se otre¬
sajo bojazni pred svetom. To je velikega pomena;
toliko večjega pomena, kolikor večjega pomena je sploh
učiteljski stan. Torej tudi tukaj se razodeva, kar sem
že navedel o apostolih, da so šli z veseljem od veli¬
kega zbora, ki jih je obsodil in jim pretil; z veseljem
so šli, ker so bili vredni trpeti zaničevanje za dobro
stvar, za stvar krščansko. (Hrupno, viharno odobravanje
in živeli-klici.)

Gospod predgovornik Vam je povedal, da s shodom
samim še ni vse opravljeno. To ponavljam tudi jaz.
Tukaj, kjer vas je veliko skupaj, tukaj, kjer ste vsi
več ali manj ene in iste misli, je lahko biti pogumnim.
Ali potem, ko se boste razšli, vsak na svojem
mestu delati vztrajno,  to je dostikrat jako
težavno. Zato povdarjam: Vztrajnosti  je treba, vztraj¬
nosti v dobrem!

Dalje priporočam edinost, ker v edinosti je moč;
pa ne samo zaradi tega, ampak tudi iz nekega nadna-
turnega vzroka.

Znane so Vam besede Kristusove: „Tam, kjer sta
dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz
sredi med nji mi. “

Ce ste pa vsi edini,  bodite potem združeni tukaj
ali razpršeni po raznih krajih, potem je med Vami Kri¬
stus naš Gospod, tisti, ki je rekel:

221

„Ne bojte se, jaz sem svet premagal/' (Odobra¬
vanje.)

Tretja reč, katero bi Vam priporočal, predno se
razidemo, je potrpežljivost.

Ne da se vse doseči na enkrat, nobena hiša se
ne sezida v enem dnevu, nobeno drevo ne pade na en
mah, ampak treba je delati naprej in pri tem biti potr¬
pežljivim. To potrpežljivost bi vzlasti priporočal tudi
nasproti tistim, ki niso naših misli; ker če jih hočemo
pridobiti, se to gotovo ne bo zgodilo s tem, če zba¬
danje vračamo z zbadanjem, ampak edino le s prena¬
šanjem, s potrpežljivostjo. Borimo se za dobro stvar
mirno, premišljeno, vztrajno, potrpežljivo, in tako smemo
upati, da bode s takim postopanjem združen blagoslov
božji. (Dobro!)

S tem sem Vam povedal nekaj skromnih misli
in sedaj pridem do tega, da Vam podelim blagoslov
božji.

Saj imamo v nebesih najljubeznjivejšega očeta, ki
nam želi le dobro za časno življenje in večnost. Ako
si izprosimo njegovega blagoslova, priznamo, da sami
od sebe ničesar ne premoremo, in smo torej pohlevni
in pohlevnim Bog daje svojo milost.

„Res, če je Bog z nami, kdo je zoper nas.“ Zato
je blagoslov božji res sveta in potrebna stvar.

Ni dosti, da samo mi delamo, da proučujemo, da
sklepamo, da še tako lepe misli izražamo; to je po¬
trebno, ampak ni vse; da se doseže vspeh, mora biti
dvojno skupaj: Bog in človek. Zato se mora z našim
delovanjem združiti tudi pobožna, pohlevna molitev k
večnemu Bogu.

Dostikrat premišljujem, zakaj dandanes marsika¬
tere tudi dobre reči nimajo vspeha, ali, kakor pravimo,
nimajo blagoslova. In marsikdaj si moram odgovoriti:
zato, ker dostikrat mislimo samo na delo in premalo
na molitev.

Zares, dela se vsestransko, piše se, organizuje se,
ali kakor hočete imenovati naše delovanje. Toda pri
tem se dostikrat pozabi, da ves blagoslov prihaja od
zgoraj, pozabi se, da treba moliti.

222

Zato bodi blagoslov božji, ki vam ga hočem sedaj
podeliti, kakor nekak opomin, da pri vsem svojem delo¬
vanju ali zase ali za bližnjega ne pozabite ob enem na
molitev.

Tedaj bo katoliški shod, katerega završujemo z
blagoslovom božjim, rodil najlepših sadov."

Tedaj pa so zborovalci na kolenih prejeli slovesen
blagoslov, podeljen po vzoritem kardinalu. Slovesen je
bil ta trenotek in tako ginljivo - pretresljiv, da je le
malo komu izmed zborovavcev ostalo oko suho. Z veli¬
kanskimi ovacijami škofom in predsedstvu se je završil
pomenljivo shod z radostnimi klici: Na srečno svidenje
pri tretjem slovenskem katoliškem shodu!

Komer; „Danice“.

Drugi slov. katol. shod se je zaključil s komerzom slov.
katol akad. društva „Danica“. V dvoranah starega strelišča ude¬
ležilo se je komerza okolu 500 oseb. „Danico“, ki je zasvetila
po prvem katoliškem shodu, počastili so s svojo navzočnostjo
Nj. eminenca kardinal dr. Missia,  presv. knezoškofa dr. Na¬
po tni k in dr. Jeglič,  več bivših državnih in deželnih
poslancev, lep venec krščanskega ženstva in mnogo drugih
odličnjakov.

Komerz je bil velesijajen ter so gostje v družbi zavednega
katoliškega akademičnega dijaštva preživeli par nepozabnih ur.
Njegovi eminenciji Missiji  in knezoškofoma je občinstvo pri¬
rejalo viharne ovacije. Pri vstopu pozdravila ju je cesarska pesem.

Z „Naprej zastave slave", katero je zasvirala neumorna
novomeška godba, otvoril se je banket. Predsednik „I)anice“,
stud. phil. Remec,  je pozdravil v imenu „Danice“ udeležence,
v prvi vrsti navzoče cerkvene kneze, brate Čehe in Hrvate.
Povdarjal je, da so slovenski katoliški akademiki z utripajočim
srcem pričakovali, kaj bo prinesel drugi katoliški shod. Resolucije
kažejo, da shod obeta lepih in koristnih sadov slovenskemu
narodu. Vzdignil je čašo na čast udeležencem z zagotovilom, da
bodo slov. katoliški akademiki ohranili si spomin na ta večer
skozi celo svoje življenje. Bučni klici „Živela Danica!" so za-
gromeli po dvorani.

Dr. Šušteršič  se je spominjal 90letnega starčka na
prestolu sv. Petra, sv. Očeta, ki nima na razpolago ne vojske,
ne topov, a ima na razpolago 250 milijonov vernih, zvestih
katoliških src. Če tudi smo mal narod, vendar zavzemamo časten

223

prostor v tem številu. Slava sv. Očetu, slava veleumu na sv. Petra
prestolu! — Občinstvo je govor stojč poslušalo in z nepopisnim
navdušenjem pridružilo se klicu predsednika „Katol. političnega
društva”.

Preč. gosp. generalni vikarij Flis  je naglašal, da se otroci
spominjajo svojih starišev, kadar so kako stvar srečno izvršili.
Spominjajmo se očeta Avstrijcev, cesarja, ki se more vedno za¬
našati na zvestobo svojih otrok. Tudi ta govor so udeleženci
stojč poslušali ter krepko zapeli cesarsko pesem.

Vodja g. P o vš e je povdarjal, daje  vrhunec sijaja dosegel
drugi katol. shod z dohodom Nj. eminencije kardinala dr. Missie.
(Občinstvo vstane in gromovito pozdravlja kardinala) Redek je
katoliški shod, da ga poseti član sv. kolegija, tembolj smo po¬
čaščeni mi, da nas je posetil član sv. kolegija in da je ta član
sin slovenske matere.  (Ponovljene ovacije kardinalu )
Iz srca vseh katoličanov govorim, ako izražam Nj. eminenciji
zahvalo, daje prihitel med nas in tako zopet kljub vsem zaprekam
pokazal ljubezen vernemu slovenskemu ljudstvu. V imenu »Danice 1 *,
katere častni član je govornik, obljubuje govornik Nj. eminenciji,
da hoče „Danica“ posvetiti tudi nadalje svoje moči Bogu v čast,
domovini v rast! Bog živi Nj. eminencijo! — Ovacija, katero so
udeleženci priredili svojemu ljubljenemu visokemu cerkvenemu
dostojanstveniku, je nepopisna. Nj. eminencija se je prepričal, da
udanost Njemu ostane med nami neomajna.

Gosp. sodni svetnik Vencajz  je napil navzočima knezo-
škofoma, premil, knezoškofu mariborskemu dr. M. Napotniku
in knezoškofu ljubljanskemu, dr. B. Jegliču  ter naglašal, da
smo Slovenci ponosni na take cerkvene kneze.

Gosp dr. Pavletič  je povdarjal, da se marsikdaj kaže,
kakor da bi bila kaka ideja zamrla, a se nakrat zopet oživi z
novo silo. Tudi ideja katoliška, katero nam Je d B Jezus Kristus,
se v novo poživlja med nami, ta sveta ideja bode zmagala. Časih
v strahu pogledamo okolu sebe, koliko je za nami somišljenikov,
— danes pa je dokazal drugi slov. katol. shod, da nismo osam¬
ljeni, da imamo za seboj mogočno četo krščanskih mož. Na¬
zdravil je Čehom in Hrvatom. (Burno odobravanje.)

Knezoškof dr. Jeglič  je govoril o katoliški zavesti med
hrvatsko inteligenco ter nazdravil na shodu navzoči slovenski
inteligenci, ki neustrašeno v današnjih težavnih časih izpoveduje
vero v Boga ter se ne boji zaničevanja in zasramovanja.

Po govoru knezoškofa dr. Jegliča  se je zaključil ofici-
jelni del komersa, ter je nadaljnje vodstvo komerza prevzel
dr. J a n k o v i č, kije  povdarjal, da so simpatije, katere se kažejo
do „Danice“ na današnjem shodu, najlepše zadoščenje »Pani¬
čarjem 11  za vsa sramotenja. „Danica“ ostane ognjišče krščansko
mislečih dijakov, ki hočejo, da stopijo v življenje ne samo kot
advokatje, doktorji, ampak tudi kot tolažniki slovenskega
naroda.  Širimo katoliško vedo, „Danica“ ostani zvesta zaščit-
nica možatosti. „Danici“ so se priredile velikanske ovacije.
Občinstvo je pozdravljalo krščansko misleče dijake s „Slava
Babici”!

