274
Naša živinoreja.
Večkrat so uže „Novice" opozorile svoje bralce na imenitnost naše živinoreje, pa ne bo odveč, ako vprašanje to se bolj natanko pretresemo, posebno trgovsko stran živinoreje ali kupčijo z živino.
Znano je, da so s 1. januarjem t. 1. zaprte meje za uvažanje živine iz Ruske in Bumunske. Ta zapr-tija opira se posebno na ozir, da se bolj zanesljivo zabrani razširjenje živinskih nalezljivih bolezni pri nas, akoravno se ne da tajiti, da je pravi vzrok tej naredbi v resnici bramba naših domačih živinorejcev.
Razen te brambe sklenil je pa po vladinem predlogu državni zbor tudi letos postavo o colninski tarifi, katera se znači enako dobrohotna in prijazna za našo domačo živinorejo. Nova colninska tarifa namreč od-ločuie:
Uvožnino od vola, ki je do zdaj znašala 4 gold., na 10 gold.;
od krave do zdaj 1 gld. 50 kr., v prihodnje 3 gld.;
od mladičev do zdaj 75 kr., v prihodnje 2 gold.;
od telet do zdaj 40 kr., v prihodnje 1 gold.;
od ovac do zdaj 30 kr., v prihodnje 50 kr.;
od jagnjet do zdaj 20 kr-, v prihodnje 25 kr.;
od prešičev do   zdaj 2 gold.,   v prihodnje 3 gold.;
od konj in žebet do zdaj nič, v prihodnje 10 gold.
Vse to izdatno povikšanje ima koristiti naši domači živinoreji, in se obrača takoj zoper vse vnanje države, 8 katerimi nismo vezani na posebne in še veljavne pogodbe.
Pomen te naredbe nam bo še bolj jasen, ako si ogledamo nekaj bolj natanko množine iz vnanjih držav zadnja leta k nam vpeljane živine.
Vpeljalo se je k nam
leta 1881.         1880.         1879.         1878.        1877.
glav
volov          45.145     26.917     49.650     63.650    126.490
bikov                44            85            64          181           264
krav             8.534       7.837        7.336      12.297     21.659
mladičev 5.856 3.655 1.874 2.615 4.207 telet            23.616     46.458     35.486     83.120   229.047
jagnjet          7.404       2.437        2.865       9.160     30.459
kozličev           389        1.111          583        1.666       2.188
prešičev 339.650 209.138 438.774 468.751 670.068 prešičkov 20.378 19.542 36.615 33.744 33.912 konj             8.723       6.845       9.230       6.211       5.484
žebet               572          402          197           195          148
oslov            i   662          480          670          402          317
S tekočim letom uže, še bolj pa prihodnja leta, se bodo gotovo te številke na korist domače živinoreje prav izdatno spremenile, ne da bi se zato pridelki od domače živine, posebno meso, izdatno podražili, česar se posebno Dunajčani bojč in koj grozovit krik zaženejo, ako jim mesarji s ceno govedine za par krajcarjev poskočijo.
Ker Dunaj, največe naših mest, naravno največ mesa povžije, ogledali si bomo dunajski živinski trg bolj natanko.                                               (Dalje prih.)
List 36.
Gospodarske stvari.
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Da je dunajsko mesto v naši blizini najimenitnejši, najveći kupec za živino, je naravno in zato ne gledajo na dunajski živinski trg samo živinorejci avstrijskih dežel, posebno ogerski in gališki, ampak tudi unanje sosedne države, posebno Ruska, Rumunska in Srbska.
Odkar so pa naše meje ruski in rumunski govedini zaprte (od 1. januarija 1882), je čisto naravno, da morajo naše domače dežele dunajski živinski trg z dvoj-nato pazljivostjo opazovati.
