GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Dklavneoa Ljudstva. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ♦ ♦ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 88. ‘•Entered as Second-Class Matter July 8.'03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 18. septembra 1908. “S“’:'' Leto VII. — — . .: zi — * x Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 14. septembra. Od prvega, druzega in četrtega bataljona bosnjaško-hereegovskega pešpolka je šlo 250 mož na dopust v svojo domovino. Zahtevali so, da se jih z 'hitrejšim transportom domu odpravi, kar pa niso bili u-slišani in so se zaradi tega uprli. Ta dogodek je bil brzojavno na vojaško upravo v Sarajevo naznanjen, kjer je tretji bataljon z nabitimi puškami upornike sprejel in v zapore odvel Proti voditeljem upornikov se je preiskava uvedla, ter bodo od vojnega sodišča sojeni. Splošno se ta upor na politično vrvenje prišteva, ker je nejevolja v Bosni in Hercegovini veliko večja, kakor jo hočejo vladni krogi pripoznati. Rusija. Petrovgrad. 12. septembra, Ruska vlada namerava, vojno pravo v vzhodnih provincijali odpraviti in bodo “poostrene varnostne naprave” vpeljane. Vladaje prišla do spoznanja, da od delavcev in kmetov se ni vstaje bati. torej je “potrebno”, da se pozornost na druge sloje obme, kakor je to v Petrogradu in v Moskvi. Angleška. London, 13. septembra. Danes je bil tukaj zaključek evharističnega kongresa. Popoldanske procesije se je neznansko veliko štei vilo katoliške duhovčine in ljudstva udeležilo. Sprevod je vodil papežev odpovslanec kardinal Va-nutelli, toda brez hostije, ko se je teinu protestantevsko ljudstvo uprlo. Ob strani kardinala, kot častna straža so korakali odličnjaki. kot vojvoda Norfolkški i. dr.; sledili so nadškofi in škofi v službenih oblekah, toda -ne v o-blekah, kakoršno rabijo pri cerkvenih opravilih. — London, 13. septembra. Pro-testantovska “Alijenca”, je v Westminster Hall zborovala, ter zadovoljstvo izrazila, da se ni katoliški sprevod po prvotnim programu vršil. Hvalili so premirja Asquith, za miozat-i mastop. -da se je za protestantizem odločno potegnil, ter s tem nakano katoliške (crb\ e p-re-prečil in protestantizem probudil. (Ni -dolgo tega, kar je -papež nado izrazil, da pričakuje, da se Angleška v doglednem času v o-krilje “edino zveličavno” katoliške cerkve povrne. Evharistični kongres v Londonu ni bil nič dra< z.-ga. kot tipalnic? «umske cerkve, ko bi rada Francijo nadomestila Rimska cerkev hoče denarja in Anglija je bogata: toda Angleži so trgovci in rimska špekulacija se utegne izjaloviti. Op. ured.). London. 12. septembra. Ceni se, da je v Angliji 1.000.000 delavcev brezposelnih, in da jih je ve liko vsled lakote že umrlo. $7,500.000 v gotovini in velika posestva na ruskem' je podedoval Friderik Schmidt iz Spi-ndelhof na Bavarskem, Friderik Schmidt, je bil reven delavec, ki se je preživljal s tesarijo dokler ga ni Bavarski konzulat v Petrogradu obvestil o velikanskem premoženju kojega mu je zapustil nemee — ruski general Schmidt-, kateri je služil rusom v Krimski vojni in se od ta« krat povspel -do generala. Oženil je 'bil neko bogato vdovo — grofico. Njegov dedič, Friderik, pa je bil tudi odlikovan z železnim križem za hrabrosti v Prusko-fran-eoski vojni. Francija. Pariš, 12. septembra. Louis A. Gregori, kateri je koncem junija na Dreyfusa z revolverjem streljal, je bil od porotnikov oproščen. Dognalo se je bilo, da so Dreyfu-sovi nasprotniki streljajne upri« zorili, da bi se zopet, po celem svetu znane spletkarije, -pred sodišči razvijale. Državni pravdnik je rekel, da vlada noče, da bi Gregori bil za mučenika, torej zahteva, da se ga samo okori. Ko je bil Gregori oproščen, je med poslušalcem šunder nastal, a se je kmalu polegel, demonstrante pred sodiščem je pa policija razgnala. Nemčija. Norimiberk, 14. septembra, Tukaj se je v nedeljo pričelo zborovanje -nemških socijalistov. Za predsednika je bil izvoljen voditelj nemških socijalistov in znani državni poslanec Singer. -— Essen, 14. septembra. Policija je v Wau-ne -demostrante rudarjev z orožjem razgnala, ter deset oseb težko ranila. America. Keir Hardie. New York, 13. september. Keir Hardie, najuglednejši zastopnik delavstva v angleškem parlamentu je v -nedeljo popoldan v New Yorku govoril pred “Central Federated Union”, v katerem je a-meriško delavstvo poživljal, da se naj s politiko bavi. Hardie je rekel:« “Na Angleškem smo na to prišli, da smo bili zmerom prezirani in zapostavljeni-, če smo z našimi glasovi konservativcu pomagali ali liberalcu. Potem smo mi poslali neposredno naše zastopnike v parlament in doibrih posledic je bilo toliko, da bi predaleč seglo, ako bi hotel vse naštevati.” Hardie je tudi v prilog soeija-lisitičnega kandidata za predsednika Eugena V. Debsa govoril, ter vse delavce poživljal, naj svojo stvar s strmljenjem socijalizma spojijo. Se zopet vrnili v šolo kjer je 170 otrok zgorelo. Cleveland, O. 14. sept. Od onega osodepolnega dneva, ko je zgorelo 170 otrok in dve učiteljice zadnjega meseca marca, med katerimi je bilo tudi nekoliko slovenskih žrtev, podali so se danes v prvič otroci zopet v šolo. Manjšanje priseljevanja. New York, 12. septembra. Priseljevanje avgusta meseca t. 1. je nastopno bilo: Dospelo je v New York 18,732 priselnikov proti 75,472 avgusta meseca lanskega leta. Iz Nemčije je prišlo 1821. a vlani 3325: iz Avstrije 843, vlani 11,036; iz Ogrske 1790, vlani 11.-330: iz Italije 2012, vlani 15,356; iz Rusije 4146, vlani 16,636; iz Švice 92, vlani 318. Kot Nemcev je bilo avgusta meseca t. 1. 2698 vvrstenih. a vlani 7516. Nemci so napovedali, da so $108.718 gotovine seboj prinesli, a vlani $216.9-72. Vsi, 18,732 brb-ječi priseljenci so $5.40.446 imajo-če gotovine napovedali, a vlani avgusta meseca došli 75,472 priseljencev je $1,443,614 prineslo. Vsega skupaj je prišlo 17,586 iz Evrope. 11.154 so vožnjo sami, za 7290 so sorodniki in za 288 so drugi plačali. Od dospelih 18,-7'32 priseljencev je šlo 16,202 k sorodnikom. 1501 k prijateljem, a 989 je bilo brez znancev. Od vsi-h je bilo 3657 pod 14 let, 13,768 od 14 do 44 let in 1307 čez 44 let starih. V državi New York jih je o-stalo 7725, v Pennsilvanijo jih je šlo 2382. v Illinois 1485 in v New Jersey 1143. PREDSEDNIŠKI KANDIDAT. Evgene V. Debs, žanje z vsakim dnevom večje vspehe in ovacije na agitatoričnem popotovanju po zapadu. Posebno vznemirjeni so kapitalisti -po Californiji, kjer se tolikega števila privržencev niso nad j ali. V San Diego, Gal. se je zbralo nad 15,000 ljudi. Prišli so iz vse okolice in bližnjih vasi so vozili posebni vlaki V' mesto, In ker ni bilo nobene dvorane dovolj velike vvrstili so se v parado ter marča-li v pol milje oddaljen rovvstor na hribček zunaj mesta kjer se —• vorilo in zborovalo. V tipičnem kapitalističnem mestu kakoršno je Los Angeles je pa kupilo 7,000 ljudi vstonnie 25 centov za v auditoriu-m kjer je govoril Debs. V San Franciscu je kupilo vstopnice po 25 centov 5.000 ljudi, ker večje dvorane ni bilo za dobit. 14. f. m. je pokazalo mesto Grand Pass, Oreg. izvanredno navdušenje za Debsa. Gledališče je bilo natlačeno polno in tako se zavedujoči ljudje pbvsod gibljejo in mislijo dingači, kot so mislili do sedaj in tako je tudi prav. Zakaj bi ne dali možu priložnost, da pokaže svoje zmožnosti, kako ga more dingači ceniti in obsojati, kakor to delajo naši prevzetni po-litikarji, brez da bi popred izdrli bruno iz lastnega očesa in pometli nesnago iz lastnega tabora. Portland, Oreg. 15. sept. Danes se je pripeljal t-u sem Debs in govoril je v velikem drsalnem poslopju. Navzočih poslušalcev je -bilo tikolu 10.000. Predno je dospel rudečkar v mesto došlo je v vagon večje število poročevalcev meščanskih listov in sedaj priobčujejo večje članke in podrobne-ja poročila o zborovanjih in govorih. Na istem vlaku se ‘n nripelja-lo v «mesto nad 200 -potnikov, katera svota se bo porabila za ru-dečkarja v pokritje stroškov. Žrtve železnice. V nedeljo- zjutraj ob 12. uri 50 m. sta v Chesterton, Ind., 21 milj od Chicage dva osobna vlaka skupaj trčila; dve osebi ste bile takoj mrtve, a veliko število pa več ali manj ranjenih. Nezgoda se je pripetila vsled ernstega dima, da ni bilo varstvena znamenja vi-diti. Appeal to Reas on od zadnjega tedna in izhajajoč v Girard, Kans., je ves od konca do kraja posvečen katoliški cerkvi, povod temu so dali razni katoliški duhovni, ki so začeli nesramno gonjo proti socijalizmu, češ. da jo le ta nasprotnik “sv.” katoliške cerkve; to ni res, res pa je, da se farji bojijo socijalizma dobro vedoč zakaj. Koliko bolj napredu* jemo, toliko bolj na nas lajajo in bojo toliko bolj, kolikor bolj bomo napredvali. Dotični list razkrinkava zvezo med vlado in klerikalizmom, našteva vladi in katoliški cerkvi grehe, katerih imate radi skuri n e kompaktnosti glede filipinskih oto-kovtoliko da jih noben svetnik ne izbriše. Poznejše prineseno kaj v prevodu, priporočamo pa za sedaj list vsim, ki čitajo angleško. List stane za celo leto samo 50 centov, je tednik obsegajoč 7 colon na 4 straneh. Katoliški duhovni celega sveta opozarjajo svoje člane na rastočo nevarnost socijalizma. Mi pa pravimo. ako je katoliška cerkev čisto verska organizacija, «e nima ničesar bati od socijalistov, ako je pa podkupljiva ustava, potem se pa opravičeno žiber boji, ker plačilo gotovo ne izostane. VELIKA MANIFESTACIJA DELAVSTVA pad zaščito čeških socijalistov v Pilscn Parku, zadno nedeljo se je obnesel no vsem v popolno zadovoljnost udeležencev. Od 1-8. Pl. in Loomis ceste, je marčala množica sestoječa iz socijalistov. raznih unionistov in izobraževalnih društev -po 19 cesti do Throop in potem 18 cesti do Albany ave. do vrta. Korakali so štirje v vrsti s šterimi godbami razvrščenimi med vrsto. Vrsta je bila približno o blockov dolga, na čelu iste so korakale mlade deklice. ki so posebno pozornost povzročale. “Mother” Jones, je nastopila v Parku, kot prva govornica in vspodbujala navzoče k vstrajno-sti. Mother Jones je že 70 -let stara. vendar pa še čila in krepka. Govorili so še James H. Brower, kandidat za guvernerja države Illinois, v -angleškem in Fr. Hlavaček. ter Joseph Ambroz, v češkem jeziku, -predsedoval pa je J. J. Kral. urednik Spra vedln osti. (Sprejela se je resolucija, ki prekolne kapitalistično vodstvo in paniko, sosebno se opozarja delavske organizacije, da se naj ne puste farbati od kapitalističnih agentov, da bi zopet volili za njih interese, ter zopet njih gnjili sistem spravili na površje. Nato «ta Olson in Pick, oba zastopnika organiziranega delavstva k resoluciji dostavila, zahtevajoč žensko jednakopravnost. kar je bilo sprejeto brez ugovora. California in nje pridelki. Califomija je toliko časa imela ime “država zlata”, da se je prezrl velikanski razvoj mogočne industrije, katera danes zapostavlja v ogromni večini ^«-odukcijo zlata. Trgovinska zbornica v San Francisco je sestavila statistiko po kateri sc'je dosedaj pridobilo zlata v Californiji za $1,45-2,785,-767. Najboljše leto je bilo 1852. v katerem se je za $81.294.700 zlata dobilo. V času od leta 1850 do 1862 se je povprečno vsako- leto za $56.000.000 zlata produciralo; toda od takrat se -pridobitev rumene kovine zmerom zmanjšuje, kar predstavlja nastopni povprečni pridelek od leta 1866 sem : 1866 — 1875...... .