224

Vseučiliški profesor g. dr. Tumpach  nazdravljal je vodi¬
teljem socialnega gibanja med Slovenci, dr. Kreku in dr. Pavlici,
jurist g. Šinkovec  je nazdravil krščanskemu ženstvu, rekoč,,
da spada ženstvo v naš tabor, ako je res, da le krščanstvo zna
ceniti ženstvo, da mu le krščanstvo daje pravo veljavo. Treba
pa je, da se ženski spol tudi zaveda krščanstva, ker ni dovolj,
da krščanstvo daje človeku veljavo, ampak človek mora tudi v
dejanju pokazati to krščanstvo. Izrekel je zahvalo krščanskemu
ženstvu za obilo udeležbo in končal: „Na zdravje krščanskemu
ženstvu!" (Živahno odobravanje.)

Gosp. dr. Lampe  je izrekel pohvalo zavednosti „Dani-
čarjev" ter dostavil, de je dobila „Danica“ na katoliškem shodu
in pri komerzu čast, za katero se zaman poteguje ^napredno"
dijaštvo.

Prelepo je govorila za-topnica ženstva in krščanskomislečih
učiteljic, povdarjajoč, da je bilo ženstvo na katoliškem shodu
častno upoštevano. Krščansko ženstvo pač ni manj upoštevano,
nego ono ženstvo, ki ne prisega na katoliško idejo. Slabe so naše
moči, a krepko držimo zastavo milega Izveličarja, v zavesti, da
se Bog cesto poslužuje najslabotnejšega sredstva v dosego velikih
smotrov. Z dejanjem je pokazal to, ko se je poslužil prečiste
Device Marije za sredstvo našega odrešenja. (Burno odobravanje.)

Slediti hočemo za zvezdami stalnicami,  dati hočemo
čast katoliškemu prepričanju, ne pa nikdar slediti raztresenim
kometom, ki poti ne ved6. Žvezdam stalnicam bodemo sledile
katoliške učiteljice po vzoru Slomškovem: „Vse za vero, dom,
cesarja!" Govor je očaral občinstvo in gromoviti pozdravi so
obsuli govornico.

Imenom krščanskega meščanstva je gosp. Karol Pollak
pozdravil „Danico“, gosp. Rozman  se je spominjal znanega
nasprotnega očitanja, da so udeleženci katoliškega shoda prišli
v Ljubljano po češplje. Doslej nismo vedeli, da je Ljubljana
zaslovela po češpljah. (Veselost.) Mi tudi vzamemo češplje in
ono, kar je na njih dobrega, koščice pa prepuščamo drugim.
(Burna veselost.) V Ljubljani smo se čutili domače. Videli smo
tudi, da je v nekem < žiru med Ljubljano in Celovcem malo raz¬
like (Hrupno odobravanje) Tisti ljudje, katere smo spoznali v
Celovcu dne 22. avgusta 1899., so enaki v Celovcu in tukaj.
Menili smo zato, da smo v domačem zraku. Govornik je želel,
naj se načrt delovanja, odobren na katoliškem shodu, ne pozabi,
ampak da ga vsega oživotvorimo. Slava vsem tistim, ki so delali
za drugi slov. katoliški shod! — Ob slovesu zakličemo: „da srce
zvesto kakor zdaj, ostalo bode vekomaj."

V imenu krščanskega socialnega delavstva je govoril de¬
lavski tajnik Gostinčar.  Krščanstvo je tista sila, ki dela
značaje. Tej krščanski ideji, v kateri naj se združijo vsi stanovi,
„Slava“!

Dr. Šušteršič  je omenil prizor, ki se je zgodil pred
zborovavnim prostorom. Prišla sta mimo dva liberalca. Prvi
liberalec je dejal: „Na, zdaj pa zmagaj, če moreš!" (Splošna
veselost.) Drugi pa je pobesil glavo in zamrmral: „Saj sem zmiraj

225

rekel!" (Smeh.) Iz tega fakturna sklepam, da bo morda liberalce
vsaj nekoliko pamet srečala in da bodo .sami uvideli, koliko
pravzaprav oni pomenijo na Slovenskem. Samega sebe spoznati,
je lepa čednost. Ako liberalci dobč to čednost, potem spoznajo,
da so velika ničla. (Ploskanje.) Kar je v naših močeh, jim bomo
do te zavesti pomogli. (Klici: ? Bomo!“) Vsak naših korakov,
vsaka naših priredb vzbudi pri liberalcih steklost. Ko so pošteno
stekli, vpijejo: „Kje je pa ljubezen?" (Smeh.) Ob tem njihovem
vpitju spominjam se na janičarje, ki so kristjanom dejali: „Ne
boj se, brat!", pa so jim rezali glave. Ljubezen često zahteva
od očeta, da vzame šibo in svoje poredne otroke kaznuje. Tako
naj vzame v roke slovensko ljudstvo palico in naj s palico
ozdravi svoje poredne otroke, iz same gole ljubezni, da bi se
liberalci poboljšali. V to ime vzdigujem čašo in kličem: »Živeli
liberalci P (Dolgotrajno odobravanje.)

V imenu »Katol. Listov" v Pragi je urednik Žundalek
v lepem slovenskem jeziku pozdravil zbrano občinstvo.

Dolgo časa so ostali udeležniki skupaj v prijateljskih po¬
govorih in zavesti, da je „Danica“, svetla zvezda slovenski inte¬
ligenci, častno zaključila drugi slov. katoliški shod. Novomeška
godba je razveseljevala goste s slovanskimi skladbami, a ko se
je približala ura slovesa, tedaj so zagromeli v slovo zvoki „Hej
Slovani!"

Brzojavke II. slov. katol. shodu v Ljubljani.

Ajdovščina. Pevsko društvo v Sturiji
radostno pozdravlja shod v zavesti, da Slovenci zma¬
gajo ž njegovim programom.

Ajdovščina.  II. slov. katol. shod v Ljubljani
naj Bog blagoslovi, da duh katoličanstva prenovi Slo¬
vane. Za katoliška načela vojskujočim se možem in
vsem udeležencem shoda: Slava, na zddr! — Fr. Kra¬
njec, Fil. Poljšak, Janko Kvas, Dragotin Branina.

Ajdovščina.  Duh božji razsvetli vse govor¬
nike na II. slov. katol. shodu in utrdi poslušavce v
prepričanju, da je sveta cerkev zidana na trdni skali,
katere ne bodo v  zmagala peklenska vrata! — Bralno
društvo  v Žabljah.

Beljak.  Slava veličastni slavnosti, ki bodi v
proslavo slovenskega naroda! — Globočnik, Pšeničnik.

Beljak.  Bog blagoslovi delovanje II. slov. katol.
shoda. Slava udeležencem! — P. Laetus Kovač.

15

226

Berzenice.  Bog blagoslovio rad na korist Slo-
venaca i Hrvata! — Stevanec.

Bled.  Sicer častno zastopani po 28 zastopnikih,
želimo katol. shodu najboljši vspeh za časni in večni
blagor našega naroda. — Gorjanci.

Bled.  Vse za vero, dom, cesarja! Krepko po¬
vzdigujte glas! V geslu tem nam lepa zarja priti mora,
srečen spas. — Katol. polit, društvo za radov¬
ljiški okraj.

Bled.  Bog živi mile slovenske vladike in vsa
vdana jim srca! Kristus zmaguj, vladaj in zapoveduj v
naši domovini! K temu pripomozi II. slov. katol. shod!
— Za blejsko Moško Marijino družbo  Janez
Čop, vodnik.

Bled.  Ponosno pa zaupno se oziramo doli na
Vas, najboljše naroda sinove, zbrane na II. slov. katol.
shodu. Bog Vas živi, v Vašem taboru je Slovenija! —
Katoliško izobraževalno društvo za mla¬
deniče  na Bledu.

Boh. Bistrica.  Želimo prav obilnega blago¬
slova božjega. — Za županstvo Srednja  vas
župan Janez Korošec, svetovavec Jakob Cesar, odbornik
Matija Zarnik.

Boh. Bistrica.  Katoliški program poživi za¬
sebno in javno življenje Slovencev! Pogumnim zboro-
vavcem: Slava! — Preželj, župan,  Mencinger,
Rozman, Preželj, Kobal, svetovavci, Žnidar, Mencinger,
Repinec, Rozman, Steudler, Piber, odborniki.

Borovlje.  Zadržana po poslih združujeva se v
duhu z zborovavci in kličeva krepki: Živio! Dal Bog,
da bi II. slov. katoliški shod po sijajnih vspehih nad-
krilil prvega, ter se zvršil v slavo, čast in prospeh
skupnega naroda slovenskega! — Za občino Svetna
ves  Slemic, župan, Stih, svetovavec.

Borovlje.  Slava shodu, ki deluje po geslu:
Vse za vero, dom, cesarja! Bog živi udeležnike in bla¬
goslovi njihovo delo! — Za posojilnico v st.
Janžu  v Rožni dolini Martin Stih, načelnik.

227

Bovec.  Bog blagoslovi Vaše delo, da bi srečen
vspeh imelo! —- Delavsko izobraževalno
društvo.

Bovec.  Pritrjujoči resolucijam katoliškega shoda
pozdravljamo vse udeležence. — Ilovar, dekan, Pečenko,
France, Zega.

Braslovče.  Veselo se pesem slovenska glasi,
ker temelj obstanka utrjuje se ji. — Pevsko  društvo,
Vinko Rojnik, Jan. Sternad, Frank, Sporn.

Brno.  Vašemu zborovanju popoln vspeh! —
Uredništvo „Hlasa“.