Opozorujejo nas na ta trg pa Dunajčani sami zato, da se jim dosti mesnine dovaža, zato, da se jim meso ne podraži; na to pa gleda razun dunajskega mestnega zastopa tudi c. k. vlada, ker vladina odgovornost bila bi velika in upitje Dunajčanov grozovito, ako bi jim po zaporu na rusko-rumunski meji cena mesnine poskočila tudi le za 1 sold ali 2, vsi dunajski časniki bi kričali, da sedanja vlada samo za češke in poljske velike posestnike skrbi, meščane, posebno pa uboge dunajske delavce, pa zatira, ker jim še edini živež — košček mesa — podražuje. Resnica pa je tudi, da je dunajskim mesarjem najmanji vzrok dosti dober, da s ceno pri mesu poskočijo, redno pa radi pozabljajo ceno znižati,  ako bi tudi vzrok za višo ceno davno odpadel.
Tudi mešetarji in prekupci, večidel judje, posnemajo pri tej kupčiji redno boljši del masti za-se, in to je vzrok, da je vlada ravno zdaj izdala nov red za dunajski živinski trg, po katerem se imajo ravno omenjene napake odstraniti.
Tudi novi tržni red hočemo si bolj natanko ogledati, toda pred vsem oglejmo si nekaj bolj na drobno dunajski živinski trg sam:
L   Po koliko živine se prodaja na dunajskem trgu?
Na to vprašanje odgovarjajo nam tamošnja poročila, ki kažejo nam sledeče številke. Za zdaj oglejmo si samo poročila zadnjih tednov.
a) Govedina: Dne 24. julija:   prignanih je bilo  na  trg 3261 repov,
cena jim je bila 54—60 gold. po 100 kil. Dne 31. julija:   na  trg  prignanih je bilo  2532 repov, plačevali so se po 57—63 gold. 100 kil.
Dne 7. avgusta:   na trg prignanih je  bilo 3383 repov,
cena jim je bila po 55—61 gold. 100 kil. Dne 14. avgusta:   na trg prignanih je bilo 3344 repov,
cena po 55—60 gold. 100 kil. Dne 21. avgusta: na trg prignanih je  bilo 2951 repov, cena 55—60 gold. 100 kil. Opomniti hočemo ,  da na dunajskem trgu po deželah,   iz   katerih   prihajajo   3   vrste   govedine,   namreč ogerske,   gališke,   vse druge imenujejo  nemške, in tako navaja poročilo od trga dne 21. avgusta, da je bilo prignane govedine 1515 repov ogerskega, 1045 repov gališkega in 391 repov nemškega plemena. — Ceno g*   <sdi ravno   omenjenega   dne   pa  na  drobno popisuje tržno poročilo takole: Plačevali so se:
a)  pitani voli ogerski po 55—58, najboljši po 59—60 gold.; gališki po 56—59 gold. 50 kr.; nemški po 54—60 gold. 50 kr.;
b)  voli od paše ogerski po 52—56 gold., gališki 53—55 gold., biki po 49-52 gold.; krave po 50—55 gold.; bivoli po 45-48 gold.  za 100 kil.
Ker pa uže o živinoreji sploh govorimo, moramo si dunajski živinski trg ogledati tudi glede drugih mesnih živali.
Živina, na katero se hočemo zdaj le sploh še ozirati, so: teleta, ovce in prešiči.
Na dunajski trg pripeljalo se je:
2. Telet:
Dne 27. julija: na trg pripeljanih 3096 repov, ki so se
plačevali kilo po 30—45 kr. Dne 3. avgusta:   na  trg   pripeljanih   3061 glav,   ki so
se plačevali kilo po 34—46 kr. Dne 10. avgusta: na trg pripeljanih 3385 repov, ki so
se plačevali kilo po 32—46 kr. Dne 17. avgusta: na trg pripeljanih 2889 repov, kateri
so se plačevali kilo po 36—48 kr. Dne 24. avgusta:   na trg pripeljanih 2881 repov, ki so
jih plačevali kilo po 36—50 kr.
c)  Ovce:
Dne 27. julija: prignanih je bilo na trg 9596 ovčje živali , katere so se plačevale par po 20—27 gold. 75 kr. ali očedene par po 46—52 kr. kilo.