$17.100.000 1876 — 1885..........$17.700.000 1886 — 1895...... .$13.100.000 1806 — 1905..........$16.900.000 1906 — 1907______. . .$18.500.000 Od kar produkcija zlata pojenjajo, je država Califomija -po sadjereji zaslovela. V minulem letu je Califomija izvozila 180.000-000 funtov češpelj. 140.000.000 funtov rozin. Potem- 24.300 železniških vagonov pomaraife. 4200 vagonov limon. 163.800,000 funtov sladkorne pese. 14.000.000 fun tov orehov in 254.300.000 funtov posušenega sadja. ¡Sadna industrija se zmerom veča in lahko se re-ije, da bo kmali vrednost vsega zlata, kar se ga je v državi dobilo prekosila. Gozdni požari. Duluth. Minn. 12. septembra Uboda Grand Marais. Minn, se be. šele danes ponoči odločila, bo li žrtva požara. Sinoči je odplul o-sobni brzoparaik, da je, od' požara prizadetim živeža dopelal-Manjši parniki vozijo ob obrežju, da pogorelce v zavetišča odvažajo. Parnik “Gopher” je stalno tu, da pomaga požar omejiti. — Detroit, Mich. 12. septembra. Vsled dima od' gozdnih požarov je promet v prekopih med Lake Erie in Lake Huron ustavljen. Več parnikov je na jezeru, ko ne-morejo zaradi dima do svojega cilja pluti. Napredek. Napredovanje imenujemo tisto, ako ne 'delamo ravno tako, kakor so naši predniki delali, temveč smo do prepričanja dospeli, da moramo po novejšem načinu-delati, kar nam bolj koristi. Ako-je naš ded umel do sto šteti, a naš oče tisoč v dvajset delov razdelil, je napredoval v računstvu in mi smo zopet v toliko napredovali, da računamo kako si več koristi pridobimo- na k-olikor možno lahkoten, toda po vsem pošten način. Tako mora vsak previden človek računati in posebno dandanes. ko so zaslužki slabi, ter se more na vsak cent gledati, kako se -obrne da kaj zaleže. Vse to je odbor S. N. P. D. št. 1 v Chicagi v svoji seji dne 15. t. m. temeljito pretresaval, ter konečno do zaključka prišel, da se more bolniška' podpora za svoje člane povikšati. V poštev se je vzelo, da zdravniki in zdravila veliko vzamejo; ako je član samski, da svojcev nima. mora postrežbo plačati in ako pa ima rodbino in nič ne zasluži, kako tedaj živeti? Toraj dobivajo člani po $8.00 na teden skozi pol leta bolezni, a drugo pol letje pa po $4.00 ako bolezen toliko časa traja, in ako je bil dotičnik šest mesecev član društva. Za slučaj smrti se je za sedaj pogrebni- prispevek na $75.00 določil. kar se članom- pri asesmen-tu za vsak slučaj posebej prira-čuna. . Zdravniška spričevala in vsei potrebne tiskovine so se dale v ,tisk, in kakor hitro jih društvo ,dobi- bojo do sedaj prijavljeni člani obveščeni, da jih zdravnik .preišče. Sicer pa podpisani prijavljenim društvam pismeno obrazložim o podrobnostih stanja in razvoja društva št. 1. S bratskim pozdravom. Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Chicago — Cleveland, O. 12. septembra. Dim od gozdnih požarov je tako gost, da je bilo solnee zatamnje-no. -Megleni rogovi na jezeru neprestano varnostna znamenja dajejo. — Greenville, Pa. 12. septembra. Gozd “Forest Big Woods” je v plamenu; farmarji se trudijo da -požar omejijo. Ogenj je nastal vsled isker železničnih strojev. — Duluth, Minn. Požari še zmerom divjajo; gozdovi ob severnem obrežju jezera so na sto milj daljave v plamenu. Na milijone vrednega lesa je še zmerom v nevarnosti da bo vničen. Veliko Slovencev je ponesrečenih, ko jim je požar do cela vse uničil. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za •$ 10.35 .............. 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron za $ 41.00 ............... 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za S 204.50 .............. 1000 kron, za $1018.50 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske do Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohi» MartinJKLačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. DRUGI DEL. II. Žarko je gorelo sqki.ce 'V dolin», Kačurju pa se je zdelo, da solnce ni svetlo, .da palijo seuce, ki jih je dolina polna. Megla, prašna in vroča, je bila pred njegovimi očmi Vozovi so Topotali, svetile so se bele, pisane obleke, iz soparnega vzduba se je pri,kazal ob poti o-braz, širok nasmeh na njem; pred cerkvijo se je zibala pisana množica. “Torej se je vendar opekel!” je vzkliknil nekdo čisto blizu voza in zasmejali so se naglas. Župnik je stopil pred Oltar, o-pravil je ceremonij» zel» hitro, nato je pogledal osorno ma obadva in je izpreigovoril. “Ampak to varna rečem, vidva — ” Cerkev je bila polna in nekdo se je zasmejal za durmi. Župnik je zamahnil z rok» in se je »krenil. “Ti bom že povedal v zakristiji!” ................... In v zakristiji je položil župnik Kačurju obedve roki na rame in ga je pogledal osorno izpod sivih obrvi. “Poročil sem vaju, ampak blagoslova ne bo na tej stvari, toliko rečem ! Na svatbo že pridem, da ne boste rekli! Kar bo pozneje, pa je vajina stvar in božja!” Okrenil ,se je urno in je šel. Iz cerkve se je peljal Kačur z nevesto, svojo mlado ženo. Pogledal jo je postrani — .njen obraz je bil rdeč, ves radosten, njene oči so se bleščale. “'Srečna je !’ je pomislil in grenko se mu je storilo pri srcu. Fant, ki je stal blizu kreme, je Vzel viržinko iz ust in je zaklical za vozom. “Takemu!« smrkavcu je potreba, da bi delal gosposko svatbo ! Bi jo tudi jaz lehko imel, Tono, če bi jo bil hotel!” “Saj ni res!”' je vztrepetala žena in je pogledala Kačurja s prestrašenimi, solznimi očmi. “Kaj me briga!” je odgovoril Kačur zlovoljen in je stopil v vežo. V sobi, za dolgo, pogrnjeno mizo pred polnimi steklenicami, se je oziral po veselih, glasnih svatih in stud je rasel v njegovem srcu. “Kako sem zašel mednje?” se je čudil. Navadni, prešerni, sirovi obrazi, lene, pijane oči; tudi župnika bi ne bil razločil med njimi, da ni imel kolarja, “Komaj je'prišel mednje, je že kakor klas v klasju! . . . Tako bom morda jaz nekoč!” ga je zabolelo v srcu. Gledal je in je mislil nelepe misli in je opazil nenadoma začuden, da stoji Ferjan za mizo in govori in mu gleda v obraz . . . “. . . Torej Bog daj veliko sreče evangelistu ifri. njegovi ženi. Daj jima Bog veliko otrok, kolikor več. toliko bolje! ...” Ozrl se je tna Ferjana, nato se je ozrl na. svojo ženo in je videl, kako je strmela na veselega, govornika z bleščečimi očmi in po-luodprtimi, kipečimi ustnicami. Sram ga je bilo, prijel je ga kozarec in ga je izpraznil na dušek. “. . Torej: Bog živi njo in njega!” je zaklical govornik. Vzdignil se je krnet in je pripovedoval namesto napitnice robato istorijo. Svatje so se grohota« li, Tončka je rdela in se je smejala zvonko. Ferjan se je nagnil h Kačurju. “Govori no!” “‘Kaj ibi?” je odgovorili Kačur osorno. “Boga mi, tako svatbo sem že doživel, takega ženina pa še ne!” Kačur je vstal. “Lepo vas zahvalim za vse vaše prijazne besede! Mislim, da bova živela z ženo, kakor bo božja volja, in tudi Vam drugim želim, da bi ne živeli preveč slabo! — Ta kozarec starejšim in svatom!” Bučno so se zasmejali svatjej vstali so in so trkali z njim in z njo. Ferjan je pil veliko in je gledal motno. “Ti . . . ali si resno mislil . . . ali si vesel?” “Resno sem mislil!” “Čakaj, da ti nekaj povem: jaz se ne bom ženil!” “Torej si se premislil?” “Ne jaz — ona!” “Kaj?” “10! In glej! Ali si moreš misliti? Žalosten sem! Rajši bi videl, da bi me bila pretepala! Z nekim oficirjem, z nekim suhih stegnom, je šla, Bog vedi kam! . . . Morda se povrne!” Kačur je vstal. “Kam?” se je prestrašila žena. “ISaj še plesali nismo!” “Ne bom plesal! Zaspan sem! Pleši sama ! ’ ’ “Kakšen si! Nocoj!” “Je že tako! — Res. Tončka, ostani! Ferjan te bo že spremil domov! In tudi plesal bo s tabo! Zbogom, Ferjan!” “Kaj pa se ti je zgodilo?” se je čudil Ferjan. Kačur je bil bled in zelo upal v obraz; nagnil se je ob Ferjano-vo ramo, kakor pijan, in je jecljal. “Zdaj šele vem, prijatelj . . .” “Kaj veš?” “Da sem se ubil!” Zamahnil je z roko okoli vratu. “Da sem si sam položil zanko, sam. jo zategnil!” Šel je in nobeden svat ga ni videl. Lnč je še gorela v njegovi izbi, ko je začul pod oknom pijane glasove, ti so peli vesele kvante. Razločil je med njimi samo glas Ferjanov in svoje žene. “¡Hoj!” je kričal Ferjan hripavo. “Kaj že spiš, falot? Na večer svoje poroke spi in pusti ženo na cesti!” Kačur je odprl okno. “Martin! Zakaj pa si šel!” je klicala njegova žena s sladkim, polupijanim glasom. “Lahko noč, Ferjan!” Zaprl je okno, duri so zaškripale, iiz daljave se je glasilo pijano petje. III. Jeseni je bilo; v temi in mrazu je že ležal Blatni dol; siva, neprijazna luč je sijala v izibo. V zibki je spal otrok; poln, svetal in miren je bil njegov obraz. “Tak ne vpij, če spi otrok!” jo šepetal Kačur. “Počakaj, da se zdrami! Potem voii. kolikor se ti hoče!” Žena je bila zaripla v obraz in objokana. “Ne bi vpila! Jaz predevam o-troka, previjam ga in vstajam ponoči ! Kaj pa ti delaš zanj ? Nič ne delaš! Zdaj si še te komedije začel, tako da bomo poginili vsi skupaj na cesti! Kaj pa ti je tega treba, ki imaš ženo in otroka! ’ ’ Kačur je pogledal v obraz z zlobnim očesom, vzel je klobuk in je šel. “Le pojdi, le!’ je klicala žena za njim in je zajokala naglas. Tudi otrok se je zdramil in je zajokali Kačur je hitel po 'blatnih ulicah. “Zdaj pridi. ti. Ferjan, in me poglej! Zdaj se boš šele smejal evangelistu!” 'Na večer je šlo: Kačur je ugledal človeka, ki se je opotekal, blaten in brez klobuka, ob hišah, o-piral se ob zid in padal. “'Glej ga. moj tast!” se je začudil in je hotel urno dalje. Krčmar pa ga je 'bil ugledal in je o-mahnil s širokimi koraki in razprostrtimi rokami preko ulic. “Kaj si ti, Martin? Primi se me pod pazduho . . . težko hodim.... en liter ga bova še spila! .... E, Martin, star sem, star!” . “Pojdite spat. oče!” je zaklical Kačur in se ga je izkušal otresti. “ISpat? Čemu?” ■ Gledal je nanj z jeznimi, rdečimi očmi in se je opotekal. “Ker ste pijani!” “Kdo je pijan? Bolj sem trezen kakor ti!'— Poglej ga no, škrica, kako me bo v nič deval!” “Pojdite spat!” se ga je otresel Kočur in je stopil. Krčmar ga je prijel za roko. “Le nikar ne 'bodi tako gosposki ! Ti lakota ! Povzdigovati se misliš ? ’ ’ Čez nas vse ? Učil bi nas rad?” Sunil ga je z močjo pijanca, da se je Kačur opotekel. “Pojdi no! Kaj misliš, da ne vemo, da še hlače, ki jih imaš na riti, niso tvoje?” Kačur je hitel; krčmar se je zasmejal. prestopil se je široko in se je zvrnil v blato. Nekdo je pogledal skoizi okno, smejal se je in je gledal za Kačurjem; ob oglu je stal kmet, prižigal si je pipo in je mežikal zadovoljno. “Takle bi rad svet prevračal! Ni mu prav, kakor orjemo, kakor sejemo, kakor ravnamo z živino ! Takle! In brati ‘bi nas učil! Takle! Sam naj gleda!” Kačur je stopil v županovo krčmo ; zardel je bil v obraz in oči je imel solzne. Župan je sedel za mizo. naslonjen globoko v stol ; pušil je iz kratke pipe in je gledal iz polu» zatisn jenih oči dolgo na Kačurja, Nazadnje je vzel počasi pipo iz ust in je pljunil na tla. “Kaj pa Vi. učitelj?” “Kaj bi jaz?” Župan se je nasmehnil široko, napol prezirno, napol škodoželjno. “No, zdaj mislite poleg mladih še stare učiti? Kdaj pa boste zače. li pri meni? Kako naj točim vino?