B u r g e i s. Zal zadržan, udeležiti se osebno dru¬
gega slovenskega katol. shoda, ga najsrčneje pozdrav¬
ljam. Na podlagi pravega katoličanstva je mogoča sreča
narodov. — Opat Treuinfels.

Buzet.  Za krst častni i slobodu zlatnu vojevaše
djedovi. Za krst častni i slobodu zlatnu nek vojevaju
unuci, i narod ce biti spasen. Tem pozdravlja shod —
občinsko glavarstvo.

Celje. Županstvo okolice celjske  z
navdušenjem pozdravlja drugi slovenski katoliški shod
z iskreno željo, naj bi bil v korist vsemu katoličanstvu
in skupnemu narodu slovenskemu ter prinesel zopet
zaželeni mir in edinost med slovenskimi sinovi. —
Župan Glinšek.

Celje.  Blagoslavljaj Bog delo pravih mož. —
Del. podporno društvo

Celje.  Rečiški tabor pozdravlja tabor cele Slo¬
venije. V tem taboru je cvet, zunaj osat; cvet duhti,
osat b6de. — Hranilnica in posojilnica.

Celje.  Le krščanska pravica in bratska samo¬
pomoč reši Slovence propada. Bratje, mi stojimo trdno.
— Kmet. društvo Rečica ob Savinji.

Celje.  Sobojevnike za vero katoliško in narod
slovenski pozdravljajo z bregov Savinje — celjski
akademiki.

Celovec.  Katoliški shod naj pripomore, da se
Slovenci vseh pokrajin versko in narodno organizirajo
v lep prospeh na duševnem in gospodarskem polju. —
Slov. posojilnica  v Celovcu.

15 *

228

Celovec. Bog daj vspeh! — Janez Brabenec
od Sv. Tomaža pri Cilbregu na Koroškem.

Celovec.  Po priprošnji naših blagovestnikov
in pokroviteljev dodeli mili Bog katoliškemu shodu
prav sijajen vspeh. — Podružnica sv Cirila
in Metoda za Celovec.

Celovec.  Dal Bog drugemu slovenskemu ka¬
toliškemu shodu prav mnogo vspeha v vsestranski na¬
predek in blagor milega nam naroda slovenskega. Ži¬
veli zborovavci! — Uredništvo „Mira“.

Celovec.  Iskreno pozdravljamo drugi slovenski
katoliški shod in vse zbrane rodoljube, želeč, da to
delo obrodi mnogo dobrega sadu v prid cerkve in tep¬
tanega našega naroda! Na zdar! — Katoliško po¬
litično in gospodarsko društvo za Slo¬
vence na Koroškem.

Celovec.  Naj katoliški shod budi, širi in krepi
verski in narodni duh v prospeh in blagor cerkve in
naroda ter donaša obilnega sadu! To želijo — prefekt
Stres, župnika Mikuš in Cesner, stolni kaplan Hribar
in tajnik Kovač.

C i r k n o. Verni Slovenci iz Novakov  na Go¬
riškem z veseljem pozdravljajo drugi slovenski kato¬
liški shod in se povsem strinjajo z njegovimi sklepi.

D j a k o v o. Zapaljena baklja na prvom hrvat-
skom sastanku u Zagrebu o društvenom, krščanskom
i socialnom pitanju razplamtila se i na brackom slo-
vensltom shodu na korist sestara dične Slovenije i pro-
budjene Hrvatske! Hvaljena Isus i Marija! — Aksamovič,
Golubičič, kapelana djakovačka.

D j a k o v o. Slovenskom katoliškom sastanku
pridružuju se profesori djakovačkog sjemeništa molit-
vom, neka potvrdi Bog ovo, što se radi u nama. —
Profesorski zbor.

D j a k o v o. Uspeh pod geslom: Sve za vjeru i
domovinu. — Vjekoslav Spinčic.

D j a k o v o. Bog blagoslovio dielo na procvat
svete vjere i na korist slovenskog puka. — Monsignor
Cepelič.

229

D jakovo.  Najbolji uspeh želi iz ravne Slavo¬
nije — nadžupnik Korošec.

D j a k o v o. Oduševljeno pozdravljajuč odlični
bratski zbor, želim, da bude na korist vjere i sloven-
skog-hrvatskog jedinstva. — Dr. Papratovič.

Doberla ves na Koroškem. Občina
Globasnica  pozdravlja drugi slovenski katoliški
shod prisrčno in se pridružuje vsem njegovim sklepom.
Živeli! — Jeki, župan.

Doberla ves.  Božji blagoslov Vašemu pod¬
jetju in bratski pozdrav zbranim! — Luka Lavtižar,
prošt doberlaveški.

Dobrepolje.  Z duhovni svojimi edini, udani
svete cerkve v  sini stojimo sred viharja: Za vero, dom,
cesarja. - Župljani robski.

Dobrepolje.  Bog živi na temelju krščanskih
načel združeno Slovenijo! — Za občino Rob:
Bregar, župan.

Dobrepolje.  K zmagi prapor naš se vije v
varstvu Matere Marije; njemu ne preti propast, delu
veje v slavo, čast. — Hranilnica in posojilnica
na Robu.

Dobrepolje.  Blagoslovi Vsemogočni delovanje
drugega katoliškega shoda! Slava udeležencem! —
Dobrepolje!.

Dobrepolje.  Bučj naj vihra, tuli piš, zastava
k zmagi nam je križ! Živelo krščansko časopisje,
živeli zborovavci! — Bralno društvo  na Robu.

Dolenja vas pri Ribnici.  Okoli katoliško-
narodne zastave združene zborovavce na II. slovenskem
katol. shodu prisrčno pozdravljamo, želeč mnogo vspeha
v čast božjo in blagor nas tako stiskanih kmetovavcev.
— Kmet. društvo  v Dolenji vasi pri Ribnici.

Domžale.  V imenu slamnikarjev  doma¬
činov vsem pozdrav in obilni vspeh! — Cerar.

Domžale.  Vimenu katoliško-mislečih delav¬
cev in rokodelcev:  Bog izpolni Vaše nade! —
Končan.

230

Domžale. Čast, slava in zahvala katoliškemu
shodu! — Delavsko podporno društvo.

Domžale.  Bog blagoslovi zaželeni katol. shod!

— Posojilnica.

Domžale.  Vsem udeležencem srčnost, vstrajnost
in blagoslov božji! — Strupi.

Domžale.  Srčno pozdravljamo vse zborovavce.

— Delavci  v slamnikarskih tovarnah: Cerar, Zajc,
Peterlin, Markužič, Tičar, Žabnikar.

Domžale.  Občina Depala  vas  se strinja z
Vami in izreka svojo zahvalo. — Dimeč, župan.

Dornberg.  Slava vsem zborovavcem pri dru¬
gem slov. katol. shodu. Bog blagoslovi delo in trud!
Naj prešine odločno katoliško mišljenje vse sloje nam
drage domovine! — Za županstvo Dornberg
Franc Berce, župan.

Dornberg.  Za svojimi odposlanci kličemo:
Slava katoliškim zborovavcem, stebrom Slovanstva in
Avstrije! Bog blagoslovi Vašo sveto požrtovalnost! —
Posojilnica, zavarovavnica, starešinstvo
v Černicah,  županstvo Gorjače.

Dunaj.  Kot stari in odkritosrčni prijatelj kato¬
likov v lepi kranjski deželi pošiljam Vam srčne po¬
zdrave s krščanskega cesarskega Dunaja z željo, da
ima II. slov. katol. shod najboljši vspeh. — Ces. svet¬
nik dr. I. M. Truxa

Dunaj.  Katoliške može slovenskega naroda, pri
katerem se je pričelo izpreobraČanje slovanskih naro¬
dov h krščanski veri. srčno pozdravljamo in želimo
najboljši vspeh. — Inthal v imenu uredništva lista
„V a t e r 1 a n d “.

Gorica.  Bog blagoslovi delo katoliškega shoda!

— »Primorski list“,  katoliško delavsko društvo.

Grabštajn.  Vsem udeležiteljem katol. shoda
čast in slava! — Lovrenc Serajnik, prošt tinjski, Vol-
benk Serajnik, kaplan.

Grabštajn.  Iz tužnega Korotana se spominja
častitih zborovavcev na II. slov. katol. shodu ter jim

231

navdušeno kliče: Pogumno naprej v započetem delu po
starem geslu: vse za vero, dom in cesarja! — Po¬
družnica sv. Cirila in Metoda za Pokerče
in okolico.

Hotedršica.  Katoliški duh navdajaj srca
naša! V praznik si štejemo te dneve veselja in svetega
navdušenja. — Josip Sever, kapelan, Gašper Rudolf,
Franc Rudolf, Tomaž Gostiša v Črnem vrhu nad
Idrijo.

Hotedršica.  Za naroda vero, korist in pro¬
sveto deluje naj vsakdo z ljubeznijo vneto. ■— Poso¬
jilnica in hranilnica  v Črnem vrhu nad Idrijo.

Kaltern na Tirolskem.  Srčno pozdravljam.
Bog blagoslovi Vaše delo! Ti dnevi naj poživč pri Vas
duhove s pravim krščanskim prepričanjem! To srčno
želi baron Dipauli.

Kamnik.  Odbor slovenskega katoli¬
škega društva  za kamniški okraj kliče vsem ude¬
ležencem: Čast Vašemu pogumu! Rešitev Slovencev je
le v programu vseslovenskega katol. shoda.

Kamnik. Hranilnica in posojilnica,
kmetijsko društvo, kmetijska podružnica
v Zgor. Tuhinju Vas pozdravljajo, krščanski možje.
Slava Vam! Vi ste prijatelji kmeta, upanje njegovo.
Liberalna misel, liberalna svoboda pa ga zatira in se
smeje ko umira. Proč s tako svobodo! Živela krščan¬
ska svoboda, živela krščanska misel! — Smolnikar,
Hribar, Zabukovec, načelniki.