Dne 3. avgusta: na trg prignanih 8477 repov, plačevale so se par po 21—27 gold. 50 kr. ali očedene po 48—53 kr. kilo.
282
Dne 18. avgusta: na trg prignanih 8532 repov, plačevali so jih par po 22—27 gold. 50 kr. ali očedene po 45—58 kr. kilo.
Dne 17. avgusta; na trg prignanih je bilo 14.681 repov , ki so se plačevali par po 20 gold. 50 kr. do 26 gold. 50 kr., ali očedene kilo po 45—52 kr.
Dne 24. avgusta: na trg prignanih je bilo 13.579 repov, kateri so se plačevali par po 20 do 27 goid., ali očedene po 38—48 kr. kilo.
(Dalje prihodnjič.)
290
Naša živinoreja.
(Dalje.)
4.   Prešiči. Dne 25. julija: na trg pripeljanih je bilo pitanih in mladih 3526   in   plačevali   so   se  žive   vage kilo pitani  po  52—55 kr.,   mladi  po  37-45 krajc. Dne 1. avgusta: na trg pripeljanih 3290 glav, plačevali so se pitani po 52—54 kr., mladi po 38—45 krajc. Dne 8. avgusta: na trg pripeljanih 3015 glav, ki so se plačevali pitanci p j 53—55 kr., mladi pa po 36-45 kr. kilo. Dne 17. avgusta: na trg pripeljanih 1112 prešičev,  ter so plačevali pitance po 50—56 kr., mlade pa po 38—48 kr. kilo. To je le nekoliko številk iz dunajskega živinskega trga,   iz katerih  si uže bralec vsak sam lahko napravi podobo o tamošnjih cenah in pa o svotah mesnine, katero Dunajčani leto in dan povžijejo.
Za leto 1881. javljajo se  sledeče  okrogle številke: Dunajčani pojedli so leta 1881.
govedine 150.000 glav, telet          250.000     „
prešičev   250.000     „ ovac         300.000     „
jagnj^t      60.000    „ Preračunajmo malo, koliko je vsa ta živina vredna v denarji:
a)   Govedina na dunajski trg pripeljana se najniže lahko ceni vsaka po GOO kil žive vage, ako se temu privzame poprečna cena 57 gold. za 100 kil, bi stala vsaka glava po 342 gold., vseh 150.000 glav po 342 gold. vrže 51,300.000 gold.
b)  Telet 250.000 cenimo poprek samo po 56 kil ali po starem centu (kar za Dunaj ni previsoko, zato ker teleta prihajajo od govedine velikega plemena in se koljejo nekaj stareji kakor pri nas); ako vzamemo poprečno ceno 38 krajc. za kilo , stane vsaka glava 21 gold. 28 kr., znaša cena za vseh 250.000 glav 5,320.000 gold.
c)   Prešičev 250.000 smemo glede na mnogo 4—5 starih centov težkih, pa tudi z ozirom na veliko število nepitanih, spod leto starih, poprek ceniti glavo na 100 kil, ako jih po poprečni ceni računamo kilo po 45 kr. ali 100 kil po 45 gold., stane vseh 250.000 prešičev vsega leta 11,250.000 gold.
d)  Ako cenimo 300.000 ovac poprek po 10 gold., stanejo vse 3,000.000 gold.
Tedaj stane
a)  govedina   51,300.000 gold.,
b)  teleta          5,320.000    „
c)   prešiči       11,250.000    „
d)  ovce            3,000.000    „
1           ..                ..
skupaj    70,870.000 gold. katere leto   in dan  plačuje Dunaj   za  omenjeno   živino brez ozira na veliko množino divjaščine, kuretine itd.
Izmed vseh vrst navedene živine hočemo si bolj natančno najprej ogledati naše in dunajske tržne cene pri govedini in pri tem še vse druge pogoje, kateri vplivajo na lastne stroške prodajalčeve.
Primerimo pred vsem naše domače in dunajske tržne cene pri pitanih volih.