« ISaj učite kmete, kako naj zemljo Obdelujejo ! Še mene učite — tudi jaz imam zemljo! Veliko zemlje!” Smejal se je, da se mu je svetil ves obraz. Tajnik se je pačil v kotu, gla-. dil si je dolgo, ozko brado in je mežikal zelo hitro. “’Gospod župan!”, je zaklical nenadoma. Župan se je okrenil na stolu. “Gospod župan, Vi bi bili pouka zelo potrebni! Pouka in palice!” “Kaj!” se je raztogotil župan in se je vzdignil stola. “Parlez-vous français? je pra-šal tajnik in si je gladil brado. “Kaj si dejal?” “'Parlez- vous français?” Župan je obstrmel in se je ozrl na Kačurja. “Zdaj govori francoski! Ne zna nič več drugega!” se je nesmeh-ni! Kačur. “O ti prekleta gnida! — Mica, urine si mu še pol litra!” Na to se je obrnil h Kačurju in je nabral obraz v resne gube ; lasje so mu segli globoko v oči, usta so se zavila do podbradka. “!Saj nič ne rečem, učitelj, pameten človek ste in tako !• Ampak. — ” Udaril se je iz dlanjo po stegnu. “— doslej smo živeli v miru in bi živeli radi v miru še poslej !” “Kaj sem Vam storil? Kaj Vas ne pustim na miru?” je odgovoril Kačur. “Nak! Ne pustite me na miru!” se je razsrdil župan. “Kaj pa se ukvarjate z ljudmi 'brez mo» je vednosti ? Ali ste me kaj pra šali, ko ste jih sklicali v šolo? — Že vem. čsamotoree je to skuhal!” 1 ‘Kakšen Samotorec?’’ “Župan bi rad bil!” se je o-gflasil tajnik iz kota. “Ampak le zapomnita si obadva. Vi, učitelj, in tista zgaga, ki se je prijela za Vaše škrice; ne bosta me tako hitro! Njega, in vas še celo — obadva kupim lehko s teni, tar imam zdalje v mošnji !” In je udaril z roko na žep, da je zažvenketalo. 'Kačur je bil napol jezen, napol začuden. (Dalje prihodnjič). Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je citai, je đ'ames pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je I res. SOCIJALIST IN NJEGOVA KLERIKALNA ŽENA. (Črtica iz življenja posneta.) Junak Božič, je bil uzora. človek; pridno je delal in kar je zaslužil, je prinesel domu, ter svoji boljši polovici vročil rekši: “Na, spravi!” Pridržal si je le toliko, kar je rabil za kako knjigo in časopise, kar je vselej redno plačeval. Časopise je kaj rad prebiral, ter razmišljava! o tem kar je či-tal; prišel je polagoma do prepričanja, da so sviobodnomiselni in socijalističraii od klerikalnih časopisov za delavca, veliko boljši in koristnejši zato se je konečno odločil, da je bil edino na socialistične'liste naročen. Žena njegova, kot preprosta kranjica, se za čtivo svojega moža ni brigala, njej je bilo dovolj, da ji je mož redno dolarje prinašal in pa da je v cerkev hodila. Tako so dnovi Božičeve rodbine v slogi in miru minjevali in reči moramo, da zakonska dvojica sta bila zadovoljna in srečna. Toda, pregovor pravi, da kje» zakonska dva v slogi živita, tam devet vragov med’ njima prepir delajo, in tako je bilo tudi pri Božiču, samo z razliko, da jih ni bilo devet bog nas 'varuj, temveč en sam, popolnoma v pristni človeški koži, in to je bil neki mladi, ponoči iz stare domovine pribegli “duhovitnež.” Ko se je le ta med Slovenci vgnjezdil, bila mu je prva skrb, da izvohuni, kje se svobodni časopisi čitajo, je li kaj so-cijalistov med. njegovimi •ovčicami itd. Za vse se je brigal, kar mu ni hilo nič mar. a kar bi bila njegova stvar po poklicu, bila mu je španska vas. In tako je tudi krnali izvohunil, da je Božič, sicer miren človek, poštenjak od vrha do tal in zopet obratno, toda, bog pomagaj, svobodnomiselc, ja kaj svobodnomiselc, to ni še nič, on je socijalist in to ne sme biti! Zarotil se je čmosuiknjež, da Božiču soci jal ¡'stične misli iz glave izbije in naj velja kar hoče. Načrt je bil storjen in za izvršitev naklepa si je izbral — se ve da — Božičevo ženo. Poklical jo je k sebi, ter jo do dobrega prepariral za svoje črne naklepe, ob enem je pa tuidi bilo storjeno, kar devet vragov ni zmoglo storiti. Poštenjak Božič, je bil k slovenskemu socialističnem društvu pristopil ki se je tisto nedeljo v njegovem mestu vstaoovilo, kakor se to spodobi, ter si na suknjo pripel znak socialistične stranke in s tem očitno pokazal svoje mišljenje. Nič slabega sluteč, se poda od zborovanja domu, toda križ božji. Komaj je ženica znak zapazila že nad Božičem zarohni: “Kaj vraga pa zopet to nosiš?” “To je znak svobode, enakosti in> napredka, ” je odgovoril Božič. “No, sedaj si šel in se vpisal zopet v eno teh pregrešnih, društev!” je regíala .gospa Božič. “Zopet en izgovor več, da lažje izostajaš cele noči in popivaš, a potem, ako jaz kaj rečem se pa izgovarjaš, da si bil pri seji podpornega društva, katerega geslo je ednakost bratstvo in svoboda. Toda ti ljudje samii vzorno ne živijo pod omenjenim geslom. 0-bratino, pijete in kivartate ves čas nazadnje se pa stepete, a glede bratstva” — tukaj se je'zaničljivo zakrobotala ha. ha ha! # “To ni res,” je odgovoril Božič “No, dobro, potem je pač novo podporno društvo, pri katerem bodete marširali štirje v vrsti, o-blečeni kot opice, kadar kateri umre ih s “gospodom” se bodete prepir ali radi pogreba in ko umreš ti dobim jaz $5,000 kot usmrtni-no po tebii, za katero uplaćuješ sedaj mesečno, kakor si se izrazil $1.25. Ha, ha; vedi, da jih bo toliko pomrlo predno ti umreš, da bojo tedenske prispevke zvišali na $16.00 in potem bodeš pa pustil, ko bodeš že vplačal sto in sto dolarjev brez vsake koristi!” “Tudi to ni res,” je ugovarjal Božič svoji boljši polovici, “pač pa je. kar predstavlja in nič dražega.” “Zakaj neki pa hočeš spadati ravno k tej organizacija?” upna-šala ga je ga. Božič. Vzrok za to, kaj ne, je, ker imaš preveč prostosti! Rada bi videla ženske, ki bi započele kaj taoega! Da, ženske bi rada poznala, ki bi se drznile imeti temu podobno svobodo ! In ako, se* 1 kje katera tako daleč spozabi potem jo pa vodni raus in kaus! Ako bi ženske posnemale možke, in izostajale, kot to delajo možki in pohajale z vsakovrstno družbo, s kakoršno ne daj bog, da bi jih kdo videl, in bi to imenovale svobodo bratstvo in ednakost ”. “Za boga, nikar se ne vznemirjaj ! 'Saj to ni prava svoboda ; pač pa je šele neke vrste razkroj,” ji •je zop.et odgovoril Božiči “To je organizacija, ki se bojuje proti izkoriščan ju postav; ona je en glas vsiih po ivesolnem svetu nasproti priviligiranim slojem, koji izrabljajo dn izkoriščajo nas ko produciramo, in to je kar je!” “'Saj sem vedela, politika — politika!” je besnela ga. Božic. “Že sem premišljevala, da bi bil že enkrat čas, ter se otreseš teh vražjih znakov in trakov, in ne upij vedno za te proklete politi-karje, kateri ne storijo iim ne dajo nikomur nič razvem gostilničarjem. ” “Tako mislijo pač ženske z dolgimi lasmi in kratko pametjo,” je razburjeno povdairjal Božič. “Mi smo tu, da varujemo svoje pravice.” “Kdo pa vam jih namerava odvzeti ?' ’ uipraša ga. Božič svojega moža. Menda traisti o katerih vedno govoriš!” “Trusti že ne,” odgovarja Božič. “No, kedo neki pa?’ upraša zopet ga. Božič. “Kaj pomeni vse to? Nikogar ne poznam, ki bi vam kratil vaše svobodne pravice, ne tebi ne tvojem prijateljem, raaven policije.” “Gee whiz! Ako bi ljudje slišali tebe govoriti, si bi mislili, da sem jaz dva nadstropni človek!” je rekel Božič. “Kje si pa dobil tisti znak; to je stvar katero hočem jaz vedeti ?' Nekako čudno se o stvari obnašaš,” tako je govorila ga. Božič. “To te naj ne briga. Znak pa je znak svobode in jaz ga bodem svobodno nosil in kot svoboden človek ti tudi ne povem!” odgovoril ji je Božič razjarjen. V temb momentu pa vstopi hišnik. kateri je prišel da popravi vodno cev. Na jopiču pa je imel pripet socijalističen znak. “Kje pa si ti dobil to?” je vpra šala ga.Božič hišnika,’ in zakaj' ti bo?” “Dobil sem ga v gostilni, tam — na vogalu.” je odgovoril hišnik pokazavši s prstom proti oni strani. “Pivovarski kolektor jih je delil, mi pa smo mu povedali svoje ime in volilni okraj potem nas je pa še trital.” “Zakaj pa vam bo?” vprašala je ga. Božič. “Oh, jaz nevem,” odgovoril je hišnik. “Menda pa, da se nekoga izvoli, vsaj jaz si mislim tako, in kadar se nosi ta le znak, stopijo še drugi bližje rekoč’ no ta človek Dehs je blufar, on še za šiintarja ne bi bil izvoljen.” “Tako, torej take znake dajejo tam na. onem vogalu? Tam, le na onem,” — in hišnik je prikimal, ko je ga. Božič skoz okno na hišo kazala. “Dobro, videti čemo!” Hitro se obmivši, stopila je do mtoža in mu zapovedala rekoč; snami ta znak in ne nosi ga nikdar več, oni se naj pa pobere, ker mu ne skuham več, le povej mu d ra gači ga zapodim sama. “Tega ipa ne!’" odgovoril je Božič. “Nikdar, to je naša svoboda!” Ob einem je -pa tuidi znak že snel in upi!. “Nikjer na svetu ni nikiakoršne svolmde več za nas oženjene dedce”. Pripomniti nam je še, da 'Božič je vzlic njegove žene vedno socijalist ičn ega mišljenja, toda znak ne nosi, pravi da zaradi hišnega miru! — Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. Razgovor med kmetom in Socijalistom. Spisal: Anton Serjaik. Soboto. Kt.: Dober večer Jože ! Čuj nekaj me teži; veš govoril sem z g. kaplanom, in mi je rekel, da socijalisti so zviti, govore lepo, a to pa ne povedo, kaj da je prav za prav njih namen. Oni hočejo upeljati prosto ljubezen, ter odpraviti družinsko življenje. Zakon, družina je pa podlaga celej nravnosti in države; — tako je rekel kaplan. Soc.: Čudno, da se potem sam ne oženi. Poglej, ko nam ne pridejo od nobene strani do živega nam pa podtikajo take podle laži. Td veš, kako jaz ljubim mojo mater in kako skrbim zanjo. Kt.: Da, res je, dober sin si. Soc.: In jaz naj razjedam družino? Poglej moje prijatelje, za koga se trudijo in mučijo dan za dnevom? Za ženo in otroke. Da, nekteri so surovi s svojo ženo in popivajo ob večerih, toda to je bilo vedno tako, da je Mika med pšenico. Marsikate ri je postal iz samega pomanjkanja, skrbi in neolilce tak, in tako hoče v pijači vtopitii svoj obup. A poglej, ravno socijalisti pridigujejo delavcem proti pijanosti in ako jih hočemo navdušiti k združitvi in slogi, tedaj jih primemo pri njih dolžnosti. ki jih imajo spolnovati nad svojimi otroki. Organizirajte se, da bode če ne vam pa vsaj vašim otrokom bolje šlo. Kam črnuharji očitajo, da hočemo razdjati družinsko življenje. pa je ravno nasprotno; mi hočemo, da ima delavec vsaj čas se veseliti svojih otrok. Kt.: Ali prosta ljubezen ; jaz sicer n e vem kaj se to pravi, a g. kaplan je to nekako pomenljivo označil.