Kamnik. Občina Zgor. Tuhinj  je z Vami.
Z Vami hoče iti v boj za vero in domovino! Bog bo
z nami, zmaga naša, vragu smrt! — Smolnikar, župan.

Kamnik.  Proseč shodu blagoslova od Vse¬
mogočnega kliče krepki živio pokrovitelju istega, pre¬
svetlemu knezu in škofu. — Mladeniška Mari¬
jina družba.

Kamnik.  Drugi slov. katol. shod pozdravlja in
mu prosi obilo blagoslova Katoliško društvo  v
Kamniku.

232

Karlovec. Braci slovenskima želimo najbolji
uspjeh u vjerskom in narodnom nastopanju. Pratio Vas
božji blagoslov! — Paulin, Kete, Ravnikar, Lah, Za-
goda, Koraic, Radovinac, Drugovič, Barič, Bakšič,
Giorgis Medur, Radočaj.

Klobenstein.  Vaše obravnave naj bi pospe¬
ševale spoznanje, da so trdna katol. načela edino zago¬
tovilo za izvršitev pravičnih narodnih teženj. — Bivši
drž. poslanec Zallinger.

Kobarid.  Oduševljeni kličemo: Živelo praktično
krščanstvo! Živela katoliška ideja! Naprej!—Jurij Pe¬
ternel, dekan, Janez Lapanja, Janez Vidmar,^ Ivan Leben,
Simon Gregorčič, Andrej Mesar, Alojzij Čubej, Anton
Manzini, Ivan Sedej, Ciril Vuga, Fr. Guzelj, Otilij
Medved.

Kobarid.  Bog blagoslovi Vaše delo! Naj se
širi in utrjuje krščansko življenje med Slovenci! —
Simon Medved v imenu mnogih na Breznici.

Komen.  Za križem naprej! Le v tem znamenju
je zmaga. — Duhovščina dekanije Komen.

Konjice.  Prisrčno pozdravljamo vse zborovavce,
želeč njihovemu plodovitemu delu obilo blagoslova za
za cerkev in domovino. — Občina Labo rje.

Konjice.  Srčno pozdravlja zbrane katoliške Slo¬
vence Občina Bezina.

Konjice  Blagoslovi in vodi naj Vsegamogočni
delovanje shoda! — Delavsko podporno  društvo.

Konjice.  Brez vere ni resnice, brez krščanskih
voditeljev ni pravice. — Občina  Grušovje-Prihova.

Konjice.  Trikratna slava vsem onim naj doni,
ki združeni zastopajo načelo, naj Kristus vlada, gospo¬
duje in živi! — Konjiški kaplani.

Konjice.  Katoliška misel oživljaj, krepčaj naše
ljudstvo! Zborovavce, med katerimi se osebno nahajata
oba naša župana, pozdravljata — občinska od¬
bora za občino „Sv. Kunigunda" in za
občino Padeškivrh.

233

Konjice. Ljudstvo slovensko ostani zvesto ka¬
toliškim načelom tudi v svojo časno srečo! — »Po¬
sojilnica"  pri  „ S v. K u n i g u n d i “ na Pohorji.

Konjice.  Živeli zborovavci! Da bratomorno na¬
sprotovanje katoliški misli med Slovenci poneha, to
upanje ima društvo „Straža" v Zrečah.

Konjice.  Shod naj okrepi verni slovenski narod,
da ostane edin v veri in vstrajen v boju za narodne
pravice! — Katoliško politično društvo.

Kor  mi  n. Bog užigaj in potrjuj katoliško zavest
in življenje med Slovenci! — Janez Boštjančič.

K o r m i n. Božja previdnost, ki Vas je na shod
pozvala, naj bi še dela Vaša z najboljšim vspehom
obdarovala. Brezverska povodenj ne sme tod čez, v to
pozdravlja v Brdih »Slovenski jez".  — Andr. Žni¬
daršič, predsednik.

Kozje.  Starodavna občina trga Pilštanj
pridružuje se z navdušenjem načelom zborujočega shoda
v beli Ljubljani. — Zupančič, župan.

Kozje.  Sveta vera in beseda materina naj dru¬
žita vse Slovence! — Občina Drenska-reber.

Kozje.  Luč svete vere naj povsod plamti, kjer
slovenski jezik se glasi! Najboljše vspehe Vam želi
probujeni okraj kozjanski. — Za okrajni odbor
Kozje,  načelnik.

Kozje.  Bog živi vse Slovene pod streho hiše
ene, v kateri naj vselej sveti svete vere luč in se glasi
mili materini jezik! — Občina Zdole  pri Kozjem,
Repin, župan.

Kozje.  Verni Slovenci kozjanskega okraja z ve¬
seljem pozdravljajo katoliški shod, želeč, da se povsod
med Slovenci vresničijo njega resolucije. — Katoliško
politično društvo.

Kozje. Duhovščina dekanije Kozje  in
celjskega okraja želi najprisrčnejše najobilnejši sad
in se popolno strinja z vsemi resolucijami. — Bo-
sina, dekan.

234

Kranj.  Bog blagoslovi drugi slovenski kato¬
liški shod v dušni in telesni blagor našega naroda!
— Naklo.

Kranj.  Zmaguj katoliška misel! — Župnik v
Predosljah.

Kranjska gora.  Zborovavcem majke Slave
od izvirov bistre Save valčki Vam nes6 pozdrave. —
Za kranjsko-gorske rodoljube najboljšega vspeha v pro¬
slavo domovine slovenske shodu želi: Žlogar.

Kranjska gora.  Drugemu katoliškemu shodu
prosijo mogočno Gospo najobilnejšega blagoslova! —
Dekleta Marijine družbe.

Kranjska gora.  Na drugem katoliškem shodu
zbranim milim bratom kličejo srčno naprej pod zastavo
Jezusa in Marije! — Mladeniči Marijine družbe.

Kranjska gora.  S sklepi v prospeh versko-
narodnega življenja med Slovenci soglašuje: Župnija
kranjskogorska.  Žlogar župnik. — Da čim preje
dosežemo šolstvo v Slomškovem duhu, želi podruž¬
nica sv. Cirila in Metoda.  — Naj bode shod
tudi v gmotni prospeh milega naroda. Posojilnica:
Žlogar, ravnatelj.

Kresnice.  Obilnega blagoslova katoliškemu
shodu! — Smitek, Bratun, Zupan.

Kutjevo.  Hrvatski katoliki kutjevački
pozdravljaju slovensku braču. — Krempler, župnik.

L i p i k. Zadržan udeležiti se shoda pozdravljam
ga tem potom z iskreno željo, da bi imel obilo vspeha
za duševni in gmotni blagor ubogega slovenskega na¬
roda: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in om¬
nibus charitas!" — Dr. Vinko Gregorič.

Litija. Občina Šmartno pri Lijiji
želi katol. shodu božji blagoslov in sad tisočeri. Živeli
zborovavci! — Breznikar, župan.

Litija. Zveza županov litijskega
okraja  najsrčneje pozdravlja katoliški shod in se
klanja njega sklepom Vse za vero, dom, cesarja! —
Breznikar, zvezin načelnik.

235

Ljubno na Štajerskem. Pozdravljamo ka¬
toliški shod z željo, da bi obrodil obilo dobrega sadu.
— Županstvo.

Ljubno.  Katol. shod razvijaj, oživljaj in ohrani
velike ideje škofa Slomšeka v slavo domovine, slavo
božjo in obran roda slovenskega! — Solčavan.

Ljubno.  Vse za Boga, cesarja in domovino slo¬
vensko ! — Občina Solčava,  Žagar.

Ljubno.  Vedi svet, da se Slovenci ne bojimo
boriti za domovine čast! Ali složimo se, in lipi se
klanjal bo hrast! — - Schmid, solčavski župnik, Lekše,
lučki župnik, Kostanjevec, kaplan.

Ljubno  Kakor naše g6re trdne, stojmo trdno
za naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja! — Občina
Luče.

Logatec Gorenji.  Slava zavednemu kato¬
liškemu narodu, zbranemu na katoliškem shodu, da se
čim bolj vname in ojači za častno delo v verskem in
narodnem oziru. Rod priprost, a jedrnat! — V. Remškar.

L u d b r e g. Blagoslovio Gospodin rad i složio
svu braču u radu za vjeru i narodnost, da budu jedno
srdce i jedna duša! — Župnik Strahinščak.

Lukovica.  Bog blagoslovi delo katoliškega
shoda! •— Občina Blagovica.

Lukovica.  Obilnega vspeha želi shodu in
kliče: Slava zborovavcem ! Duhovščina nadžupnije
Moravče: Bizjan, Pleško, Koren, Cegnar, Koprivec,
Vidergar.

Lukovica.  Božjega blagoslova prosi in slava
kliče vsem zborovavcem duhovščina dekanata Mo¬
ravče.  — Bizjan, dekan.

Lvov.  Srčni pozdrav zbranim! — Barvvinski.

Marija Enzersdorf  pri Dunaju. Od srca
želim, da ta shod mnogo pripomore, da se skoro ze¬
dinijo vsi Slovenci pod starim, edino pravim geslom:
Vse za vero, domovino, cesarja! Le tako se reši
zatirano Slovenstvo. — Pukl, izdajatelj lista „ D e r
S ii d e n “.

236

Maribor  Pozdravljeni! Jezus in Marija bodi
Vaša tovaršija! — Slovenci v Studencih pri
Mariboru.

Maribor.  Le živa vera varuje obmejne Slovence
potujčenja. Kdor vero zavrže, zataji tudi svoj narod.
Slava vsem, ki utrjajo slovenski narod v krščanskem
prepričanju. — Slovensko politično in go¬
spodarsko društvo vjarenini.

Mari  bor. Ogromni vspeh želi z Vami se boreči
učenec — Žolgar.

Maribor.  Bog blagoslovi delo drugega sloven¬
skega katoliškega shoda, posebno še v prid Slovencem
ob meji! ■— Ignacij Zupančič, Jareninski župan.