Znano je sicer, da kupčija z voli pri nas ni tako vredjena na velikih trgih, da bi se barantalo vse na vago, temveč kupčija teče pri nas redno še za vola ali samca ali za par in to skoraj zmiraj v škodo živinorejca; prodajalec, akoravno vajen živino na težo ceniti,
razun slučaja,   da jo prej na vago da,  redko kdaj ve* natančno težo svoje na trg postavljene živine.
Ako tedaj mi hočemo naše cene primerjati z dunajskimi, razume se to samo od dosti velikih odraščenih in pitanih volov, in cena za 100 kil žive vage od živine, ki je p6stena vsaj 12 ur.
Gledč tega bilo bi sicer treba primerjati tržno ceno iz Trsta, z Gorice, Reke, Postojne, Kranja, Ljubljane, Novega mesta, Metlike, Brežic, Celja in Celovca, toda za prvo primerjanje zadosto-alo bode, ako se vzame tržna cena ljubljanska, katera zarad lege trga nekako sredo drži med višimi cenami proti laški strani in nižjimi proti hrvaško ogerski strani.
V Ljubljani se tržna cena od govedine ne zapisuje uradno od 100 kil, ampak poročila glase se od para pitanih volov, ki se prodajajo od 300 do 350, največ 400 gold.
Pisatelj teh vrst popraševal je tedaj pri več gospodarjih, ki so živino prodajali, in pri mesarjih, po čim se dobro pitani voli prodajajo zdaj v Ljubljani, in odgovor je bil: stari cent se zdaj speča za 15 gold., in ako so voli prve vrste , za 16 gold. — Vzemimo tedaj najvišo zdaj dosegljivo ljubljansko ceno 16 gold. za stari cent, kar znaša na 100 kil preračunano okroglo ceno 28 gold. 50 kr. — Tej ceni nasproti pa stoji izmed v zadnji številki „Novic" navedenih dunajskih cen najniža 54 gold. za 100 gold., razloček je tedaj izdatno velik, ki bi znašal i000L, ako bi računali z dunajsko sedanjo poprečno ceno 5< gold. Ogledati si je pa zdaj treba iz zanesljivega vira in na drobno vse stroške, ki nastanejo iz prevažanja govedine iz Ljubljane na dunajski trg do oddaje živine, potem še le se bo pokazalo, ali se splača, našo dobro pitano govedino pošiljati na dunajski trg. V ta namen treba je pred V3em vedeti stroške in pogoje prevažanja govedine na železnici.
(Dalje prihodnjič.)
298
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Prevažanje govedine po železnici priporoča se vai-kakor v prvi vrsti tako, da se govedine odda vsaj en polni železniški voz, to je po naših izvedbah osem glav, in ako bi bila živina manja, devet glav na en vagon. — Računati hočemo tedaj tudi izključno s prevažanjem enega železniškega voza (vagona) in odločilna nam bo vožnina od enega vagona.
Po naših poizvedbah prevaža se govedina iz juga Ha^I^unaj redno samo do zadnje postaje pred dunajsko postajo južne železnice, namreč do postaje „Mazleins-dorf' ležeče uže tik dunajskega mesta na južno zahodoi strani, od te postaje se živina lahko pes goni do živinskega trga v St. M a r k s   u.
Vožnina od polnega  vagona  od  Ljubljane   v Maz leinsdorf  znaša   62   goldinarjev,   in   spremljevalec, katerega mora imeti vsak vagon,   ima  prosto   vožnjo do  Dunaja in nazaj.
Prevažanje govedine preskrbuje se redno po mešanih vlakih itako , da vsa vožnja traja dalj kakor 36 do 38 ur. Tudi je železnica skrbela za to, da se more živina v Mariboru za nekaj Časa prepeljavati iz vagonov, da se napase, napoji, ter prehodi, za kar nalašč v ta namen naprosene mariborske gostilnice zahtevajo prav zmerno plačilo.