---------- Soc.: Fej, g. kaplan. Poglej Janez, čudno je, da nam naši sovražniki hočejo ravno to natvesti, kar se često v višjih krogih dogaja in bi se pač primerjal izraz: “živi grši kot pes.” Ja le idi zvečer v mesto v gotove ulice, tam boš dobil dekleta, katere same po noči okrog letajo, ter se prodajajo mladim gospodom, ki> se vračajo pijani z gostiln ali kavarn. Da, tam jih lahko slišiš, kako tržijo za ljubezen možki, očetje pa tudi .... a rajši molčim. Da, tu lahko rečemo, da kakor psi se po ulicah shajajo. To je prosta ljubezen, a od te kaolan nič ne omeni; on že ve zakaj. ATi pošteni delavci pa hočemo odpraviti vso sramoto, kakor tudi sramoto ubogih deklet, Vi se morajo prodati pohotnežem za jedno noč, da ima drugi dan kaj jesti. Kt.: Kaj pa potem naš kaplan z hlebec e vse skupaj. Soc.: On hoče s tem strašiti kmetice; hoče jim reči, da socijalisti hočejo upeljati občno Ženstvo in vsaka katera je že stara, da bo zavržena, da si potem lahko mlado vzame. Kaka mlada ženska bi bila čisto zadovoljna, ko bi se mogla oprostiti njenega moža, ki jo muči in pretepava, ker jo je poročil le radi denarja in --- iz ljubezni. In če se eden hoče svoje ženske znebiti stori to lahko: jo muči tako dolgo, da se ga sama rada znebi, ali jo pa pusti v miru, ter občuje z drugimi. To pa vse za to, ko danes zakoni niso sklenjeni iz ljubezni, temveč iz denarnohlepnosti, in iz tega izvira nesložnost in sovraštvo med zakonskima, ter sledi ločitev ali pa celo umori. Kt.: Da, takih slučajev se dogaja veliko. »Soc.: iSedaj pazi, kaj mi zahtevamo: Mi hočemo, da mora biti ljubezen med možem1 in ženo prosta vsakoršnih denarnih zadev ; ne tako kakor dandanes, ko vzame starec še mladoletno dekle, ker je on bogat a ona revna. Ako je zakon sklenjen tudi iz nagnjenja je vseeno nesrečen ; potem bode ložje reše- na njenih vezij, kakor danes. .Misliš, da je to dobro a'ko živita dva človeka v sovraštvu in nesporazubljenju, ko bi si najraje življenje vzela. Kt.: Res je! Moralo bi se skrbeti vsaj za otroke. Soc.: Tako je; in mora se bolj, ko pa danes. Kt.: To me jezi, da kaplan tako laže in da me ima tako za trap-ca. Soc.: Mogoče me razumi bolje, kaj ve on o družinskih razmerah. Sicer pa nadaljujva jutri, ko bo nedelja, za danes dober počitek. Nedelja. Kt.: Ti, danes sem pa zopet grozno nejevoljen nad te. Soc.: Zakaj pa vendar? Si govoril zopet z kaplanom? Kt.: Ne s tem, temveč z občinskim tajnikom, kateri me je svaril naj ne občujem s takimi brezbozneži, kateri nimajo nobene ljubezni do domovine. Vere in nekoliko ljubezni do. očetnjave mora imeti vsak človek; tudi je rekel, da nam hočejo socijalisti iztrgati vero in ljubezen do rodne zeml-°. Soc.: Pred vsem nas uči svetovna zgodovina, da niso bili socijalisti, ki so omajali katoliško vero. To so bili1 v 16. stoletju ravno duhovniki, kateri so na to delali, da očistijo kat. vero gnjilobe, katero so duhovniki okužili, učenjaki, dostojanstveniki, kneizi in kralji, toraj ne socijalisti, so na Angleškem, Francoskem, v Švici, na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji in Avstriji odstopili od rimsko katoliške vere, ter pristopili k luterancem, kalvincem in drugim. Dandanes se v Avstriji in drugod giblje med meščanstvom, ter se jeze nad klerikalce, zaradi tega hočejo iz kat. vere izstopiti in tudi izstopajo, a to niso socijalisti, temveč so hudi nasprotniki socijalizma kakor so 'klerikalci oziroma katoliški duhovniki. Kt.: Morebiti ste pa še celo pre-verni katoliki! Soc.: Jaz ti odkrito povem, da meni se ne gre iza vero; vera je zasebna stvar, vsak naj veruje ¡po svoje kakor mu drago in ljubo; jaz ne bom nikogar zaničeval, naj veruje to ali ono, ali pa nič. Navadno pa je. da oni ki se kažejo za najbolj pobožne, so največji lanovi in hinavci. Jaz gledam samo na eno : Ako je eden pošten in marljiv, na katerega se smem zanesti in zaupati v veselju, kakor v tugi. tak je vzor človeka in naj si •bo potem katolik, žid ali bogo tajec. Kt.: Kaj je to bogotajec? Soc.: To je človek:, ki ne veruje na bitje boga. Kt.: Taki ljudje se še dobe? In jih Bog ne pokonča v jednem dnevu! Soc.: Taki ljudje so bili v rejših časih, ter jih je še dandanes na tisoče in milijone; in ravno med olikanimi se giblje bogotajstvo. Le ti zapoveduje jo, da vera se mora med ljudstvom vzdržati, a sami ničesar ne verujejo, ko so študirali na visokih šolah o modroslovju, pri rodoslovju in drugo; o čemer kaplan niti pojma nima, a hoče soeijailizem pobijati. Med temi so slabi in dobri, lunr-i poštenjaki, ljudski prijatelji in sovražniki, in vse to nejdeš med katoličani, kakor med indijskimi malikovalci. Kt.: Kaj misliš se li mora od vere odstopiti, ako se hoče pristopiti k socijalistom? Soc.: Ne, moj dragi! Pri nas se nič ne vpraša po veri, temveč samo, ako imaš srce za tvoje sobrate, jim olajšavati njih težave in zboljšati razmere na tem svetu; vse drugo je postranske stvar. Kakor sem že rekel, da vera je zasebna stvar, to se reče, kar ti misliš o verskih in božjih zadevah, to je samo tvoja stvar, tu ni ni-kake prisilje-nosti. Pri socijalistični stranki so katoliki, protestanti, Židi drugi. Na Japonskem so tudi socijalisti, a ti slišijo k budd-histovski veri, toda vsi so si e-dini; radi verskih zadev ni ni-kaikih prepirov in prisiljenosti s katerimi so preje priganjali duhovniki z ognjem in mečem, zatoraj je verstvo proglašeno, 'kot zasebna zadeva, vsak se naj zmeni s svojimi bogom kakor hoče. Kdor hoče biti socijalist ra biti pošten, za druaro. kar kdo veruje se socijalizem ne briga. Bilo bi pa tudi težko odločevati, kajti eden veruje v to, drugi ono, a vsak trdi, da je njegovo pravo. Torei —- -sak po svoje veruje, kakor mu drago. Kt.: To bi bilo tudi smešno, jed-nega siliti kaj naj veruje ali pa, kaj ne sme verovati. (Konec prihodnič.) Cenjeni rojaki in čitatelji ‘“Glas Svobode ! ’ ’ Mibvaukee, Wis., 12. sept. 1908 S ponosom lahko rečem, da je ni take slovenske naselbine, kakor je tukaj v Mibvaukee, da bi se rojaki tako zanimali za društva in napredek. Dne 6. sept. t. 1. imelo je društvo “iSloga.” v “‘Neumiller Parku”, svoj dragi “Plenic”, kateri je bil najbolj obiskan od rojakov in slovenskih kakor tudi dveh nemških društev, ki so prisostvovale tudi paradi; zakar bodi vsem društvam iskrena zahvala tem potom izražena. Koder smo korakali povsod se je govorilo 'kako čudno! Narod, o katerem je popred bilo le malo slišati, pokaže se s tako naprednostjo, da bo nadkriljeval vse druge. Ko dospemo v ‘ ‘ Park’ ' bili smo v pravi bratski družbi, katero je razveseljeval s svojem milim petjem Slovenski oevski zbor “Zvon”. Bali so tudi razni govori s katerimi so se rojaki spodbujali k složnemu delovanju. Zares da, kakor je zmagoviti Napoleon v Avstrijcih rekel, ko so ga prvič premagali, zaklical je namreč: “Ako bi zamogel vdditi enega Avstrijca v srce, ne vidil bi druzega, kot cesarja in domovino!” O družbi v “Parku”, pa jaz rečem, da ako bi mogel viditi enemu iz med navzročeh Slovencev v srce. ne vidil bi druzega, ko/t željo “Storiti vse za pomoč bližnjemu, a svobodo iu napredek narodu!” Zatorej rojaki; delujmo složno in združeno prodirajmo neoi mahljivo do zmaispe! Geslo naše naj bode: Bratstvo, Svoboda in Napredek! Živeli! Živeli! Živeli!! John Ermenc Predsednik S. N. P. “Sloga”. Delo sedečih. Air. Jos. Kozem slovaški pisatelj v Chicagi, 111. nam piše sledeče: “Jaz delam sede celi dan pri mojem pisalnem stroju in sem trpel v pomanjkanju telesnega gibanja, breztečnosti in na prebav-ljenju. Potem, potem ko sem že delj časa rabil razne zdravila v praških in krogljicah, bil sem o pozorjen na Trinerjevo zdravilno grenko vino. V par dnevih po ra-bljenju tega zdravila povrnila se mi‘ je zopet slast in sedaj lahko vživam vse jedila, torej je gotovo moja dolžnost ga priporočati vsakteremu ki trpi na pomanjkanju teka.” Ljudje, kateri sede dela opravljajo navadno trpijo na neprebavljen ju. zabasanosti in drugih takih neprilikah. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino sredstvo proti takim nezgodam. Ono vzbudi prebavne organe k vspešnemu delovanju, jih vzdržuje močne in zdrave. Rabite ga v vsih notranjih boleznih 'želodca in organov. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 616 — 622 So. Ashland A. Chicago. 111. CARL KLANCHNICK 9634 A ve. N. S. Chicago, 111. Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valeev. JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . . Šivanje oblek Je naša posebnost. 578 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER MAGNET GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine .......20.000 HP Chicago, nov parnik....$500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZ MINS KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. © -03 M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. CANAL 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. °d 6,—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS “©a Jas. Vasumpaur, è na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. i Pijte najboljše pivo I m I Ë Peter Schoenhoffen Brewing Co, û PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. ^ “Glas Svobode” (The Voice of Libektf) ___________WEEKLY__________________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois, . Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek .-------------in velja------------- ZA AMERIKO: ' Za celo leto............$l.oU za pol leta—............. ZA EVROPO: , Za celo leto...... .kron 10 za pol leta..........kron Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island Ave., Chicago, 1l Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. ¡>231 ČITATELJI IN SOMIŠLJENIKI! Besedo,PROSIMO! Besedo, katero smo vže večkrat zadne čase rabili je veliko pomagala, toda pa ne dovolj. — Sram nas je vedno to beračenje, a ker se pa nekateri prejemalci lista “Glas Svobode’’ še vedno ne zmenijo za te naše prošnje; primorani bomo jih izročiti, — ako ne poravnajo zapadlega dolga za naročnino NAJ-ZADNJE DO 23. OKTOBRA T. L., to je dan, na kojega je “Glas Svobode’’ pred šestimi leti prvič izšel, — vladnemu kolektorju, iz-vzemši tistih, ki so se nam pismeno opravičili in nas prosili, ne lista vstaviti, ker so privolji naročnino plačati, kakor hitro zopet delo dobe. “VSE, STAVEC, TISKAR, PO-ŠTA, VSE MORA BITI TOČNO PLAČENO, A KJE VZETI AKO NAROČNIKI SVOJO DOLŽNOST NE STORE!” ___ Ta stavek smo že neštetokrat o-pravičeno citirali, in ga zopet ponavljamo, kot zadni opomin, ter pc v dar jamo, da nas vsaka številka stane povprečno $75.00, katero svoto smo PRIMORANI REDNO VSAK teden plačati, ker nam tiskarna drugače nebi lista tiskala. Z mimo vestjo lahko torej prista vljamo še to: “Vsako delo je svojega plačila vredno, tako tudi to! Ali ne?” Upamo, da ta opomini ne ostane brez vspeha in da bri do takrat storil vsak naročnik in prejemalec lista svojo dolžnost in poravnal zaostali dolg. Vse one gg. naročnike pa, katerim do takrat poteče naročnina, pa prosimo, da isto pravočasno ponove. Nadalje prosimo vse stare za-zastopnike, kateri žele še v naprej delati za blagor in napredek lista, da se zglasijo, ter ob enim naznanijo, imajo li še dovolj po. botnic, ako ne, da jim iste pošljemo, kakor tudi imenik naročnikov v tistem kraju. Nadalje pro simo zavedne in za napredek požrtvovalne rojake po Ameriki, ka tere veseli delovati za naš list, in da hočejo prevzeti zastopništvo proti primerni proviziji, da se zglasijo kolikor mogoče hitro pri upravništvu “Glas Svobode” 665 Blue Island Ave., Chicago, 111. POPRAVEK. V našem članku ‘ ‘ Hrvatske raz mere” v “Glas Svobode” št. 37 se je spakadrani nesmisel pripetil, ko so članek po popravku, v tiskarni na neki način zmešali, brez da bi bili uredništvo obvestili. Tako se moramo z ljudmi boriti, ko nis-o ne črkostaivci ne strojniki slovenskega jezika zmožni. — Čita se naj na 4. strani, 2. kolona, 3. odstavek od 22. vrste dalje: — zasmeh. !S vsako pogodbo, katera se med Avstro-Ogrsko skleni» gotovo je' Avstrija tepena, a Madžari glavo pokonci nosijo, kot zmagovalci. — Avstrija je svoj upliv na Ogrskem .zgubila in Hrvate svoji usodi prepustila; krona trpi, da je vsa 'Hrvatska trinogu, kakoršen je ban Rauch. na milost in nemilost izročena. Ona pripusti, da so lopovi, kakoršen je veleizdajica Risto Nasfič, kot kronska ipriča; ona pripusti in mirno gleda, kaj se z Hrvati godi, ko le ti Svoje pravice zastopajo, in ko se za, njim zajamčeno svobodo bojujejo! In ona. Avstri- - ------ / ..., .............. ja, mirno gleda, na kak način in s kakimi sredstvi si hoče pri tepeni Mađžaron hrvatski narod podjarmiti! Avstrija, Avstrija! Ti so z nevarnim ognjem igraš; gorje tebi, ko se Slovni predramijo! Avstrijski -cesar Prane Jože !, obhaja letos šestdeset letnico njegovega vl-ado vanj a in je obhajal 18. avgusta svoj 78. rojstni dan. Lepa starost, in ako o remi sli mo hude udarce, katere je v njegovi rodbini prebil, tako mu moramo, kot človeku, starcu, naše sočutje in sijmpatijo, toda, kot vladarju pa naše opravičeno ogorčenje izražati, ko trpi, da se njegovemu ljudstvu — saj Hrvatje so tudi njegovi podaniki, ko je kralj hrvatski — take gorostasne krivice godé. Listnica uredništva. Dopisniku v Cleveland, O. Vaš dopis o izletu v Nottingham, smo šele v sredo -dobili, toraj za to številko prekasno; objavimo prihodnjič. Zdravi! Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Listnica upravništva. Pritz Raubach. 220 —1st Ave Milwaukee. Vam list nemoremo ustaviti, ko naš naročnik niste! 'Kdor hoče list ustaviti mora- vseskozi prej naročen biti in potem, ga mora sam vstaviti, ko druge ali celo tretje o-sebe ne poznamo, j^akor Vas ne! Minister Prašek med Sokoli. Sokolske slavnosti v .Sliivnu se je uideletžil tudi minister Prašek s soprogo ter je imel navduševalen go vot. Minister je rekel, da si ne šteje za zaslugo, te-muč za dolžnost, da je bil med ustanovitelji Sokola ter se postavlja v vrsto z junaki v rdečili srajcah. Pozival je iSo-kole, naj se prsi. ob prsi postavijo v bran ter imnože sokolske vrste. “Mali narod smo. zato na moramo s kvaliteto nadomestiti kvantiteto. ” Ministrov govor je zbudil nepopisno navdušenje. Vojni proračun. Avs. ministrski svet dne 18. t. m. se je pečal tudi s proračunom vojnega ministra in pa s proračunom voj, mornarice. Nova postavka v proračunu za leta 1908.|00. je povišanje častniških plač v višini. 9,000.000 kron in pa 500.000 K za izboljšanje hrane moštvu. V proračunu za leto 1910. se povišajo plače moštvu za Sumilij-ona. Skupni proračun. armade znaša 315,000.000 in se zviša le za 9,500.000 K. Izredne potrebščine izkazujejo 14,-000.0000 za izpopolnitev vojnih potrebščin, za zgradbe, stanovanja, za koma vežbališea in za male organizacijske izpremembe. Pomnožiti namerayajo strojne puške, izpopolniti artiljerijo. Velike reforme boldo počivale, dokler se ne doseže vojaško sporazumljenje med obema državnima polovicama. Oregon Ci'ty, Ore. 6. sept. 1908. Zopet Vas prosim za malo prostora v Vašem cenjenem listu. Danes mislim vzeti na piko S. N. P. J. podrejeno društvo “Gorenjec” oziroma istega uradnike. Mogoče boste rekli.- kaj nas tbriga društvo “Gorenjec” in njegovi kimovci, toda temu ni tako. P le d nedavnim časom sem črtal v “Glas Svobodi” od nekega člana, s katerim se je Jednota prav "n židovsko pogajala in ga- naposled opeharila. To naj bi bila organizacija pri kateri se zavaruje za slučaj bolezni in nezgode, a ko nas pa nesreča zadene pa smo nrav pošteno opeharjeni? Seveda S. N P* J. ni tega kriva pač pa njeni uradniki in podrejeno -dotično društvo, ko pripusti ; da. se z njenim članom taka nesramnost zgodi! ¡Bil sem pri ustanovitvi dru št'v a. “Gorenjec” in skoraj ves čas delal v korist društva in Jed-note in ravno s tem sem' si na. glavo nakopal jezo društvenega- tai-nika. On je namreč delal z društvenimi stvarmi precej potratno, a jaz sem mu zaradi tega na prste stopal; vozni se je na- sprehod v oddaljeno mesto, ko je bolan bil in- si bolniško podporo sam podal-šal. Glavni odbor je vodil za nos tudi stem, da je napačno poročalo o volitvi delegata poslal. Bil je pri volitvi delegata sam, ni bilo nikogar od uradnikov navzočih. Tudi moram1 omeniti, da več čla-t nov ni bilo o volitvi obveščenih in takrat ko je bila izvanredna sej-a, ni bil on več tajnik, ker je poprej odstopil. Na tak sleparski način je bil delegatom volen. Če ravno je bil glavni odbor brzojavnim potom obveščen o tej slepariji je bilo vseeno vse v redu, ko je bil pod varstvom komarje- vi visokosti in v okrilju hr. Za* vrtnjaka, S tem, da je šel od tui kaj na konvencijo je zopet S. N P. J. izkoristil za $100.00 in takim tičem se pusti, da Jednoto izkoriščajo, a potrebnim se pa odtrga od tistega, kar jdm pogodbeno gre! Pfuj! Tukajšni rojaki smo že prihranili S. N. P. J. cele usmrtnino za tega “možakarja” stem da smo mu postavili varuha, ker je že napisal pismo, ter -se izrazil, da si hoče svoje po ljubezni koprneče srce ohladiti v valovih reke Willamette. Ko- ni mogel tega storiti, se je pošteno razjokal in dal duška srčnim: bolestim. Ko je prišel nazaj iz Chieage je toliko časa spletkaril, češ, da im jem proti gl. odboru, da sem bil izključen. Akoravno ne mislim biti več član S. N. P. J. bi vs-eno prosil. za dokazila od merodajnih faktorjev, kako da sem bil izključen med plesom in popivanjem 16 galonov pive. Živila S. N. P. J.!!! Peter Kurnik. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Slavni direktor Collins N. Y. Medical Instituta : — Prosim oprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila natanko po predpisanih navodilih, katera so mi tudi pomagala do popolnega zdravja. —- Bodite overjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati zemlja. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, da ste zdravnik v pravem pomenu besede. — Toraj še enkrat najsrčnejša hvala za izvrstna zdravila in iskreni pozdrav. Vaš iskreni prijatelj. Albin Strnad. Box 757 Black Diamond, Wash. MATIJA ERKLAVEC Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno nizkih -cenah. 624 So. Centre Ave. Chicago, 111. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 ReedSt., Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA H? m * ii> it it It It it it it it it it it It $ * \ WI8CONSIN PHONE 413 Ro lo^x s^00* ^$el Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, wise. % * * «e * * * * » * * m e e * m * * TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. Vse parobrodne družbe 4 so znižale cene za i prekmorsko vožnjo 4 Kdor rojakov želi potovati v i staro domovino, naj se v T tej zadevi obrne na: T Frank Sakser Co., | 109 Greenwich St., New York t Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, _ katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polueijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATO RAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi I ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je -nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: f FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 19J5, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. DOPISI IN POROČILA Seattle, Wash. 7. sept. 1908 Milwauski župnik Smolar, si pa gotovo misli, da sta on in njego* v a boljša polovica naj lepši bitje pod solncem. Pred kratkem je poslal svojo sliko, kot mož in žena skupaj v Sattle, gotovo z namenom, da bi tukajšni rojaki — ko jih je tako veliko — občudovali ta prekrasni parček. Oh, ti nedolž. nost, čista kot lilija v močvirju. Čudno, da ne daš svojo mično podobico v “Am. Sloiv.’’ naslikati; mogoče bi veliko uslugo storil j svojim privržencem. Zakaj tolikoj vpitja če je ta ali oni civilno po. ročen? Odgovor je enostavn, ker farska bisaga pri tem škodo trpi. — Mogoče bi se pa Smolej rad kam “ipremufal”, ker so mu jele v Milwaukee tla vroča postajati. No če pride v Seat! le bo pa hodil i menoj v delavnico, bo pač pometal in lim kuhal. Toda ne mislite g. urednik, da je sliko meni p.slal; jaz nisem vreden tacega darila, jaz sem socijalist in soci-: jalisfe gospod sovražijo, pač pa «ekomu drugemu, ko sedaj “Uncle Sama” služi, njega vreden pri. jatelj. Ko je'ta še v Milwaukee, bival je bil strasten sovražnik na. prednega gibanja, čečkaril je svo je prismodarije v Ani. Slav.; vse kar je bilo naprednega mu je bilo trn v peti, zaganjal 'se je tu-li v zaslužnega moža g. Berganta. Pred par meseci j*e prišel v' Se-attel, a ker mu delo ni dišalo, odložil je delavsko obleko in oblekel vojaško. Hm, fletno življenje; 11 ur na dan prostega časa, eno uro se pa porabi za vaje in učenje; torej nič delati in nič misliti. Kakor se je izjavil, da po prestani. službi se vrne v Milwaukee v j Soldier's Home v pokoj. Nevem kake meivenljive zasluge si bo pridobil v teku treh let ? Tudi bi bila lepa, 3 leta lenobo pasti potem pa zopet celo življenje. Vsak, kateri militarizem podpira, to je da ga prostovoljno služi, je zatiralec, sovražnik socijalizma, ter mrtev za javno življenje. Cenjeni sodrug! Da ste kolek-tanje pri listu opustili, ste koristno delo storili; to je bilo naravnost pogubonosno za list. Vsak rojak, kateri je resnično naprednega mišljenja, bo vedel, kedaj mu naročnina- poteče, če je pa kte-ri tako pozabljiv, kakor sem jaz, naj si pa izibere zadni dan v letu, to je Silvastrov večer, da ga bodo mame piščali opominjale, da ima naročnino 11 Gilas Svobode ’ za plačati. Kakor sem zadnjic omenil, da bo tu veliko hiš podrtih in da je veliko ladtnikov hiš pri tem nesrečnih, so enemu 'tri hiše popolnoma uničili ; siromak si ie to ta. ko k srcu vzel. da je v treh dneh v bolnišnici umrl. Sedaj so začeli s podvojeno silo delati. Tudi na vshodni strani mesta, so se oprijeli hriba, 130 čevljev globoko ga bodo kopali, se ve da vse z vodo. Več kot 050 poslopji bode porušenih. Cevi (shlauhi) niso 10 col v premeru široki, kakor sem zadnjič poročal, pač pa 24. col. Talijanska, križarka “Tiglia”, se je pretečeni teden tu mudila. Mornarjem se je raz obraza čitalo da nimajo kaj prijetnih ur v svoji službi; razmere so še veliko slabši kakor v ameriški mornarici. To priliko so mornarji porabili, da jih je 7 desertiralo, gotovo jim bolj duši ameriška pečenka, kot laška polenta. A. AVershnik. Alix, Ark. 7. sept, 1908. Cenjeni mi “Oilas Svobode”. Omeniti moram, da nas je tukaj nekoliko Slovencev, in da imamo dva podporna društva; prvo spada k S. X. P. J. drugo pa k društvu Forest City, Pa ..Ne moremo se hvaliti, da bi katero iz med teh dveh društev napredovalo ; pa kaj černo? Največ je temu V»-- cla ni napredka, ta bogoljubni kapitali-zem. Tukajšna premogarska družba, nas tukajšne delavce, že šest mesecev na štrajku drži. Prvega aprila smo bili odložili naše pre-mogansko orodje in še danes pri miru leži. Mi smo zahtevali, da bi premogarska družba nastavila mo že, kateri bi mine zažigali v rovih namesto nas . kar pa družba ne privolji in md smo na stavki o* stali, ter nam dragega ne preostaja, kakor da eden k dragemu zahaja stem si dolg čas ure^-r-- — Največ zabave nam naredi nkš cenjeni list “Glas Svobode”, kateri nas tolaži in kratkočasi. Tu. di nam je prišel v roke New Tor-ška dnevnik, ko nam izvrstno priporoča trebušastega Tafta, da bi ga v jeseni vsi delavci volili za prihodnjega prezidenta. ter pov-dav~ kak delavski urijatelj da je debeli Taft. Morebiti bo delavski prijatelj do jesenskih volitev, kakor hitro bo pa na krmilo postavljen, ho nam delavcem pa po. kazal bič. Toraj rojaki delavci, čas je da se predramite in spoznate, koga bodete volili. Vsakega delavca je dolžnost, da voli delavsko stranko in ne kapitalista! Pozdravljam vse svobodnomd-selne rojake, tebi “Glas Svobode” pa želim mnogo vspeha. Frank Krefel. Mihvaukee. 