Maribor.  Le na krščanski podlagi je mogoč
pravi gospodarski napredek našega naroda. Slava pri¬
rediteljem katoliškega shoda! — Kmetijska za¬
druga vjarenini.

Maribor.  Po vplivu drugega slovenskega kato¬
liškega shoda naj se po vsej Sloveniji razširja prava
krščanska in narodna zavest in omika! — Kmečko
bralno društvo  v Jarenini.

Metlika.  Bog živi krščansko misleče može!
— Kmetijsko društvo v Metliki.  — Franjo
Kočevar, Dragotin Fortuna, Matija Vraničar.

Metlika.  Zadržan, osebno se udeležiti shoda,
Vam kličem: Bog blagoslovi Vaš trud! — Janez Dra-
govan, župan občine Lokvica  pri Metliki.

Metlika.  Imenom radoviške fare  z vnetim
srcem pozdravljamo slovenski katoliški shod v Ljub¬
ljani. Ker nam je nemogoče osebno se ga udeležiti,
strinjamo se v duhu z vsemi Vašimi načeli ter iz dna
srca kličemo: Bog blagoslovi vse delovanje za dušni
in telesni blagor slovenskega naroda! — Cesar Martin,
Cesar Matija, Cesar Ivan.

Metlika.  Radi bolezni zadržan osebno se ude¬
ležiti shoda, sem v duhu z Vami ter Vam kličem: Bog
blagoslovi Vas vse! Živeli zborovavci! — Ivan Kra¬
marič, župan iz Radoviče  pri Metliki.

237

Metlika.  Bog blagoslovi kršč. idejo! — Martin
Pečarič, predsednik krajnega šolskega sveta  v
Drašičih pri Metliki.

Metlika.  Pozdravljeni zborovavci! Kali naj seme
božje, naj vedno raste, preobile naj rodi nam vselej
klase! — Jakob Pavlovič, župnik, Franc Kenda, učitelj,
Martin Gerkšič, župan  z odborniki iz Suhora.

Metlika.  Duhom sam danas med Vami, mila
brado. Bog blagoslovio Vaš spasonosni rad! Živio dični
nadpastir dr. Bonaventura, živelo njegovo katol. slo¬
vensko stado! — Ilija Hranilovic, župnik.

Metlika.  Mi z Vami, Vi z nami! Bog blagoslovi
Vaše delo, slava vam! — P. Leon; Novak, Hrovat, ka-
pelana, Schonbrunn, upokojeni učitelj, Logar, bogo¬
slovec, Jure Bajuk.

Metlika.  Bog blagoslovio sveti rad na uhac
mile nam katoličke majke! Živili Slovenci! — Viso-
ševic, grčko-katolički žumberački dekan.

Miren na Goriškem.  Bog živi vrle slo¬
venske katoličane, za blagor naroda v srcu Slovenije
zbrane! Slava! Mnogo vspeha! — Za hranilnico in
posojilnico Šinigoj.

Miren.  Bog blagoslovi Vaš trud za slovenski
rod! Naj prosita za to sveti Ciril in Metod! Slava! —
Za katol. delavsko društvo  Pavletič.

Miren.  Slava sloven. katoliškim zborovavcem!
Bog blagoslovi Vaše delo! — Občina Miren:
Šinigoj, župan.

Miren.  Živeli! Vse za vero, dom, cesarja! Slava
vsem zborovavcem! — Pavletič, župnik.

Mirna.  Da oživijo nauki Izveličarjevi mili narod
slovenski, bodi vspeh drugega katoliškega shoda! Ži¬
veli zborovavci! — Franc Jarc, Fran Majdič, Davorin
Grčar.

Mokronog.  Zadržana iskreno pozdravljava
drugi katoliški shod. Bog blagoslovi! — Jože Gorjup,
župan,  Janez Virant, župnik.

238

Novo mesto. Bog spremljaj Vaše delo s svojim
blagoslovom, da bi koristilo tudi rokodelskemu stanu!
— Katoliško društvo rokodelskih pomoč¬
nikov  v Novem mestu.

Novo mesto.  Bog živi in krepi katoliško in
obrtno zavest! — Pripravljavni odbor.

Novo mesto. Katoliško politično
društvo za Dolenjsko  iskreno želi katoli¬
škemu shodu najlepšega uspeha. Naj nam vžge novega
ognja srčnosti in požrtvovavnosti v prid celega naroda
in še posebej naše Dolenjske.

Novo mesto. Kolegijatni kapitelj  novo¬
meški srčnim veseljem pozdravlja drugi slovenski ka¬
toliški shod ter prosi Boga, da bi resolucije postale
dejanja Bogu v čast, milemu narodu našemu v pravo
srečo.

Novo mesto.  Največji uspeh in blagoslov
od Boga katoliškemu shodu želi frančiškanski
samostan.

Novo mesto.  Zborovavcem pozdrav, Bogu pa
vneto molitev za sijajen vspeh pošiljajo zadržani žup¬
ijani iz Stopič  pri Novem mestu.

Novijičin.  Shodu najboljši vspeh! To srčno
želi krščansko-socialna organizacija za
Moravo in Šlezijo.  — Sramek.

Nova vas pri Rakeku  Seme, ki sedaj se
seje, naj stoteri sad rodi!— Kmetijsko društvo
Bloke.

Ogrsko Hradišče.  Od slovanskega Vele-
hrada Vam, slovenski bratje, najsrčnejši pozdrav in
gromovit: Na zdar! — Starosta „Katolicko-poli-
ticke jednoty“,  advokat dr. Jan Sedlaček.

Olomuc.  Ze v  doma, s srcem ves pri Vas kličem:
Živeli zborovavci! Živel slovenski katoliški narod! —
Dr. Hruban.

Ortnek.  Bog blagoslovi vzvišeno delo v pro-
speh katoliškega naroda slovenskega! Slava zboro¬
vavcem! — Za župnijo in občino sv. Gregor:
Krumpestar, župnik, Oblak, župan.

239

Pazin. Želimo najbolji uspjeh. — Josip Grašič,
dr. Trinajstič, dr. Kurelic.

Pičan v Istri.  Zadržan sozborovati kličem:
Slava vsem zborovavcem, želeč, da bi katoliške ideje
prešinile ves slovenski narod. — Jakob Sedmak, župnik
v Kršanu.

Pliberk na Koroškem.  Bog blagoslovi
trud katoliškega shoda in pomozi katoliški stvari do
zmage! — Bauer, dekan, Svetina, notar, Pečnik, vikar.

Podnart. Mladeniška Marijina družba
Kamnogoriška želi, da vsklije iz resolucij shoda
krepko, neustrašno versko življenje. — Jernej Varl,
prednik.

Podnart.  Navdušeno pozdravljamo velevažni
shod, prepričani, da se bodo le na krščanskem temelju
zboljšale žalostne naše razmere. Bog daj obilo vspeha!
— Delavsko bralno društvo  Kamna gorica.

Podnart. Dekliška Marijina družba
kamnogoriška prosi božjega blagoslova katoliškemu
shodu.

Podnart.  Tudi mi kmetje pozdravljamo katoli
ški shod. Bog daj srečo! — Matija Fister, Janez Kalan,
Janez Potočnik, Jože Varl, Gašpar Volk.

Poreče na Koroškem.  Pri Devici Mariji
na Otoku ob Vrbskem jezeru  zbrani Slovenci
voščijo katol. shcdu božjega blagoslova in izdatnega
vspeha.

Praga.  Odbor društva „Vlast“ v Pragi
pošilja Vašemu shodu srčen pozdrav. — Dr. Horsky,
predsednik.

Pregrada.  Obilje nebeskoga blagoslova pro-
lijao svemoguči Bog na rad drugoga katoličkoga kon¬
gresa naše drage, po krvi i po križu brače, viteških
Slovenaca. — Jakovina, župnik, Bunčič, kapelan.

Prevalje na Koroškem.  V duhu pričujoč
želi shodu, da bi Slovencem obilno sadu in navdušenja
za katoliško stvar prinesel. — Kindlman, župnik v St.
Danielu.

240

Radeče. Pozdrav zborovavcem. Dal Bog svoj
blagoslov, da delo bi obilo sadu rodilo, strankarstvo
nehalo, mir in bratska ljubezen nas vezala. — Kon-
sumno društvo  v Radečah pri Zidanem mostu.

Radeče.  Zadržan biti pričujoč izražam tem
potom svoje želje: Bog daj svoj blagoslov blagemu
namenu zbora, da potem krščansko-bratska ljubezen in
ljubi mir zavladata po vsej slovenski zemlji. — Jakob
Rižnar.

Radeče.  Kot zastopnik občine Radeče
pozdravljamo zbor in želimo vztrajnost do skrajnosti
za sveto stvar, ki nam pomaga iz obupnega stanja,
vsikdar. — Za več odbornikov Franc Laharnar.

Radeče.  Pozdrav in Marijino varstvo vsem
udeležencem katol. shoda! — Marijina družba
v St. Janžu: Matija Gorenjec, Marija Flajšman, Marija
Plazer.

R a d o 1 j i c a. Najobilnejši sad želi slovenskemu
katoliškemu shodu: Dekanijska duhovščina.

Radoljica.  Obilo blagoslova prosi od Vsega-
mogočnega katoliškemu shodu: Marijina družba.

Radoljica.  Bog blagoslovi drugi slovenski ka¬
toliški shod. — Vurnik, predsednik katol. politi¬
čnega društva.

Radoljica.  Slava možem, ki verni iščejo zje-
dinjenje Slovenije! — Mošenjska občina.

Rajhenburg.  Obilno blagoslova iz nebes in
vspeha želi drugemu katoliškemu shodu: Župnija
Rajhenburg.

Reka  Pozdravljaj udi katolički sastanak želim
od srca što bolji uspjeh te Božju pomoč i blagoslov.
— Maurovič, biskup.