Ako tedaj računamo , da se na Dunaj od nas pošiljajo samo odraščeni, dobro pitani voli, da jih ima tedaj prostor v vagonu redno samo 8 glav, tedaj stane prevažanje ene glave do Dunaja okoli 8 goldinarjev, in ako računamo pitanega vola na 101/2 starih centov ali 600 kil, tedaj se 100 kil živega vola s prevažanjem samim iz Ljubljane do Dunaja podraži samo za 1 gold. 34 kr. Prepričani smo, da si ves daljni račun in primao med našo domačo in pa dunajsko ceno z ozirom na ravno omenjeno vožnino vsak živinorejec sam brez težave dopolni in potem prevdarja, kje se mu bodo pitani voli boljše plačali in za koliko.
(Dalje prihodnjič.)
List 41.
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Potem, ko smo pogoje za prevažanje govedine na dunajski trg sploh dogovorili, oglejmo si še nekoliko dunajski živinski trg sam.
Od kod se je do začetka tega leta dovažala govedina, omenili smo uže v prvih naših to stvar zadeva-jočih člankih, namreč: nekaj iz Ogerske, jaekaj iz dru-zih domačih dežela, posebno iz Galicije, Ceske, Moravske, Gorenje in Dolenje Avstrijske in Stajarske ; velik del govedine pa je dohajal tudi iz Ruske in Rumunske ali naravnost na Dunaj, ali pa so dobivali naši domači živinorejci mlado govedino od tod , ter jo potem dora-ščeno in pitano pošiljali na trg.
Mnogo naše govedine se je posebno iz Ceske, Moravske, Avstrijske, Solnograške, pa tudi iz Stajarske, Koroške in Tirolske izvažalo in za dobre cene prodajalo na Nemško in tudi Kranjska je pred par leti prav mnogo, posebno telic in mladih krav po nenavadno visoki ceni prodajala na Nemško.
Vsa ta kupčija se je hipoma prenehala, odkar je Bismark zaprl uvažanje vsakovrstnih živali in poljskih pridelkov na Nemško, da bi s tem varoval svoje kmetovalce v nemški državi; pri nas pa h krati nismo vedeli kam z živino. Cena ji je skoraj za polovico padla in ni čuda, da so živinorejci vlado začeli klicati na pomoč, naj tudi ona ne pusti več uvažati k nam tuje živine, ker mi ne smemo ven ž njo. In tako izšla je tudi pri nas prepoved uvažanja ruske in rumunske govedine, pa tudi uvažanje amerikanskih prešičev in sala se je prepovedalo; na druge poljske pridelke pa se je vpeljala uvožnina ali col.
Dunajčani so pač izrekali tu in tam strah, da bi se jim meso ne podražilo, in res so mesarji nedavno poskočili z mesom, ko je na trg došlo okolo 800 volov manj, kakor navadno. — Časniki pričeli so kričati, da naj se zopet vsaj začasno dovoli uvažanje ruske živine. Pa kmalu se je pokazalo, da je bil strah prazen, izvirajoč posebno od one strani prekupovalcev, ki na tamošnjem trgu živinorejcem in prebivalstvu dunajskemu na škodo ved6 mesarje in druge kupce odstranovati od trga, tako, da sami določujejo ceno pri nakupovanji in pri prodaji živine.
Te razmere dunajskega živinskega trga dale so vladi povod, izdelati in za vpeljavo pripraviti nov tržni red z namenom, z odstranjenjem znanih teh napak in z vpeljavo točnega reda, nepristranskih, po vladi
322
nameščenih posrednikov in posebne blagajnice, katera vsako kupljeno živino prevzame in plača še tisti dan, in katera s popolnimi, od nje neodvisnimi posredniki vred ima prav zanesljivo , po naročilu prodaje na trg poslane živine, ako tudi gospodarja ni pri živini, tedaj samo za vsak železniški voz tako in tako potreben spremljevalec in pismo, v katerem gospodar določno povć, kako in kaj.
Ogledati   si  hočemo  tedaj   nov   živinsko tržni   red, katerega   je   v   glavnih   točkah   odobril   tudi   dunajski
mestni odbor.
(Dalje prihodnjič.)