8. sept. 1908. Narod slovenski prebudi se! Ne dolgo tega. kar so naši rojaki tukaj zgradili slavno cerkev, ter so se nadjali. da dolbi.jo vzornega 'vodi teljaMa j moštva. In res; dobili sc ga v osebi “častitega gospoda” Smoleja, toda glej, kam je prešel Smolej, ko je komaj par dni tukaj ovčice in košltrune pasel? Šel je.' ni ga več! A. to naj bi bilo, toda pretežje je v tem. ko se tu splošno govori, da so cerkveni možje po njegovem navodilu delali, ter uboge trpine skubili. denar pa v tak kraj spravili, da ne bo nikomur koristil. (To pa vendar ne! Tistemu ko "a ¡m-, bo ja kaj zalegel; saj tisočaki niso mačje solze. Op. ur.). Sicer cerkve graditi je nesmisel, ko ljudstvu več škoduje kot pa koristi. Cerkev je zgrajena, dolga je dovolj in g. Smolej je odišel. Tako, sedaj pa je vse v redu. Smoleju gre dostojna hvala, je vsaj Slovencu nekoliko podučil, da bojo k pameti prišli! Sedaj je prišel nekak kapucinar, pri. nas pravijo takemu “kozel”; in kozel je res. To pa zaradi tega: Komaj je ta človek semr prišel, imel je otroka krstiti, a ga ni hotel, češ, to je “delo ’ ’ samo za ob nedeljah popoldan od 1—3 ure: po odredbi nadškofa Jaz sem se bil pritožil čez Smoleja in kapucinarja, toda zapstojn; (reklo se mi je: “Ti nisi niti tolarja dal za cerkev, toraj ti tudi nemoremo otroka krstiti.” Ta je lepa! Toda ne vem, kam je pa de* nar od stare cerkve prišel, ko so ■tudi mene opeharili? Ko so staro cerkev prodali so ja morali denar na West Allis prenesti, in potem je tudi mojih centov nekoliko 'v novi cerkvi. '• Pa vseeno čudno je, da je tisoče in tisoče let minulo, a ni bilo treba očetu cerkev kupovati, da bi otroka krstil, a Smolej je re« kel, da v starem kraju je pot cerkvenih zapovedi, tu v Ameriki jih je pa šest, in meni se vse vidi da šesta zapoved se glasi: ‘ ‘ Daj cerkvi in nuncu kar im a.5 za plačilo dobiš brco!” Ja, vidim, kako da korakamo od vere. Torej', Ti Kristov namestnik ne veš kaj je Tvoj mojster učil? Ali ni rekel “pustite male k meni pri-dit, ko je njih nebeško kraljestvo”? Ta pa praviš: proč od mene, najprvo meni vstrezi, potem bom pa storil, kar bom hotel. Da! Da delaš po svoji volji je dokaz, kar cerkvena zgodovina ne pomni. Cerkev je hiša božja in je se. daj1 v Mihvauke pod vodstvom kapucinarja, a Smoleja se sliši pa imenovati J. R. Da se tudi v cerkvi pozabavi ja, se sliši živahne pesmi peti, n. pr. “Sinoči je pa slanca pad Ta, itd.”, sicer pa mislim, da bi se le ta pesem tudi pri maši slobodno pela.. Mislim, da take stvari se ne spodobijo za v cerkev in če bo šlo tako naprej, potem bodete imeli lep r.spelh pri šesti božji zapovedi, ko se glasi: Ne prešestvuj! Ako bodete kaj za cerkev in gospoda potrebovali; kar pridite. Frank Mattie. Staun.ton, 111. 12. sept, 1908. Cenjeno upravništ-vo “Gl. Svobode”: Vam pošlem $1.50 kot naročnino za list. Jaz sem tukaj do bil parkrait Vaš list in se mi prav dopade. Je res tako, kakor sem eital: “Rojak, kteri dobi danes “GL Sv.” v roke. se jutri že naro-ei na list.” Vam želim obilo novih naročnikov, ter ostajam Vam zve*“ Anton Avsec. West Allis, konc avgusta 1908. Cenjeni g. urednik, dovolite, da nadaljujem moje poročilo o naši cerkvi oziroma o nje gospodarjih, tako sem že omenil, da župnik Smolej in pa blagajnik nista hotela račune o dohodkih in izdatkih položiti, akoprav so jih far-mani. . . odločno zahtevali. Ko-nečno je župnik Smolej nekega dne rekel, da naj se skupaj snidemo, da bo seja na katero pride tudi škof. Ali smo prišla in čakali do — 10 ure zvečer, a ni bilo ne škofa ne Smoleja; dobro nas je potegnil. — Danes smo se zopet skupaj zbrali in zahtevali račun, kam da je denar prišel, toda poslušajte kaj je far Smolej rekel, rekel je barmani nimajo pravice vprašati, sa mo plačati! Izvolili smo novi cerkveni odbor, a ravno danes je prišel blagajnik in sta s Smolejem denar pobrala, kar so ljudje pri maši darovali. Smolej pa pravi: “I-e, pijmo ga, saj Slovenci imajo dosti denarja!” No pa saj on ima veselje do salonov če je kaj žen skega spola, ako pa žensk ni pa tudi on veselje zgubi. Tudi kuhar-oo ima iz tistega kraja, kjer prepevajo: “Proklete Šiškarce ste snoč’ k . . . . itd.” Dragi čitatelji “Glas Svobode” ako potrebujete upravitelje, vam priporočam župnika Smoleja in pa blagajnika Jnrja. Onadva zna ta izvrstno gospodariti. Ako je danes 10.000 dolga bodite uverje-ni, da jutri ga bo 15.000. Rečeno je da pojde Smolej od nas: ro je prav; stare hlače in druge cunje že imamo, da mu kres zasmodimo v njegovo čast in slavo. Resnicoljub) ¿Bife £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svc'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? 1 Tisti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi • 1111 Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. Čitajte rojaki! Znano je, da se z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanovljaj¿ naselbine ,vasi trge, mesta-, pomagajo si medsebojno, postanejo i-moviti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost Las je tudi za nas Slovence, da se osrčimoin oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo in bhzo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus-trija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. POZOR! OZNANILO!! VABILO!!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., "©a Z ¿LoToro znani SALOON | od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Rehar- • ja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje pripo- • ročam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor A me poseti. S spoštovanjem ' Gabrijel Trampuš, gostilničar f Rodovitna zemljišča v državi Micn’^an Ogcmtw Comity pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 rapiej sko*. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh držav ah Airt i ike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pršilirnir denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v največji naselbini Slovencev v Ameriki. Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki Glas Svobode Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, ra čune in vse v to stroko spadajoče tiskovine ; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno. Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti. IZ STARE DOMOVINE Pošta v Kandiji. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev novega poštnega urada v Kandiji ori Novem mestu. Smrtna nesreča. V rudokopu v Zagorju je pritisnil voz za rudo rudarja Gregorja Lovrača tako, da je izdihnil čez eno uro. Strela je ubila, kakor poročajo iz Zadra v (Dalmaciji dne 24. aug v Benkovacu pastirja Atlagi-ča in 17 ovac; dekle, ki ie (bi lo blizu pastirja, pa nevarno oplazilo. Vo.bče prinašajo razni domovinski listi leitos izredno mnogoštevilna poročila o nesrečah, te vrste. Vlak ie skočil s tira na progi Zagreb Varaždin med postajama Tengorište-Pušča Bistra. Ponesrečilo se je 30 oseb 3 so mrtve. Uboj. V Velenju je bil letos ob cerkvenem žegnanju pretep. Rudar Napotnik je Gregorju Kovaču zasadil nož s tako silo v glavo, da se je zgrudil na tla in v trenutku izdihnil. S srpom je v Klancu na Krasu Itežko ranil 451etni Anton Korošec svojo ženo. Mož je popival več dni, in da še nato nista z ženo najpresrčnejše pogledala, je čisto gotovo. Ženo so prepeljali v tržaško bolnišnico, mož je pa pobegnil. Kratek proces. V Šiški sta se sprla na cesti znana “Faše-nk’ in “Solata” in se obkladala z najlepšimi priimki. Mimo je prišel župan, ki je začul psovke. Na mestu je obsoditi vsakega na tri ure zapora, občinski stražnik ju je pa takoj odpeljal za omrežje. Velikanski ogenj v Blatogradu na Koroškem je uničil, kakor že omenjeno, devetim posestnikom 18 poslopij. Pogorela je tudi šola in cerkev z zvonikom vred. Vsi štirje zvonovi so se stopili vsled vročine. Zažgali so najbrže otroci ki so se igrali z užigalicami. Bla-t o grad je Leta 1872. pogorel čisto ves, pa tudi okoli leta 1890. je bil velik ogenj v vasi. Na plesišču mu je odsekal roko. Ko je bilo v 'Truškah v Istri žeg-nanje in ples je prišel plesat tudi kmečki fant Ivan »Škergat .iz Kubeda pri Dekanih. Plesal je vedno z enim in istim dekletom. To1 je vzbudilo ljubosumnost delavca Petra Udoviča. Kmalu je nastal med njima prepir, v katerem je Škergat Udoviča tako udaril s pestjo po nosu, da se mu je vlila fori. Ta je skočil v kuhinjo po sekiro in ko se je vrnil, zamahnil je po nasprotniku in mu odsekal levo roko. ki je obvisela le na nar mišicah in nekoliko kože. Težko ranjena je imel toliko moči. da je stekel za napadalcem. Kmalu se je pa zgrudil nezavesten na tla Prepeljali so ga v tržaško bolnico Sadna in grozdna razstava v Novem mestu. Kmetijska podružnica novomeška priredi 26. do 28. septembra t. 1. sadno in grozdno razstavo, ki naj pokaže, koliko je .sadjarstvo v zadnjih 20 letih napredovalo in katere sadne vrste se za dolenjsko stran najbolj priporočajo. Štrajk delavcev na progi istrske železnice je izbruhnil štrajk vseih dninarjev na progi istrske železnice Rakdtole-Poreč, ki zahtevajo višjo mezdd. Štrajk je popolnoma upravičen in je le občudovati uboge trpine na progi, da «6 vzdržali do sedaj. Kajti od kadar je bila otvorjena ta istrska proga, je ostala mezda ra dninarje na progi vedno tako mizerna, kakor je bila začetkoma, dasi so se med tem vse živi jonske potrebščine znatno podražile Mezda je sploh tako mizerna da ¿e narav-r.cpt v sramoto up ra vi železnice Želimo zato trpinom mnogo uspeha ' Nesreča v Zagorju ob Savi. Zopet se je pripetila ne sreča, katera je ta mesec že četr-t ta, a zopet je zahtevala smrt. Ponesrečenec Uran, star šele 16 let, je šel v takozvani “Hochspan-nungsraum”, kar je pa strog« pod kaznijo prepovedan vstop, a radovednost ga je vlekla noter ter je prijel za Žico, v koji je bil električni tok s 3100 volti. Bil je na mestu mrtev. Kakor že gori omenjeno, da je to četrti slučaj ta mesec — in to je najbolj žalostno, da vsi po laštni krivdi. — Ne moremo. zamolčati, da bi ne omenili predzadnji slučaj, ko je pri pogrebu govoril tg. kaplan nagrobni govor, da je to prst božji itd., a ko se je rajni Hrastelj ubil, j« govoril: “Bog te je hotel .k sebi, zato te je, dragi nam -Jakob, tako nenadoma iztrgal iz rok itd.” Tam ni bil “prst božji”, ker je bil duša klerikalizma v Zagorju, a ubogi trpin, ki se trudi v nevarnosti za svoj vsakdanji kruh in mora dati svoje življenje — to je pri naši duhovščini prst božji. — Fej ! taki nesramnosti ! Ljubeznjiv mož, še ljubeznjivej ša žena. V Jenkovih ulicah št. 20 stanujoči železolivar Jožef Bau-mann — legt. Bolim je najpravil za 68 K goljufivih dolgov in zapustivši' svojo v blagoslovljenem stanu se nahajajočo ženo z 19me-sečno hčerko v hudem pomanjkanju neznano kam pobegnil. — Se brezsrčnejše je pa napravila 281etna vrtnarjeva žena Apolonija Tomšičeva roj. Miševa. Kakor znano, je Tomšič pred kratkim pogorel in potegnil zavarovalnino. Poleg .tega je imel še nesrečo, da se je njegova žena zagledala v 32-tetnega oženjenega kamnoseka 'Franceta Novaka (pravzaprav se je le-ta zagledal v Tomšičevo zavarovalnino). Ljubezen ju je dovedla tako daleč da je Novak zapustil svojo družino in jo s Tomšičevo. ki je tudi popustila moža in 4 majhne otroke, polpihal baje o roti Ameriki. Pobrala je vse iz. kaze, za doto je pa novemu možu prinesla 1000 K. 1 katere je bil Tomšič dobil kot zavarovalnino. Kdor bi kaj vedel o ^olbeglih, naj takoj sporoči zapuščeni ženi. odnosno možu, ali pa- mestni policiji ljubljanski. Zopet nesreča na dolenjski železnici. Pavliha, posestnik iz Oble gorice primskoVske fare je peljal dne ¡10. avgusta breskve v Ljubljano. Okrog polu 9, zvečer je prišel proti Višnji gori, ko je nripi-hal dolenjski vlak v smeri iz Llju-bljan-e proti Nove mu m est ti. Jeli hotel nesrečnež vlak prehiteti, ali je zadremal na vozu, se ne ve. Konj je prišel še pravočasno čez tir, a voz je zdrobilo, Pavliha so pa prenesli težko ranjenega v vagon, da ga prepeljejo v novome ško bolnišnico, a v Trebnjem je .