Ribnica.  Pod starim slovenskim praporom: vse
za vero, dom, cesarja, z duhom in srcem z Vami! —
Anton Andoljšek, župan,  Franc Andoljšek iz Velikih
Poljan.

Rifenberg. Občina rifenberška  želi
slavnemu shodu dober vspeh. — Pavlica, župan

241

Rožek na Koroškem. Da bi drugi slovenski
katoliški shod pokrepil naše gospodarsko življenje, v
to nam pomagaj Bog in složno naše delo! — Št.Ja¬
kobska posojilnica  v Rožu.

Rože  k. v  Slava zborovavcem slovenskega katoli¬
škega shoda. Živeli! — Načelnik krajnega šol¬
skega sveta  v Št. Jakobu: Mayer.

Rožek.  Bog daj zmago krščansko - socialnim
gospodarskim načelom! — Št. Jakobska mle¬
karna  v Rožu.

Rubije na Goriškem.  Imenom dobromislečih
vernikov ku racij e Bilje  pozdravljam najprisrčniše
katoliški shod ter voščim najboljših vspehov. — Ivan
Rojec, kurat.

Rubije.  Sad sem prvega slovenskega katoliškega
shoda ter pričakujem moč in rast s svojimi sčstrami
po drugem katoliškem shodu, ki ga najsrčneje pozdrav¬
ljam! — Hranilnica in posojilnica v Biljah.

Rubije.  Zadružniki ljudske opekarne v
Biljah  pozdravljajo katoliški shod ter mu žele naj¬
boljših vspehov in blagoslova božjega.

Sarajevo.  Brači slovenskim, koji se boru sa
Kristom, želimo od Boga najlepši blagoslov. — Kap tol
vrhbosanski.

Sava.  Iskreni pozdrav zborovavcem. Slava kliče
Sava. — Bratje Dertovšek.

Selca.  Današnji Vaš sastanak pomocu Božjom
slogom svjetovnjaka uz dični episkopat svladao nepri-
jatelje vjere i Slovenije. . — Dušobrižnici Margetič,
Pastič, Kolumbič, Gabelič.

Senožeče.  Bog blagoslovi delo katoliškega
shoda. — Posojilnica.

Sežana.  Odsev katojiške zavesti slovenskega
naroda pozdravlja občina Štanjel  na Krasu.

Sichrov na Češkem.  V duhu z Vami želi
nepristranskemu delu na korist narodu mnogo blago¬
slova — Mantuani.

S inča ves. Občina Doberlaves  pozdravlja
drugi slovenski katoliški shod. Slava mu! — Šumah,
župan.

16

242

Slov. Bistrica. Živela katoliška ideja! Po¬
zdravljeni katoliški zborovavci! — Laporčani.

Slov. Bistrica.  Radostnim srcem pozdravljajo
drugi katol. shod ter mu želijo najboljši uspeh — So¬
mišljeniki slovenjebistriški.

Sodražica.  Iz dna srca pozdravljamo drugi
katol. shod in mu želimo obilo blagoslova. — Kme¬
tijsko društvo  Sodražica.

Sodražica.  Navzoči v duhu pritrjujemo z vso
dušo Vašim sklepom. — G o r a pri Sodražici.

Solkan.  Pozdrav zborovavcem. Katoliška ideja
v slovenskem narodu živi, rasti, razcvitaj se! — D u -
hovnija Trnovo.

Solkan.  V tem znamenji boš zmagal, zatorej
slava! Pozdrav pod zastavo katoliško se borečim. —
Župnija Solkan.

Solnograd.  Vedno navdušen za katoliško stvar
in njene zastopnike, si usojam udeležence II. katoliškega
shoda v Ljubljani najtopleje pozdraviti ter želim obilo
božjega blagoslova. — Dr. pl. Fuchs.

Solnograd.  V imenu „Katholische
Kirchenzeitung“  želim II.slovenskemu katoliškemu
shodu najboljši vspeh v korist katoliškemu slovenskemu
narodu in katoličanstvu v Avstriji sploh. — B. Pfisterer.

Spod. Dravograd.  Zmaga svobodi in resnici!
— Hranilnica v Spodnjem Dravogradu.

Stari trg.  Katoliška vera podpiraj narodno
omiko! — Ponikvar, župnik.

Stari trg.  25 odbornikov občine Stari
trg  pri Ložu, zbranih pri občinski seji, kliče zavednim
katoliškim možem na drugem katoliškem shodu v Ljub¬
ljani: Slava! Pianecki, županov namestnik.

Stari trg.  Živela katoliška narodna ideja! —
Katol. narodno društvo.

Stari trg.  Udje konsumnega društva
srčno pozdravljajo zborovavce.

Straža.  Katoliški shod pozdravljen mi bodi,
Slovencem sadu obilno obrodi! — Franjo Dular, učitelj.

243

Studenec.  Najspoštljiveje pozdravljamo drugi
katoliški shod in želimo, da naj mu Bog podeli isti
vspeh, kakor I. katoliškemu shodu. Hranilnica in
posojilnica, kmetijsko društvo, župan¬
stvo  Tomišel in Vrblenje.

Sušice na Češkem:  Božjega blagoslova in
mnogega vspeha želi „Katol. politicka jednota“
na Češkem. — Predsednik Ferdinand grof Čhotek.

Sv. Jurij ob Taboru.  Naša občina  kliče
udeležnikom katol. shoda krepek: Živio! Bog blago¬
slovi Vaše sklepe v blagor slovenskega naroda. —
Hanžič, župan.

Sv. Jurij ob Taboru.  V Vašem taboru je
Slovenija. v  Prisrčen pozdrav vsem vdeležnikom, zlasti
bratom Čehom in Hrvatom! Le krepko naprej po
označenej poti pravice in resnice! — Katoliško-
politično društvo  za vranski okraj. Kokelj,
predsednik.

Sv. Jurij ob Taboru.  Duh našega velikana
Slomška se na novo oživlja na katoliškem shodu. Bog
daj, da bi ta duh prešinil ves slovenski narod! —
Zborovavcem katoliškega shoda: Slava! — Bralno
društvo  sv. Jurij ob Taboru.

Sv. Jurij  ob j. ž. Daj Bog rast vsemu, kar sa¬
dite in zalivate! — Sv. Jurška duhovščina.

Sv. Juri  j. Blagoslov Vsemogočnega spremljaj
vse, ki se trudite za vresničenje katoliške ideje! —
Občina  sv. Jurij.

Sv. Lucija.  Najbolji vspeh drugemu sloven¬
skemu katoliškemu shodu po starem geslu: Vse za vero,
dom slovenski in cesarja! Slava govornikom! — Sveta
Lucija ob Soči; župnik Jožef Fabijan, Peter Leban,
župan.

Šibenik.  Bio katolički sastanak na korist crkve,
domovine i diku toli dobra prosvietljena pastira! —
Kanonik Ivan Vidovič.

Škofja Loka.  Iskren pozdrav vsem zboro¬
vavcem! Dal Bog obilo sadu! — Stara Loka. Ozebek.

16 *

244

Škofja Loka. Bog naj podpira in združuje vse
Slovane v delovanji za katoliško vero, dom, pravico.

— Mladeniška Marijina družba  v Javorjih.

Škofja Loka.  Katoliška misel, katoliški duh
naj živi in narod v življenji njegovem krepi! — Po¬
ljanska posojilnica in kmetijsko društvo.

Split.  Bratskom ljubavju pozdravlja u Isusu
Kristu in moli mu obilan stalan plod. — B i s k u p
N a k i c

.Št. II j. Prisrčen pozdrav od Mure zbranim
Slovencem! — Za šentiljske mladeniče:  Zebot.

St. Jernej.  Na srečni izid za vse sloje katoliško
misleče stranke!— Zadruga trgovcev in roko¬
delcev  v sodnem okraju Kostanjevica.

Št. Pavel.  Razširja se naj katoliška stvar po
vsem Slovenskem! Katoličan na dan! Slava! — Ob¬
čina Gomilsko.

Št. Peter na Krasu.  Prisrčno pozdravljen
drugi slovenski katoliški shod. — Marijina družba
v Trnji.

Št. Peter na Krasu.  Živela naša organizacija!

— Lenassi v Nadanjem selu.

Št. Peter pod Sv. gorami.  Najprisrčneje
pozdravlja drugi katoliški shod občina Št. Peter
pod  Sv. gorami. — Kunej, župan.

Št. Peter pri Gorici.  V imenu svojem, du¬
hovščine  in dobro mislečih vernikov  cele de¬
kanije  radosten pozdravljam katoliški shod, proseč
najobilnejšega blagoslova za plemenito delo, da sklepi
postanejo tudi plodonosna dejanja. Živeli vsi zboro-
vavci! — Hvalica, dekan.

Št. Peter pri Gorici. — Renče:  V imenu
vseh dobro mislečih župljanov  iskreno pozdravljam
katoliški shod želeč obilnega blagoslova. — Pavletič,
župnik.

Št. Peter pri Gorici.  Živela krščanska
ideja! — Hranilnica.

245

Št. Peter pri Gorici. Daši odsotni, po¬
zdravljamo katoliški shod prav iskreno, zlagajoč se z
resolucijami kličemo: Vse za vero, dom, cesarja! —
Županstvo Vertojba.

Štore.  Bog blagoslovi delo vrlih krščanskih
mož! Narod veren ne bo propal. — Duhovščina
Teharska.

Štore.  Na dan krščanska misel! Vero čuvaj
narod! — Podružnica sv. Cirila in Metoda  na
Teharjih.

Štore.  Srčno pozdravljeni! Branite nevstrašno
najdražje svetinje naše zoper sovrage vere in naroda!

— Politično društvo Teharje.

Št. Viška gora.  Iskren pozdrav zborovavcem
II. katoliškega shoda. Nauki naše svete vere naj pre-
šinjajo naše zasebno in javno življenje domovini v
blagor! Ig. Valentinčič, župnik in predsednik „ B r a 1 -
nega društva",  Jakob Pirih, podžupan, I. Laharnar,
tajnik, T. Laharner, Fr. Lapanja, T. Božič.