331
Naša živinoreja.
(Dalje.)
^ Postava od 29. februarija 1880., 1. št. 35 v §. 9, vladi nalaga dolžnost, za posebno pomenljive živinske trge izdati tržni red, in vlada je pri tem mislila, da ji je glavna naloga v sredstvih, po katerih se živina za trg pripravna po moči privabi na dunajski trg , da se tukaj namesti ona zdaj odpadla živina, ki je prej dohajala iz vnanjih dežel; po tej poti pa misli tudi vstrezati enako mesovživajočemu dunajskemu občinstvu in živinorejcem.
Skrb za živinorejce ima obstajati v tem, da se po tržnem redu odstranijo vse zapreke, katere so do zdaj zadržavale živinorejce, svojo živino v obilnem številu pošiljati na dunajski trg.
Dunajski mestni zbor skrbel je res prav obilno za prostore na živinskem trgu, ki niso le pripravni, temveč v resnici izgledni, nasproti pa sedanji red na trgu ne zadostuje ne vnanjim živinorejcem in ne Dunajča-nom, ki meso kupujejo, ampak je, kakor se tudi vladino poročilo prav odločno izrazuje, „samo plodonosno polje za posamezne, ki si tam iščejo trgovskega dobička. "
Mešetarstvo, ki je tu nastalo, ima na trgu vse v rokah, tako, da ne more ne živinorejec prosto prodajati, enako pa tudi ne mesar prosto kupovati, ceno pri prodaji in zopet pri nakupovanji po mesarjih samovoljno in brezozirno gledć druzih delajo zdaj tam neomejeno gospodujoči mešetarji ali recimo: prekupci. Ti posredniki, med seboj vsi združeni, ponujajo za živino na trg prignano poljubno ceno in s tem tarejo prodajalce boječe se stroškov doizega čakanja s pitano živino, tarejo jih enako s plačilom , še bolj pa imajo v rokah kupce mesarje, posebno manj premožne, vklenjene v vezi dolgov, veče in premožne mesarje pa previdno sprejemajo v svojo družbo ter si ž njimi dele kupčijske dobičke.
To so na kratko za občinstvo preneugodne sedanje razmere dunajskega živinskega trga.
Odstraniti jih, namerava vlada v novem tržnem redu popolnem odpraviti te posrednike, vpeljati pa zase obstoječo „Blagaj nico zl. dunajski živinski in mestni trg", poleg te pa še samostojne, uradno nameščene in zaprisežene tržne agente.
Blagajnica ustanovljena je enako prodajalcem in kupcem v korist kot edina plačevalka za vsa plačila na trgu, katera pa ravno zato , ker plačujejo 1 e ona vse, more shajati z najmanjšo provizijo ali nagrado za svoje posredovanje.
Načrt tržnega reda pa skrbi s celo vrsto naredeb za to , da blagajnični prid ne pride v nasprotje s kori-stom prodajalčevim.    V ta namen
a) blagajnica ne sme na živinskem trgu prav ničesar kupiti za svoj račun, kar imajo posebno ojstro nadzorovati uradni organi, razun tega
b ima ravno blagajnica po pogodbi dolžnost, za to skrbeti, da se na dunajski trg pripeijava nepretrgoma in zadosti živine;
332
c)  ima blagajnica dolžnost, sprejemati brez izjeme vse za prodajo na trgu namenjeno blago ter dobiva svoj zaslužek iz kupnine, tako, da je blagajnici na korist,   čim več blaga prihaja na trg;
d)   najporaenljivejše pa je to, da blagajnica nima nikakoršnega vpliva na prodajo tržnega blaga, ker prodaja je izključno v rokah od blagajnice neodvisnih zapriseženih agentov.
Razun tega ima blagajnica kot prodajalka dolžnost, enako skrbeti za prodajo živine, kakor tudi za to, da se ona sprejema, spravlja, krmi in da dobi vso postrežbo, zato ima pa blagajnica tudi vso odgovornost, da se živina po naročilu lastnikovem in po postavi speča, in blagajnica je odgovorna celć za dejanje agentov v smislu tržnega reda, za kolikor namreč niso agenti sami odgovorni, ki morajo ravno v ta namen vsak 5000 gld. varstva vložiti.