že izdihnil, kjer so ga odnesli v ondotno mrtvašnico. Rajniki je bil star 312 let. Zapustil je ženo in štiri otročiče. Grozovita nesreča na vojaških vajah. Gorski artilerijski polk. ki je stacijoniran v Beljaku je imel vaje med Strmcem in Vern-bergoiin na Koroškem. Pri tem se je na neznan način Spražil nabit top in topničar Franc Kovačič, ki je stopil proti predpisom pred cev topa, je našel strašno smrt. Glavo in roke mu je odtrgalo od telesa in vrglo daleč proč. Uvedli so strogo preiskavo, kdo je zakrivil to nesrečo. Nesreča v litijski predilnici. V litijski predilnici se je pripetila, velika nesreča. Delavec Ramor je šel po lestvi navzgor, da bi mazal štroj. Lestva baje ni bila dobro speta in se je razklenila, ter je. Ramor padel na tla. Na lice mesta prihiteli tovarniški zdravnik dr. Jenko (Ljubljančan) je konštati-ral, da si je ponesrečenec zlomil eno roko in eno nogo. ter tudi zelo pobil na lice. Prenesli so ga na njegovo stanovanje; pozneje ga pa odposlali v bolnico v Ljubljano. 14 dni za klic “Živila Hrvatska!” Na Reki je bil obsojen delavec Majer na 14 dni zapora, ker je na ulici zaklical “Živila Hrvatska ! ’ ’ Eksotičen deželno-vladni kon-ceptni praktikant. Kranjski deželni predsednik Schwarz je dobil praktikanta z prelepim imenom Carlo Marchese Paulucci délié R'oncole C a lab rese, ki bo pomagal upravljati slovensko kranjsko deželo. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. PL Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 * Šolske potrebščine in trpežne obleke za šolske de- ^ čke in deklice po čudovito nizkih cenah ta teden ^ Ako hranite naše premijske kupone si shem prištedite nadaljnih 3y2 centov pri dolarju. Obleke za šolske dečke, dobro in trpežno delane iz domačega blaga ‘double breasted’ suknja in hlače do kolen, velikost 9 do 15. (hi PQ izvanredna cena. obleka . .(Dl.UU Čevlji za dečke, za zavezat iz trpežnega telečjega usnja, lepo in prikladno izdelane, velikost 81/-. do 131/2 par po ...................... Velikost 1 do 51/» par P« ...................... Carter’s črnilo samo...........3%c Library Paste (lepilo), najboljše vrste za prilepljenje podob in fotografij, posoda za ...................... Pisalni papir (Tablets) 6x9 palcev raben tudi za pisavo 03« s črnilom po • •...............U4U Peresni zabojčki in škatle s tremi predali s ključavnico in ključem, 2% x 8palcev sedaj P« samo po ..................•• JU Najboljši svinčniki, razne j « izbire po .....................41) Dobri svinčniki s ali brez 1« redirke po •....................iu Šolske tablice '6x9 palcev, po 3%c 7 x 11 po 4%c. brezšumne (noiseless) 7 x 11 palcev po..... -9c. Peresni držaji iz trdega lesa, Qp komad po ..................... ul) Pisalni črtan papir v (Ta- n« blets) samo ....................Ju Univerzalni držaji s peresom, J« svinčnikom in redirko po ... .41) Aluminium posoda za črnilo s pokrovom iz iste kovine, 10« samo ....................• ...IUI) Redirka za svinčnik in črnilo, 1« velikost 2% palca, komad po Iu Pozlačeni peresni držaji, vred- J« m 15c, sedaj samo po ........41) Fountian peresa g pozlačenim o-kovom in s stekleno cevjo PO' ..................... 4 čevlje dolgi jermeni za knjige zvezat, močnim držajem, samo ........................ Šolske torbice, raznovrstnih barv po ..................... 12 palcev dolga ravnila, samo 1« po .......................11 6 komadov raznobarvanih svinčnikov v papirnatih škatlah, škatla -po .................. Spodnje obleke za otroke, srednje teže pletene srajce, hlače ali spodnje hlače, velikost 28 do 34, polna vrednost 35c. sedaj komad po........................... 50 tucetov za otroke pletenih vests in hlače, dobrega kroja in trpežne, navadna cena 25c., Yaša izbira po ...............• Blouse za dečke, velika zaloga s kolarji, izbira velikih finih vzorcev, velikost za 4 do 14 letne, navadna cena 35c. sedaj samo ........I........... uceAfTŽo. 559561,563^565 ßLUE ISLAND AVE. J ai<č 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH P^VI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar pri- $ hranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 — CHICAGO — Phone Canal 287 --------------------------- -------------------------------- Izkušen fotograf, vodi a FOTOGRAFIJE. katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je "Vsa Vaša zdravila izvrstno delujejo. Jaz sem popolnoma zadovoljen na njih delovanju.” Jos. F. Hanak, St. Mary’s Seminary. La Porte, Tex BOLI-LI VAS HRBET? Ali izgledate bledi in zabuhli v obraz? Ali vas bole noge? Stel* slabi? Ali je vaša voda barvna in boleča? Trpite-li na pomanjkanju sape? Ako res, potem imate gotovo kako nadlogo v obistih ali jetrih. V takih slučajih bodete našli, da bo SEVEROVO Zdravilo za obisti in jetra vaš najboljši prijatelj. Poskusite eno steklenico istega in se prepričajte Pravilno rabljenje in hoja na svežem zraku bo najbolje delovalo v vsakem slučaju takih bolezni Cena 75c in $1.25. “ Vaše Zdravilo za obisti in jetra—katerega eno steklenico sem porabil—je pomagalo tako, da je odstranilo mojo zaspanost iz glavile. Tudi Vaš Življenski balzam, ki sem ga rabil pred časom, je dobro in veliko pomagal. Vsaki nered pri prebavljenju in druge želočne neredi so izginili." Johan Kasprrek, Deweyville Texas. Prebavljate li pravilno? Ako ne, potem storite kakor je g. Kasparek. Pomagajte narovi k delovanju. Poskusite Severov Življenski bazlam Rabite ga po navodilu in kmalu se bodete počutili kakor nov človek. To je okrepčevalna tonika in pomoč živjenja. Cena 75c. Ali vas boli glava? Glavobol je skoro najpogostejša bolezen, ker na istej trpe včasih, skoro vsakdo ne glede na starost. Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo bodo premenili vaše hudo stanje. Ozdravili so že tisoče. Poskusite jih. Dvanajst praškov v vsaki škatlici Cena 25 centov. PRODAJAJO SE V VSEH LEKARNAH. VEDNO VPRAŠAJTE SAMO ZA SEVEROV A ZDRAVILA Zdravnivški nasvet damo na zahtevo zastonj. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove =pOE jp najnovejši modi in nizki ceni. j, JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNI-, KOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE.“©« TEL. CANAL 1198 Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloona “Triglav” vedno sveže - Atlas" pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in -pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. VACLAV DONAT izđeluje neopojne pijace, soli ovico in mineralno vodo. 756 W. 19 SI. Tel, Canal 6296 Kloboučmd a obchodnid zbožim vÿpravnÿm 2AKÁZK0VÉ nía VERUJE SE * ZVLÁÜTRÍ tOZORHOSI 508-600 BLUE ISU AND AVENUE Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island k. Chicago, lil. plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele bveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RAZNO IN DRUGO. Velika nesreča na morju. Blizu otoka Korfu se je potopil velik angleški parnik “Louiziana”, ki je vozil orožje na Japonsko. Kapitan se je usmrtil, vsi drugi častniki z moštvom vred so utonili. Poln cerkven nabiralnik so našli v zidu ,pri popravljanju cerkve Sv. Križa v Beljaku. Najbrž je bil dotični nabiralnik tako vzi. dan, da so ljudje vanj dajali denar. potem so pa cerkveni upravitelji pozabil nanj. Se vidi, kakšni reveži so gotovi gospodje, ki kar pozabijo na polne nabiralnike! Češki antimilitaristični kongres Dela se na to, da bi se vršil ta kongres še tekoče leto na Dunaju Udeležili bi se ga delega.tje anti-mditarističnih organizacij ne la češkah, moravskih in šleskih, potem Gor. in Dol. Avstrije, Galicije, Dalmacije in Bosne; baje pridejo tudi Francozi in Belgijci. — Prvi tak kongres je bil zabranjen in sklicatelji vrženi v zapor. Ločitev države od cerkve Švicarskem. Po ga kantona hoče sedaj tudi bazel-ski kanton urediti svoje odnošajn nasproti cerkvi, oziroma cerkvam. Gre se za. reformirano in sta robato lisko cerkev. Rimskokatoliška cerkev pripada v bazelskem kantonu k takozvanim, svobodnim cerkvam, ki niso spojene z državo. Po tozadavnem zakonskem načrtu se ima s 1. januarjem 1909. izločiti dzproraeuna postavka v bbgočastne svrhe. Velika nesreča s puško. Iz Stolnega Belegagrada se poroča: Posestnik Andrej Acs.je prišel z lova. v neko gostilno. Naenkrat se mu je sprožila puška, ter je krogla zadela dve v gostilni se nahajajoči ženski smrtno. Tudi neki otrok je bil ustreljen. Posestnik je pobegnil. Zeppelin se zopet dvigne v zrak. Iz Kostnice poročajo, da se grof Zeppelin med 20. in 30. septembrom zopet dvigne v zrak s starejšim zrakoplovom model štev. 4. Zrakoplov, uničen v Echterdinge-nu, bo popravljen šele za spomlad. Dva milijona mark so nabrali doslej Nemci za novi Zeppelinov zrakoplov. Poneverjenja v nemških tvorni-cah orožja in streliva. Po nemških tvornieah orožja in streliva so zasledili velike tatvine in zaprli 20 oseb, pri katerih so našli kar cela orožna, skladišča. Železnice bodo gnali z električno močjo. Avstro-ogrški železničarski list poroča, da je železniška uprava resno sklenila, pričeti s porabo električne moči za železnice. Najprej se ibo poskusilo pri progi Attnang-Selzital, potem pridete na vrsto progi A ribe r g in Opčina-Tirst. Ti kraji so zelo str* mi in je tam mnogo predorov, v 'katerih je premogovi dim kaj neprijeten. V Trstu bodo napravili veliko električno centralo s parnimi stroji, drugod pa se bodo porabile vodne moči. Boj z roparjem. V Remetincu na Hrvaškem je postajel-išče, kjer upravlja blagajno čuvaj. Zvečer 27.aU'g. je vlomil v poslopje iz Lože a na Kočevskem rojeni pekovski pomočnik Gustav Mitter, da oropa, blagajno. Slučajno pa se je čuvaj vrnil ter planil po roparju. Vnel se je med njima boj na življenje in smrt. Končno se je čuvaju posrečilo potegniti revolver ter je usmrtil roparja s strelom v trebuh. Modras je pičil blizu Tržiea na Primorskem pri vojaških vajah častniškega namestnika pri 16 lovskem bataljonu Gustava Kaiserja. Spravili so ga takoj v ga n nizijdko bolnišnico v Trst. ven-d.T ni dosti upanja, da bi ozdravel. Ako te je pičila čebela, osa ali kaka druga žuželka, odstrani najprej želo, nato drgni dotično me. sto močno z novo narezano čebulo. To sredstvo olajša bolečine in zabrani, da rana ne oteče. Dva dni med podganami. Iz Kašova na Ogrskem se poroča sledeče: Iz bolnišnice je začetkom avgusta ušla neka ženska. M sicer jo je ubrala skoz ozek podzemelj- ski kan a L M služi odtekajoči deževnici. Morala se je plaziti po trebuhu, ker je bila luknja preozka. A naenkrat se ne more premakniti niti naprej niti .nazaj. Dva dni je tičala reva v tej luknji. Podgane so ji bile razglodale