Tolmin.  Živeli zborovavci! Bog blagoslovi Vaše
delo za cerkev in narod! Živela katoliška ideja! Kristus
včeraj in danes in vekomaj. — Kragelj, dekan, Zarli,
župnik, Grebenc, Seljak, kapelana.

Toplice.  Vrlim pod katoliškim imenom zbranim
rojakom, osobito zastopnikom slovenskih občin: Slava,
živeli! Živela katoliško-narodna ideja! — Ign. Supančič,
župan.

Travnik.  Naj v svitu krščanske ideje — edi¬
nost med nami zaveje, — da vedno se lepše razcveta

— v Slovencih krščanska prosveta. — Kmetijsko
društvo  v Loškem potoku.

Trbiž.  Svetovišarski kapitelj pozdravlja slo¬
venski katol. shod, želeč mu obilnega blagoslova. Bog!

— Svatou, Germ, Šnedic.

Trbiž.  Blagoslov božji in najboljši vspeh želi
Kues, župnik.

Trebnje.  Slava II. slov. katol. shodu! Živio
zborovavcem! — Župnija'Trebnje.

246

Trst. Kdor vero zataji, kmalu zataji tudi narod.
To svedoči novejša zgodovina Slovenstva. Krepiti in
dvigniti v narodu versko zavest, je tedaj najpotrebnejše
in najresničnejše narodno delo. — Dr. Janko Brejc.

Trst.  Luč sv. vere prešini naš narod vseskozi,
da bežijo od njega zli duhovi pogubnega nam frama-
sonstva. — „ N o v i lis t.“

Tržič.  Živela vera katoliška in narod slovenski!

— Gasilno društvo Leše.

Tržič.  Živeli zbrani zborovavci! Bog blagoslovi
Vaše sklepe! — Konsumno društvo.

Tržič.  Božji blagoslov delovanju katoliškega
shoda! — Katoliško izobraževalno društvo
v Sv. Križu pri Tržiču.

Tržič.  Zaupno na shod oko se obrača trpina,

— da z mize bogate kruha mu pade drobtina. —
Vincencijev a družba.

Tržič.  Tudi v hribih visocih nam bije srce za
vero, dom in cesarja; slava gospodom na shodu zbranim
v posvet za blagor in prid oratarja. — Lomljani.

Tržič.  Zastopnikom našim v podporo na v zboru
v Ljubljani pozdravljamo shod prav prisrčno. — Šent-
anski občani.

Tržič.  Živeli zborovavci! Varuj Vas Marija! —
Marijina družba.

Tržič.  Navdušeno pozdravlja udeležnike katoli¬
škega shoda društvo svetega Jožefa.

Tupaliče.  Zbrane na katoliškem shodu pri¬
srčno pozdravlja župnija Velesovo.

Turin.  Čestitam drugemu katoliškemu shodu
ter želim dober izid v imenu družbe Salezijanske in
posebno vseh v družbi delujočih slovenskih Salezijan¬
cev. — Don Rua.

Varaždinske toplice.  Molim Duha sve-
toga, da vodi Vaše razprave i rješitve na slavu crkvi
Kristovoj i na sreču slovenskog naroda. — J u r a j
Posilovič, nadbiskup.

247

Varaždin. Dičnu bracu promicatelje pravoga
duha Kristova pozdravljaju i obilje božjeg blagoslova
žele katekete Debeljak, Cajnko, Prostenik.

Varaždin.  Sveta rimska katol. vjera, bratstvo
krvi i jezika spaja Slovence i Hrvate u ljubavi, kako
na kongresu u Zagrebu, tako u Ljubljani. Ovu uzajemnu
ljubav blagoslovio Bog, Spasitelj naš Isus Krist, sebi
na slavu! — Cažmanski kaptol.

Vel. Gorica.  Pozdravljam najsrdačnije shod,
povečao slavu Božju, korist katol ičke crkve i krščan¬
sko bratstvo Slovenaca i Hrvata! — Dr. Bresz-
tyenszky,  zastupnik na hrvatskem saboru.

Videm  v 11 a 1 i j i. Zdolaj podpisani beneško-
slovenski duhovniki,  navzoči pri duhovnih
vajah v videmskem semenišču, v imenu tudi ostalih
beneško-slovenskih sobratov,  z navdu¬
šenjem pozdravljajo častite udeležence slovenskega ka
toliškega shoda, želeč obilno sadu njihovemu neutrud¬
ljivemu delovanju v povzdigo prave vere, v oživljenje
katoliškega duha ter slovenskemu narodu v mir in
blagor in v zdravo, resnično napredovanje! — Ivan
Trinko, Alojzij Pelligro, Evg. Kvarina, Josip Duriava,
Lucijan Križetič, Jos. Justič, Valentin Pinoža, D. G. Ju-
stig, Jos. Vizzutti, Ivan Sinik.

Vipava.  Soglašamo po vsem z vsemi resoluci¬
jama shoda, želeč mu božji blagoslov. — Vales, kurat
za d u h o v n i j o Branica.

Vipava. Marijina družba na Colu  po¬
zdravlja radostna slovenski katoliški shod in prosi
Mater Božjo, naj zanj izprosi najboljšega vspeha.

Vipava.  Častni zborovavci, živi Bog Vas mili!
— Pomagajte kmetu, delavcu v sili. — Kmetijsko
društvo in posojilnica.

Vipava.  Vrli Vi možaki na katoliškem shodu,
sprejmite prisrčni naš pozdrav v Gospodu! —Kato¬
liško polit, društvo.

Vipava.  Shod katoliški združi vse Slovence
tesno, da narod bo srečen dušno in telesno. — Kme¬
tijsko roko d. društvo.

248

Višnja Gora. Prisrčno pozdravlja drugi slo¬
venski katoliški shod ter mu želi najboljšega vspeha.

— Občina Luče.

Višnja Gora.  Duh katoliški prešini vse Slo¬
vence! Bog blagoslovi delo drugega slovenskega kato¬
liškega shoda! — Občinski odbor v Žalni.

Vransko.  Obmejni kranjski in štajerski ž up¬
ijani  m o t n i š k i preudano zaupanje, pozdrav in
soglasje s sklepi II. slov. katol. shoda. — J. Zupanc,
M. Cene, G. Križnik.

Vrba na Koroškem  Pri katoliškem shodu
zbranim kličejo gromoviti: Živio! — Občina Loga-
ves in občina Škofiče.

Zader.  Jedna krv, ista nas vjera spaja. Budimo
nerazdruživi u bratskoj ljubavi pod Isusovim stiegom.
Živeli! — Uredništvo „Croatia“.

Zagreb. Milosrdnice hrvatske  obilan
blagoslov neba prose za rad marnih slovenskih kato¬
lika. — Superior.

Zagreb.  Saljuei bratski pozdrav želim sloven-
skom katoličkom sastanku obilni božji blagoslov. —
Kanonik Baron.

Zagreb.  Katoličkom kongresu brade slovenske
kliču: Deus incrementum det! — Bogoslovci Za¬
grebčani.

Zagreb.  Blagoslovio Gospod djelovanje Vaše!
Uvidjeli sad ovom zgodom svi sinci krasne Slovenije,
gdje je istina pa se vjekoma ljubili kao prava brada.
Dao Bog, da svi Slovenci i Hrvati bili složni u vjeri
Isusa Krista i ljubavi prama domovini! Živili svi Slo¬
venci na ovome shodu, živio sav slovenski narod! —
Pazman, Bošnjak, Lončarič, v Kotlarski, Seigeršmid, Lang,
Stepinac, Buttura, Gjadič, Cebušnik, Dikanovič.

Zagreb.  Blagoslovio dobri Bog Vaš bratski
sastanak i Vaš rad! — Uredništvo „Katoličkoga
Lista “.

Zagreb.  Napred za krst častni i slobodu zlatnu!

— Teodor Crnkovič.

249

Zagreb. Dobri Bog blagoslovio Vaš sastanak,
Vaš rad, Vaš narod! — Rihtarič, vojnički župnik.

Zalog.  Razdvaja nas brezverstvo, krepi edino le
zavest krščanstva, sladeč trpljenje; povrni nam ljubezen
in pravičnost; telo v tvornici, duh pri Vas! Naprej! Mi
za Vami! Živeli! — Delavska društva:  strokovno,
podporno, konsumno, bralno v Vevčah.

Zatičina.  V duhu združeni z Vami v pošiljamo
Vam najiskrenejše pozdrave. Bog daj sadu! — Župnija
St. Vid pri Zatičini.

Zatičina.  Bog dal, da katoliški shod bil
bi preporod dobrega beriva! Živeli zborovavci! —
Bralno društvo „ Katoliški naprede  k “ v
.Št. Vidu.

Z u c k m a n t e 1. Vsled bolezni zadržan Vam
pošiljam najboljše želje, da delo sad rodi. — Baron
Czecz.

Ž a b n i c e. Od Majke božje, ki je vragu strla
glavo in zatira vsa krivoverstva, pozdravljamo kato¬
liški shod ter mu prosimo enakih vspehov. — Za vi-
šarsko duhovščino Incko, dekan.

Železniki.  Udeležencem katoliškega shoda
pozdrav! — Blagoslov Gospoda naj vero, narodnost
krepi, Slovencem edinost dodeli. — Krščansko¬
socialni delavci in delavke.

Železniki.  Zborovavcem katoliškega shoda naš
pozdrav! Misli, katera jih druži, naše srčno soglasje! —
Županstvo Sorica,  Frohlich, župan.

Žužemberk.  Živela katoliško - narodna zavest!

— Poljak, Gnidovec v Ajdovcu.

Žužemberk.  Borečim se za blagor slo¬
venskega naroda kličemo: Živeli! — Kmetijsko
društvo.

Žužemberk.  Slava kardinalu Missii, slava
škofu, živeli zborovavci! Bog daj zmago ideji katoliški!