Na dalje prodaja blagajnica vso došlo živino v lastnem imenu za račun stranke; konečao je blagajnica vezana, vse stroške za prodajalca založiti in kupnino po odbitih stroških brez ozira na to, ali je sama prejela plačilo ali ne, prodajalcu še tisti tržni dan izplačati; ako bi pa prodajalec navzoč ne bil, mu vsaj v prvih 24 urah po prodaji denar odposlati.
(Dalje prihodnjič.)
339
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Enako, kakor nasproti blagajnici, skrbljeno je za živinorejce nasproti agentom.
Gled6 agentov namerava tržni red to doseči v prvi vrsti uže s strogimi pogoji, katere zahteva pri njihovem imenovanji, ker mora biti dotična oseba popolnem zanesljiva, neomadeževane preteklosti in ker se mora zapriseči in ker mora vložiti zadostno varstvo. Dotična določila, na dalje splošne in posebne dolžnosti agentov in pa zažugani nasledki, ako bi oni svojih dolžnost ne spolnovali, dajejo ravno toliko poroštev za nepristransko in dobro izvršitev njihovega posla na trgu. Posebno pomenljivo pa je to, da so agenti od blagajnice popolnem neodvisni, ker ta jim nima odkazati nika-koršnega posla in ne prodaje, katero imajo posredovati. Posebni opravilni red, kateremu imajo izdelati načrt agenti sami, čegar potrjenje pa pripada višim oblast-nijam, določil bo, kako se imajo blagajnici dohajajoča naročila razdeliti in oddajati posameznim agentom, da potem izvršujejo svoj posel in posredujejo pri prodaji.
Nasproti pa tudi prodajalci nimajo pravice pri prodaji svojega blaga zahtevati posredovanja gotovega agenta, ampak agentom je samo naročeno, ozirati se po moči na take želje.
Ta okoliščina v zvezi z določilom, da se ima vsaj polovica vseh zaslužkov, ki gredć po tržnem redu za posredovanje agentom, razdeliti po enako vsem agentom; načela pa, kako se ima ostali zaslužek razdelo-vati, določijo agenti sami, potem od posamezne kupčije naravnost noben agent nima dobička, tedaj mora strankam nasproti biti čisto nepristransk; agentu ni na tem, komu bolj na korist se sklene posamezna kupčija, vsem agentom skupaj pa mora samo po sebi biti ležeče na tem, da na trg prihaja kolikor mogoče več blaga, na čemur je enako ležeče tudi blagajnici.
Poroštvo za marljivo in skrbno izvršitev posameznih opravil pa ima občinstvo v tem, da uradniki na trgu agente nadzorujejo, da ima neko naravno nadzorstvo nad njimi blagajnica in konečno agenti sami nadzorujejo drug druzega, ker vsak dela za vse. Sicer se pa razume ob sebi, da ima prodajalec pravico glede krmenja, prodaje in cene blagajnici dati naročila, katerih držati se je enako vezana blagajnica, kakor agenti, tudi zoper to ni nikakoršnega pomislika,   da se lastnik
340
živine sam navzoč njene prodaje prav enako vdeleži, kakor do zdaj, ker vezan je samo, na trg prignano živino po blagajnici izročiti agentu , da jo ta spravi na odločen prostor na trgu; pri prodaji pa sme posredovati sam ali agent, kakor gospodarju po volji. Stranka sme tudi sam^ kupca poiskati in ceno dogovoriti, in v takem slučaji agentu ostaja samo vnanje posredovanje pri sklepu kupčije. Pristojbine so zmiraj enakomerno poravnati pri kupnini, in to enako tudi v vsakem slučaji plača blagajnica, bodisi da je kupec dober ali slab plačnik, ker to je edino le skrb blaga j nična.