obojni nogi in eno roko. Slučajno so v bližini začuli njeno stokanje in treba je bilo kanal raztrgati, da se je izvlekla nesrečnica na prosti zrak. Kako ozdravimo pijanca? Pred nekaj dnevi je prikolovratil na kolodvor v Kranju pijamec-moža-kar. ¡Bil je tako močno vinjen, da ga azprevodniki niso mogli pustiti v voz, da bi se odpeljal z vlakom. Zato je začel razgrajati po kolodvoru in to je dalo povod službujočemu uradniku, da ga je ukazal proč odvesti. Hudomušna dva delavca, ki sta imela izvršiti ta ukaz, peljeta pijanca k vodnjaku in ga začneta oblivati. Kmalu se je pokazal dober učinek mrzle vode. Po par krepkih polivih se je začela možu vračati za-i da se je popolnoma streznil, zahvalil delavcema za, neprostovoljen tuš, to nam pa ni znano. Praski občinski svet bo baje razpuščen. Stvar je značilna »a avstrijske razmere sploh. Praška občina potrebuje cevi za r! n v vodovod. Ponudbo je naročila industrijska družba za železo ki je nemška ter neka francoska tvrdka. Druga ponudba je bila za velik znesek dražja od prve, občinski svet pa je hotel nabavo vendar oddati francoski družbi iz narodnih obzirov. Višja svota ibi šla seveda iz žepa davkoplačevalcev. Tudi za plinsko razsvetljavo potrebuje občina, cevi. Tudi tukaj je francoska tvrdka ponudila dobavo za- 28.000 kron dražje kakor nemška. Občina bi pa tudi to delo rajši oddala francoski družbi. Zaradi teh dogodkov hočejo razpustiti občinski svet. Tako se zgodi, če fant pri ljubici spi. V Laškem itngu se je nekemu slikarju potožilo po svoji v Celju bivajoči ljubici in se je odpeljal tja. Ko se je zjutraj od svoje golobice poslovil, je šel na vlak. Ker je bil pa fant zelo truden. je v vlaku zaspal in mesto da bi izstopil ven v Laškem, se je pripeljal v Ljubljano, kjer so ga zbudili. Toda kako nazaj? Voznega listka in tudi denarja ni poznal njegov žep nič. Naglo se odpravi k starinarjem in proda tam edini suknjič, potem se na golorok odpelje nazaj. Sedaj pa jo zaljubljeni fant hotel imeti proti povračilu suknjič nazaj, češ, da ga brez njega zebe. Starinar mu, je ustregel in Itako zaljubljencu ne bode potreba golorokemu obiskovati svoje celjske ljubice. Rapidna križarka ‘ ‘ Admiral Spaun”. — Čez kakih 14 mesecev spustijo v Pulju v morje ra-pidno križarko ‘‘Admiral Spaun” ki ibo prva ladja avstrijske mornarice, katero bodo gnale turbine. Križarka bo imela izredno hitrost. Ladija bo dolga 125 m, sirotka 12.8 m. globoka 4.5 m. De-placement- znaša 3500 ton ; stroj bo gonilo 16 kotlov, ki bo razvijal 20.000 konjskih molči j. Na- uro bo preletela ladija 26- morskih milj, nekaj ur celo 28. To bo sploh jedna najelitnejših bojnih ladij. — Delo je vseskozi domače. Konj se je zmotil. Na Dunaju je šla po ulicah Adela Ank, ki je imela, na glavi modem klobuk z mnogo zelenjave in svetja. Pri-šedša- mimo fijakarskega stojišča je dobil neki konj apetit po zelenjavi ter je hlastnil -- klobuku Gospodična je hotela rešiti klobuk ter se je zgrabila z obema rokama za glavo, a pri tem jo je konj z zobmi še na roki ranil. Pred sodiščem je fijakar zatrjeval, da Dunaj nima mirnejšega konja, kakor je njegov, a kdo bi mu zameril, da je uri pogledu na toliko paše dobil apetit. Izgovor pa možu ni pomagal, temveč je moral plačati 10 K globe. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti I 471 W. 19th Street Chicago, IR na i vest, vzorcu ženavske- Jg M se je TAKO JE NEVADNO. Kitajska, dogodba. Spisal C. Murat. Nekega jutra je cesar Jun-Ho-Srau pozno vstal. Bil je skrajno zlovoljen, dal je poklicati vrhovnega čuvaja harema ter mu reče: >— Danes sem predavanje mojih svetovalcev zaspal in nisem dal moje odredbe, tikajoč se vladanja svojih dežel. Takisto sem zaspal jutrajno molitev in sem vsled tega duhove mojih prednikov razsrdil. 'Gotovo moramo občutne nezgode pričakovati. In vse to prihaja od tega, ko me je rjovenje neke živali na rvrtu motilo, da nisem moral nravočasno zaspati. — Vrhovni čuvaj harema vpraša, na Vsem životu se tresoč: — Se je morebiti kak tiger na vrt priplazil? — Gesar je samo z ramami zgo-mignil. — Ti najdeš vedno tam nevarnosti. kjer jih mi. Tiger n« rjovi tako, če kje vlomi. — — 'Potem je bil kak osel? — vpraša zopet; haremski čuvaj. — Tu'di ta tako .grozno rjovi. — — Ne, — odgovori cesar, ko je nekaj časa premišljal. — To vpitje je bilo veliko, veliko tihotneje. Jaz sem si ga dobro zapomnil. — In poskusil je upit je oo snemati. •— Popolnoma prav, — de haremski ičuvanj. — Jaz bodem takoj vse učenjake države sklical. Naj preiščejo vse knjige, da do-ženejo, kaka žival bi utegnila biti. — S temi besedami se je nadčuvaj harema, z nešteivilnimi pokloni odstranil, šel je mirno domu, izmil skodelico čaja, nekoliko časa prespal in se čez tri ure k cesarju povrnil, — Zvedene! so vprašanje rešili. Žival, 'ktera te ni, o sin nebeški, sna ti pustila, je znana med učenim svetom pod imenom “žalba”. Ona je eelo prekanjena, živi v travi in je jako hitra, se ne da z lahkoto ivloviti, ter je zelene barve. — — Naravno se potem ne pusti v travi lahko vjeti, — pritrdi cesar. 'Toda jaz hočem, da jo vzlie temu vjamete in usmrtite, sploh, da se vse svkrene, da zamorem mojim dolžnostim, kot vladar, nemoteno zadostiti. — — Tvoja želja, o sin nebeški je, kakor vidiš, skoraj neizvedljiva, vendar hočemo vse naše znanje in naše moči žrtvovati, ter ljubezen in udanost do Tebe nam bo morebiti moč podelila, da to težavno nalogo rešimo. —- — Jaz se zahvaljujem že vnaprej, — prikima cesar, — razglasi po vsem dvoru, da bom vedel vsakega marljivost po zaslugi ceniti in obdariti. — Po predpisanem številu poklonov je haremski čuvaj odšel. Obrnil se je do nekega harem-ske.ga čuvaja nižje vrste, ter mu veli : -—• Žaba. se je na vrtu pojavila. Pusti jo vi oviti in usmrtiti. —• Le ta haremski čuvaj, je dobljeni ukaz izročil hišniku, ta pa višjemu vrtnarju; višji vrtnar je ukazal vrtnarju rož, in ta je oddal ukaz zopet višjemu zalivaču, višji zalivač je ukazal nižjemu zalivaču, A poslednji je poklical delavca Tuni-Li in mu reče: — Pojdi in vi o vi' mi žabo! — Tuni-Li je šel na vrt, in v lovil žabo. ktera je ravno po poti skakala ; prijel jo ie za. zadnje nožice, ter treščil ob kamen in jo potem ponesel fc nižjemu zalivaču, kateri jo je višjemu zalivaču izročil. — Tukaj je. — Višji zalivač je žabo nesel k vrtnarju rož, le ta jo je izročil višjemu vrtnarju in potem je prišla v roke hišnika, od tega k nižjemu haremskemu čuvaju, a ko-nečno je le ta dogodek višjemu čuvaju harema javil. —• Tukaj je žaba. Mi smo jo vlovili in usmrtili. — A višji čuvaj harema je rekel: — Ne, ne, to bi bilo mnogo preprosto. — In ukazal je. da se ima na največji “gong” potrkavati, da se vse dvorno osobje: lovci, čuvaji, vojaki, (palačni stražniki in duhovniki skličejo. Grozna zmešnjava je nastala. Cesar, pri oknu stoječ, je videl, ko je šel vrhovni povelnik lovcev mirno okna, ter se radovah nad njegovo bojno opravo. Nosil je železno oklopje, v pasu je tičalo najmanje deset bodal, na vsaki strani je nosil po en meč. V eni roki je držal kopje, a v drugi velikanski lok, Raz rameni sta mu visela dva tula (polna pšic. Na enemu je bilo zapisano: — Pozor! Zastrupljeno! — Na drugemu je bilo za čitati: — Le te psice niso otrovane. — Lovci so šli za njihovem povel- nikom. Obkolili so celi vrt. Za vsakem) grmom je stal lovec,z na-metenr lokom. Čuvaji so obkolili oalačo. Za vsakimi vrati in za vsakem oknom je stal vojak z golim mečem, da žival usmrti, ako bi lite gnil a v palačo siliti. Za vsak slučaj pa je stal eu polk vojaštva na dvorišču pripravljen. Duhovniki so v tempeljnih bogoslužje opravljali -in prosili za srečni izid podvzetja. .V notrajnih sobah so palačni čuvaji jokajoče "osne tolažili, ter jim bajke pripovedovali. Medtem je cesar hodil od enega do drugega, ter jih k gorečnosti spodbujal, obetajoč jim bogate nagrade. Tako jc dan minul. Ko se je mrak na zemljo vlegel, začulo se je od vrta zma^^^ito u-pitje. Višji čuvaj harema je ‘hitel k cesarju, vrgel se na kolena ter .zaklical: — Žaba je usmrčena! — Njemu je sledilo šest palaepih čuvajev, kteri so nosili na. velikanskem zlatim krožniku belotre-bušnato in zelenohrbtnato žabo s zdrobljeno glavo. — Neverojetno. ■— reče cesar. — da se more sploh taka mala ži-valica v temi Viditi. — — To moremo le naši marljivosti pripisati, Ti sin nebeški, — je vzdihnil višji paznik harema. — To ni bilo kar tako lahko. Toda jaz sem vse preskrbel, vsakemu svoje mesto določil. No na, da resnico govorim, ne gre samo meni zasluga, kajti vsakteri je storil svojo dolžnost po možnosti. — Cesar je nagubančil čelo. — O ne, ne vsak! Ko sem bil na vrtu, da sem moštvo nadzoroval, opazil sem nekega človeka lenariti. Imel je na sebi navadno delavsko obleko, kakoršno dninarji nosijo. Medtem, ko je bil vsakteri uposlen, ležal je oni na trebuhu, ter si pustil hrbet od solnea obsevati. Jaz hočem takoj vedit, kdo je bil. —- Višji haremski čuvaj je odhitel, da izvrši povelje. 'Bil je to Tuni-Li. Potem, ko je žabo vlovil ter jo nižjemu zalivaču izročil, se je vlegel in počival celi dan. Kmalu so ga našli, ter cesarju javili: — Delavec se imenuje Tuni-Li. — — Zakaj se valja no tleh kot prešič, ko so se vsi drugi trudili, da vlovijo žabo? — je jezno vprašal cesar. — Iz prirojene zlobnosti in lenobe — je,bil odgovor. — Navadno ljudstvo je skrajno zanikemo. Kaj čemo s takimi ljudmi početi? Oni so lenobi privajeni, in vedno praznujejo. — Prav — reče cesar, — vsak dobi svojo nagrado. — In delil je radodarno dokaze njegovega priznanja. Visli haremski čuvaj je dobil za tri leta doneske treh najbogatejših dežel. Ostali palačni čuvaji so debili z zlatom pretkane kaftane. ko so go spem prijetne bajke pripovedovan li. Duhovniki so bili z zlatom obdarovani in so dobili toliko darilne živali, da drugokrat v petih letih ne toliko. 'Orožje, vrhovnega povelnika lovcev, je bilo z dragimi kamni nosuto. Tudi učenjaki niso prazni ostali. Eni so dobili krogle na čepice, drugi prazničhe obleke, a nekteri «a mandarini postali. Vsi so darila dobili samo Tuni-Li je dobil 50 batin s palico prisojenih, ko je lenaril, medtem ko se je vsak drugi trudil, da vlo-vi žabo. Batine mu je višji vrtnar pri-smolil, višji čuvaj harema je pa navzoč stal, ter udarce štel. Tako se godi po celem svetu. Neki kitajski pregovor pravi: — Kdor leži, bi moral včasih stati, in kdor stoji, bi nasprotno moral velikokrat ležati. — Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, ili. .TV Na vsaki steklenici j e ^ I Anaša varnostna znamka \|r “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER & GO. 215 Pearl St.» New York. GUNARI Iz New Yorka 1 HUNGARIAN J AMERIČANI v Sredozemsko r LINE »orje in Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA, NEAPEL.IA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Pannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Caeonia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. (Mi STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Nešteviino zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre^ opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TRINHE’S REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavitenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodrte previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.