— Marijina družba mladeničev.

250

Z a h v a I si.

Podpisani pripravljalni odbor se zahvaljuje
vsem onim, ki so pripomogli, da se je drugi slo¬
venski katoliški shod tako veličastno izvršil.
Posebno pa še imenoma izreka naj toplejšo zahvalo:
Prevzvišenemu metropolitu ilirskemu, kardinalu
dr. Jakobu Missii za njegovo visoko prisotnost,
za sv. mašo, krasni govor in apostolski blagoslov;
presvetlemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu
dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, svojemu viso¬
kemu pokrovitelju, za ves trud in vso ljubezen, ki
jo je posvetil našemu shodu; presvetlemu gospodu
dr. Mihaelu Napotniku za vzneseni govor in za
blagoslov z odpustkom in za vso ljubeznivost, s
katero je pospeševal priprave; presvetlemu gospodu
Jakobu Trobcu, škofu St. Cloudskemu iz daljne
Amerike za pontifikalno sv. mašo in za prijazni
nagovor; g. c. kr. deželnemu predsedniku njega
ekscelenciji baronu Viktorju Heinu, ki je počastil
zborovanje s svojo navzočnostjo, kakor tudi njega
ekscelenciji g. dvornemu svetniku grofu Schaff-
gotschu za častno prisotnost; zastopniku najvišje
deželne avtonomne oblasti našemu deželnemu gla¬
varju preblagorodnemu gosp. Otonu pl. Deteli;
plemeniti knežji rodbini Wi n d is cli grli tzo vi, ki je
blagovolila zastopati na katoliškem shodu najvišje
avstrijsko plemstvo; gospodu vseučiliškemu pro¬
fesorju dr. Josipu Tumpachu, kije  v imenu svo¬
jega visokega mandanta barona Leona Skrben-
skega, kneza in nadškof a praškega, pozdravil naš
shod in prevzel častno predsedništvo; prečastnemu
gosp. kanoniku dr. Oršiču s Krka, ki je zastopal
svojega biskupa dr. Antona Mahniča.

Iskreno se zahvaljuje še posebno dr. Matku
Laginji, ki si je kot predsednik organizacijskega
odseka, kot voditelj sklepnega slavnostnega zboro¬
vanja in zlasti še s svojim duhovitim in prisrčnim
nagovorom pridobil visoko spoštovanje katoliških
Slovencev; vsem zastopnikom češkega naroda, zlasti
gospodu dr. Hrubanu iz Olomuca, načelniku ka¬
toliške narodne stranke na Moravi , državnemu

251

poslancu dr. Stojanu, nadučitelju gospodu Kadl-
čdku, kanoniku gosp. Švehli is Prage in gospodu
Fr. H.Žundaleku, glavnemu uredniku „Katolickych
Listu 11 , sa bodrilne nagovore; sastopnikom hrvat-
skega naroda is Zagreba, kanonikoma dr. J. Ja-
gatiču, dr. Cvjetku Rubetiču, in kr. vseučiliškemu
profesorju in saborskemu poslancu gosp. dr. Ante
Bauerju; podpredsedniku shoda g.vitesu Berksu,
ki je tako taktno vodil drugo slavnostno zboro¬
vanje; pred vsem pa častnemu predsedniku g. vodji
Franu Povšetu in gosp. predsedniku dr. Ivanu
Šušteršiču sa njihov požrtvovavni trud ob pri¬
pravah shoda in njega izvršitvi.

Dolžnost nas veže tudi, da se javno zahva¬
limo vsem slavnostnim govornikom sa njihova
krasna izvajanja, vsem načelnikom odsekov sa
umno vodstvo razgovorov, vsem poročevavcem,
ki so se kot strokovnjaki vrlo potrudili, da so se¬
stavili tako stvarna poročila in tako jedrnate re¬
solucije, kakor tudi vsem mnogoštevilnim udele-
žiteljem pri debati, ki so izpopolnili in dodali,
kjer je bilo kaj pomanjkljivega.

Srčna hvala tudi sl. vodstvu Alojzijevišča,
ki nam je tako gostoljubno dalo na razpolago slav¬
nostne prostore, in slavni kranjski hranilnici, ki
je brezplačno prepustila prostore na starem stre¬
lišču sa zborovanje, banket in prenočišča, gospodu
Ivanu Matjanu sa ukusno in krasno dekoracijo,
g. predsedniku katoliškega društva rokodelskih
pomočnikov za prepustitev „Rokodelskega doma“
in Katoliški družbi sa dvorano v „Katoliškem
domu

Srčna hvala še zlasti vis.'c. in kr. vojaški
upravi, na čelu ji ekscelenci podmaršalu in divi-
zijonarju Hochsmannu pl. Hochsanu za brez¬
plačno prepustitev vojaških postelj, kakor tudi
čč. sestram usmiljenkam, vodstvu Marijanišča sa
prenočišča, kakor tudi vsem ljubljanskim mešča¬
nom, ki so kakorkoli pomagali odboru za srečno
izvršitev shoda.

252

Se posebej pa zahvaljujemo predsednika novo¬
ustanovljene ,, Slomškov e zveze ‘ in predsednika
slovenskega katoliškega akademičnega društva
,,Danice“ za pozdrave na shodu in vrle  „ Dani-
carje 1 '' še zlasti za ljubeznivo pogoščenje zadnji
večer. Srčna hvala vrlemu ,, Meščanskemu klubu“
za zabavni večer in za nagovore članov, ter ,, Slo¬
venski krščanskosocialni zvezi“ za sijajno ba-
kljado in serenado v proslavo sedemdesetletnice
Njegovega Veličanstva , gospodu učitelju Alojziju
Sachsu za spretno vodstvo pevcev , g. Oroslavu
Dolencu za darovane mnogobrojne sveče in ,, Ka¬
toliškemu društvu za delavke“ za požrtvovavno
sodelovanje, g. Ivanu Kregarju za požrtvovavni
trud pri oskrbi stanovanj in g. Fr. Breskvarju.

Hvala slovenskim županom, ki so dali kato¬
liškemu shodu s svojo navzočnostjo največjo važ¬
nost, in društvom, ki so po svojih zastopnikih
slovensko ljudstvo pokazala v njega organizaciji,
kakor tudi vsem, ki so nas pozdravljali s tako
mnogoštevilnimi brzojavkami.

Srčna hvala vsem, ki so v tako ogromnem
številu prihiteli v Ljubljano, zlasti vsem izven-
kranjskim Slovencem, ki so nam izkazali na
shodu svoje bratsko soglašanje! Povrni Vam Bog
Vaš trud, saj potrudili ste se za sveto stvar!

Pripravljavni odbor

za drugi sloveli, katol. shod v Ljubljani.

V Ljubljani, dne 15. septembra 1900.

J. Flis,

predsednik.

I. Vencajz,

podpredsednik.

Dr. Evgen Lampe,

tajnik.

KAZALO.

Stran

I. Priprave na drugi slovenski katoliški shod  • 1

Uvod.1

Pripravljavni odbor.3

Poziv k drugemu slovenskemu katoliškemu shodu 5

II. Osnovavni zbor .10

Otvoritveni govor.10

Iz govora dr. Hrubanovega.14

Poročilo pripravljavnega odbora . . . .15

Predsedstvo.  .22

Pozdravi.23

Zabavni večer v »Meščanskem klubu“ . . .‘26

III. Posvetovanja v odsekih .28

1. Odsek za krščansko življenje . . . .28

2. Šolski odsek.33

3. Socialni odsek.41

4. Tiskovni odsek.53

5 Organizacijski odsek.70

IV. Sklepajoče zborovanje .73

Sklepi II. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani . 74

I. Krščansko življenje .74

II. Šojstvo :

a)  Ljudske šole in učiteljišča.75

b)  Srednje šole.77

c)  Visoke šole.78

III. Socialne potrebe :  Stran

a)  Kmetski stan.78

b)  Obrtni stan.81

c)  Trgovski stan.83

č)  Delavski stan.84

d)  Zavarovanje.85

e)  Socialne naloge avtonomnih zastopov . . 86

f)  Krščanska usmiljenost.88

IV. Tisk:

a)  Znanost.88

b)  Umetnost in leposlovje.89

c)  Časnikarstvo. 89

čI  Farne knjižnice.90

d)  Ljudsko in mladinsko slovstvo ... 90

e)  Izdajanje slovenskih pesnikov in pisateljev za

ljudstvo in mladino.91

V. Katoliška narodna organizacija  ... 91

V. Prvo slovesno zborovanje .94

Otvoritveni govor dr. Ivana Šušteršiča...  94

Govor ljubljanskega kneza in škofa g. dr. Antona

Bonav. Jegliča.102

Govor presveti, g. kneza in škofa lavantinskega

dr. Mihaela Napotnika.109

Govor milostnega g. škofa Jakoba Trobca . . 116

Iz govora dr. Laginje.119

Govor preč. g. kanonika Rubetica ....  120
Bakljada „Slov. krščansko-socialne zveze“ . . 122

Imenik društev pri bakljadi.124

Cerkveni govor presveti, knezoškofa dr. Antona
Bonav. Jegliča.127

VI. Drugo slovesno zborovanje .131

Pozdravi.131

Govor g. akademika Bogumila Remca . . . 132

Govor g. Žundaleka iz Prage.133

Govor g. učitelja Jakliča.134

Govor dr. Antona Medveda.135

Govor dr. Jož. Pavlice.150

Govor g. vodje Fr. Povšeta.162

Stran

VII. Tretje slovesno zborovanje .169

Govor g. Val. Podgorca.170

Govor dr. Viljema Schweitzerja ....  178

Govor dr. M. Mateka.186

Govor dr. Iv. Šušteršiča.194

Govor dr. Iv. E. Kreka.207

Volitev stalne komisije II. slov. katoliškega shoda 217
Govor eminencije kardinala Missia . . . 218

Komerz ,.Danice".222

Brzojavke.225

Zahvala.250

v