olitlčni ogled.  DRŽAVA SHS. V soboto je šestorica radikalnih in radičevskih zastopnikov zaključila svoja pogajanja ter predala protokol Pašiču, ki se je končno le odločil za ločitev od Pribičeviča. Samoslojni demokrati so se še do sobote širokoustili, da brez njih nič ni, da je »nacijonalni blok« nerazdružljiv in da bi k večjemu labiko poleg njega po Pribičevičevi milosti prišlo par radičevcev v vlado. Da radikali o nacijonalnem bloku sploh ne govorijo, ni motilo Pribičevičevih napihnjencev, silno potlačilo jih je pa to, da jih je iPašič na«nkrat popolnoma prezrl. Začeli so rotiti in pretiti, da ¦se ne umaknejo z vlade, ker so radikali baje prelomili pogodbo, po kateri nobena pogodbena stran ne bi smela na svojo roko sklepati pogodb ali sporazumov s kom ¦drugim. Za to jadikovanje se pa nihče ne zmeni, ker se samostojni demokrati z njim samo skrajno smešijo, ko 90 poprej vendar toliko razglašali, da se radikali samo * njihovim dovoljenjem pogajajo z radičevci. V radikalnem poslanskem klubu je bilo za slučaj, da se pogajanja z radičevci razbijejo tudi pripiavljeno, da se vse skupaj zavrže. Podpredsedhik Dragovič je že odložil svoje mesto, češ, da se s ipogodbo ne strinja, sedaj pa z dnigimi vred izjavlja, da se popolnoma pod\TŽe strankini disciplini in da naj bo tako, kakor Pašič hoče. * Pašič sevcda ni fclovek sporazuma, ko je pa videl, da so radifievci v vsem popustili, je pa v celi stvari zagledal veliko feorist za svojo stranko ter odobril sklenjeni dogovor. Kot glavmi točka sjtorazuma ee navaja dosledno, pravilno izvajanje vidovdanske ostave, sprememba uprave na Hrvatskem na temelju #bstoječih zakonov in nameščanje višjih uradnikov po sporazumu obeli strank. Radikali dajejo radičevcem samo 4 ministrska in 3 državnopodtajniška mesta. Novo predsedstvo skupStine na} bi se izvolilo v jcseni. jRadičevci žc glasujejo za vlada. Na pondeljkovi seji skupščine se je razpravlja to na podlagi interpelacije poslanca Smodeja (Jugosl. Idub) o stališču naše države napram agilaciji za združitev Avstrije z Nemčijo. Ko je opozicija očitala vladi, da ni nič pripravila in premislila, kaj bi se dalo storiti V, tem slučaju za slovenski del Koroške, je pa Pavle Radič izjavil, da se vladi labJko zaupa, da zadostno varuje naše interese. Z glasovanjem za vlado niso radičevci samo pokazali, da se jim že prav mudi v vlado, ampak so se tudi čisto po nepotrebnem poklonili še obstoječemu PP. režimu. ijf V pondeljek se je skupščina za par dai odgodila, ter bo prihodnja seja sklic^na pismenim potom. . . Radikali in hrvatski poslanski klub. , '''" ' sta na svojih sejah sprejela RR. dogovor, in sicer je pri radikalih samo en poslanec glasoval protr, med hrvatskimi poslanci je pa prišlo do globokcga razdora Četudi je večina protokol sprejela. Pavle Radič kot predsednik kluba ni hotel dati nobenih poročil in vsled te dblastnosti in samovolje so se zajedničarji dr. Truinbič in tovariši odslranili tcr bodo najbrž z nekaterimi nezadovoljnimi radičevci vred tvorili poscbno opozicijonalno skupino. Sestava RR. vlade sc napoveduje za te dni. TEŽAVA FRANCOSKE VLADE. Med finančnim ministrom Caillaux-em in soci§alisti je prišlo glede novega finančnega zakona do buiSSa uasprotij. Caillaux zahteva, da plačajo prometni davek tudi majhni obrtniki, dočim so socijalisti proti temu. Caillaux je v svojem govoru povdarjal, da so sicer nekatere slranke obljubile svojim volilcem, da do tega obdačenja ne pride, da pa morajo stranke te svoje obljube žrtvovati interesom Francije, ki so pred vsemi drugimi oziri. Temu je odločno ugovarjal socialist Blum, ki je naglašal, da je treba obljube volilcem držati. Pri glasovanju je vladni predlog propadel z dvema glasovoma. Ker pa ni stavila vlada vprašanje zaupnice, nima to glasovanje nobene nadaljne posledice. — Isti dan je doživela vlada še en neuspeh, in je bil njen predlog po vpoklicu letnika 1925. z neznatno večino odklonjen. ANGLEŠKI RUDARJI so ^apretili s štrajkom proti nameravan^mu znižanju inezd. Tajnik rudarske delavske zvcze je izjavil: Rudarski delavci žele miru. Ako pa pride do boja, potem bo to mednaroden boj. Svarim laslnike rudnikov in vlado, naj nikar ne izzovejo konflikta, kajti iz tega bi se razvila borba, kakršne Angle&ka še ni doživela. Pustite nas pa dokazati, da se borimo s čistimi rokami. če pride do boja, ne bomo razdejali rovov, ki so naša last. ... \v ;¦' >'¦- ¦-¦' KITAJSKA IN VELESILE. Pod pritiskom ameriškega naziranja na Kitajsko, so tudi velesile izpremenile svojo politiko in dak svojim diplomatskim zastopnikom no\e instrukcije, ki pomenijo popolen odrek od politike železne roke. Velesile ibodo priznale, da je bila tujezemska policija v Šangaju povzročiteljica krvavih kitajskih dogodkov in se bodo zavezale, da povrnejo škodo in da plačajo odškodnino rodbinam ubitih delavcev in dijakov. Nadalje bo sklicana skupna konferenca s Kilajci, da se likvidirajo vsi spori. Takoj na to ibi se imeli kitajski delegati zavezati, da bo takoj ustavljena vsaka protitujska agitacija. Ko bo to izvršeno, bodo velesile sklicale novo carinsko konferenco, priznale kitaj&ki vladi višje carine. Nato bi se sklicala splošno konferenca, ki bi razpravljaja o eksteritorijalnem vprašanju tujcev. — Največja zapreka za izvršitev tega programa izhaja iz šangajskega mestnega zastopstva, ki se odločno brani kaznovati krivce. — Mongolska vlada je poslala kitajski vladi noto, y kateri pozivlje pekinško vlado, da se osvobodi tujega jarma. Vsaka od petih mongolskih ras naj se upravlja sama. Mongolska vlada je pripravljena skleniti s kitajsko vlad« tozadevno posebno pogodl>o.