Iz vsega tega je razvidno, da pri omenjenem poslu blagajnice in agentov nikakor ni treba, da bi bil lastnik živine na trgu sam navzoč, ker je pričakovati, da bo na novo vredjeno posredovanje prodaje in plačevanja vsako posebej in skupaj popolnem vstrezaio živinorej cem, cena živine pa se naravno, prosto razvijala.
Plačila za prodajo in posredovanje (pristojbine) so zmerna in znašajo za prodajo govedine */3 °/0. za posredovanje pa V2°/0, tedaj skupaj 5/6 °/0, to je, 83!/3 krajcarjev od 100 goid., tedaj se plača od vola prodanega za 300 gold. samo 2 gold. 50 kr. pristojbine.
KoneČno je tudi vredno omeniti, da ima blagajnica tudi nalogo, po okoliščinah živinorejcem dajati na kup živine primerne predplače, kar je po okoliščinah važno in vsikakor pripravno sredstvo, gibanje kupčije na živinskem trgu oživljati.
(Dalje prihodnjič)
List 46.
Naša živinoreja.
(Dalje.)
Z blagajnico ima se pa še enako tudi skrbeti za mesarje in tiste, ki se pečajo s sušenjem, kajenjem in prodajo prekajenega mesa. Glede teh obrtnikov so prav enaki razlogi za delokrog blagajnice, kakor glede živinorejcev. Tudi mesarji morajo se oprostiti iz rok sedanjih tržnih komisarjev, da si morejo prosto izbirati blago na trg pripeljano in da imajo tudi, v kolikor so v resnici zaupanja vredni, v blagajnici prav primerno denarno zaslombo, po kateri se jim po primerno nizki ceni upa po potrebi za njihov 8 — 14- ali tudi še večdnevni promet potrebno živino.
Da so posojila za mesarja primerno ugodna, kaže to, da bi, na pr. mesar , ki ima živine za leto in dan pri blagajnici vzete na upanje za 2000 gold., imel po sedanjih določilih novega tržnega reda plačati
5°/0 obresti od 2000 gold. za leto 100 gold. 7<ž °/oo plače za režijo     ....    26    „ 74 %o     »      »  blagajnico   .    .    .    13     „
skupaj    . 139 gold.
ali 6*95°/0, kar se mora smatrati ugodno, ako se ozira na jako ugodne kupčijske razmere in na prav pogosto prisiljene visoke obresti pri posojilih na osebni kredit.
362
Marsikdo znal bi vprašati, ali se strinja z načeli prostega trgovanja, da bi imel vsak, kdor na trgu kupuje ali prodaja, plačila dajati in sprejemati po blagajnici, in drugič se vpraša, aii je to posebno malim živinorejcem na korist ah na škodo.
Na prvo vprašanje odgovarja se prav s tistimi razlogi za ,,da' in za „ne", ki veljajo pri monopolih sploh, in navesti se da iz teorije zoper kakor za monopol, toda ako se gleda na to, da se gre zdaj zato odpraviti vraščene ! napake tržnih komisarjev, da se gre tudi za to, pridobiti si zanesljivih statističnih številk, da se vpelje po vsem zaupljiv posrednik za živinsko kupčijo na Dunaji , do kalerega se more zaupljivo obračati tudi zelo oddaljen mah živinorejec aii več takih združenih , ne da bi bili prisiljeni, za tako posredovanje plačevati visokega plačila, tedaj se sme vsaj z ©žirom na manje in oddaljene živinorejce trditi, da je izključno vse plačevanje po blagajnici na trguaa nje ugodno. Prvi nasledek odstranjenja izključnosti moralo bi biti povikšanje plačila za posredovanje, ker bi se promet blagajnice potem za polovico ali še več znižal ob enakih stroških.
Neprijetno je pa plačevanje po blagajnici gotovo za veče mešetarje, ki zdaj na trgu gospodarijo in kateri morebiti večidel lahko shajajo brez blagajničnega posredovanja, pa bi vendar morah plačevati enako pristojbino.
(Dalje prihodnjič.)