Leto XLIV, št. 459, 30. april 2018 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 28. maja. Gradivo bomo zbirali do 15. maja. Nad Vrhniko stoji nova lepotica Na Planini nad Vrhniko je zasijal nov ponos Planinskega društva Vrhnika - nova planinska koča. Foto: Gašper Tominc Več kot pol milijona evrov so morali zbrati člani Planinskega društva Vrhnika, da so spravili projekt nove planinske koče pod streho. Zaključka projekta se bodo veselili 12. maja, če bo le dopuščalo vreme. Enkrat večji objekt, kot je bil njegov predhodnik, nikogar ne pusti ravnodušnega, saj je zgrajen po sodobnih standardih, z estetskim okusom in vonjem po nostalgiji. Novi prostori so nuja za prihajajoče trume planincev: pred desetimi leti je zavetišče obiskalo 10 tisoč planincev na leto, zdaj jih že 30 tisoč. Na pričujoči fotografiji, ki je nastala v začetku aprila, Roman Novak. in Milan Jerman, gonilni sili projekta. Več o projektu si lahko preberete na vrhniških straneh. (¡o] Borovnica Čistili so steber viadutka Pazili tudi na postovke V soboto, 7. 4. 2018, so člani Jamarskega društva Borovnica ob pomoči gasilcev z Brega pri Borovnici, Borovnice in Vrhnike, slednji so prispevali avtodvigalo, pristrigli vegetacijo in odstranili najbolj nevarne, slabo vezane kamne in opeke s stebra borovniškega viadukta. Prostovoljci so delali zelo previdno in pazili, da ne bi preveč preplašili para postovk, ki gnezdi na stebru. V času, ko je še stal, je bil borovniški viadukt znan tudi kot gnezdišče postovk. JU uv-iaii Dobrova - Polhov Gradec Prihaja dodaten zdravnik Konec čakanju Občini je bila odobrena dodatna koncesija za javnega zdravnika, ki mora biti izbran do konca poletja. Le-ta si bo do zgraditve novega centra na Dobrovi delil prostore z obstoječo zdravnico splošne medicine na Dobrovi, delo pa bo potekalo izmensko. Občina si je poleg tega uspela izboriti tudi referenčno ambulanto, ki bo oprta pol časa na Dobrovi, pol pa v Polhovem Gradcu. U4\ Log - Dragomer Konec del blizu Hvala za potrpljenje Na občini se zavedajo, da dela na Rimski in Tržaški cesti zelo ovirajo normalen potek sicer mirnega življenjskega ritma ljudi. Zato se na občini zahvaljujemo vse prizadetim za potrpežljivost in razumevanje. V zadnjih dneh aprila so prebivalci pri trgovini Mercator lahko končno nekoliko lažje zaživeli, ni pa več daleč tudi končanje del na Rimski cesti. Več o tej temi si lahko preberete na log-dragomerških straneh, med drugim tudi o obnovi plezalne stene na Logu. Horjul Čistilna bo kmalu nared Dela so pri koncu Zadnji mesec so na čistilni napravi v Horjulu potekala dela, ki morda niso tako zelo vidna navzven, vendar pa so ključnega pomena. Sedaj je namreč že nameščena vsa najsodobnejša strojna oprema z daljinskim sistemom krmiljenja oziroma upravljanja. Slovesno odprtje čistilne naprave bo na občinski praznik 22. junija, ko si ji boste lahko od blizu ogledali tudi občani. Čas Zadnjič je bilo na seji Komisije za izdajanje glasila Naš časopis kar veliko razprav o objavah kritičnih pisem bralcev v Našem časopisu. Komisija je zavzela stališče, da več kritičnih pisem, ki so usmerjena v isto težavo ali osebo, ne bi objavljali, ker ne želi pogroma na naslovnika. Razmišljanja so bila v smeri, da je treba medsebojne spore reševati na drugih nivojih in ne preko časopisnih strani. Nihče si namreč ne želi, da bi časopisne strani postale peskovnik za merjenje moči, urednik pa samo še tiskalnik prispelih besedil. Mogoče je ta težava izrazitejša v volilnem letu, mogoče pa gre za vsesplošni porajajoč trend, kdo ve. Čas bo pokazal svoje. Da le-ta beži zelo hitro, je dejstvo, da mineva že leto od katastrofalnega požara v Kemisu. Takrat so bila pričakovanja ljudi velika, kazala pa so v smeri, da Kemisa na Vrhniki ne bo. Pravni bitki, kot je bilo slišati na nedavni občinski seji, ne gre najbolje, zato se zdi, da bo Kemis najverjetneje ostal -nenazadnje je sredi aprila, natanko enajst mesecev po nesreči, ponovno začel s skladiščenjem nevarnih odpadkov v Sinji Gorici. Pravijo, da je objekt varnejši kot kdajkoli prej. Upamo, da res in da tega ne bo treba nikoli dokazati. M Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja Bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji - tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen, tihi Močilnik, ti kapelica vrhniška! - , V.. ' Ivan Cankar, Moje življenje, 1920 N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RAZSTAVA • POKUSINA • PREDAVANJA • UGODNI NAKUPI • DELAVNICE Polhograjska graščina, Polhov Gradec, 10h-18h ¡Ltbtle/ ai 17.-20. maj 2018 Vabimo vas, da se nam pridružite na praznovanju prvega svetovnega dneva čebel in obiščete Dneve medu v Polhovem Gradcu. OB02NAR HIŠA MEDU /hisameduboznar Program najdete na www.boznar.si Božnar d.o.o. Polhov Gradec info@boznar.si www.boznar.si IMATE VSE ZA POMLADNO OSVEŽITEV STANOVANJA ? Trgovina SUGA Orodje Vijaki Barve Čistila Pomožni material SUGA - Pod Hruševco 48c Vrhnika 068 625 824 trgovina@suga.si Za dom, hobi in prave mojstre. www.suga.si Blagovne znamke priznanih proizvajalcev. KAMM □JOB (iliiSTTlRg] C^ žima Jmi M I delamo , mojstre BUILDING TRUST filaft Svietlost N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupJÀ dnjooe, pJxiàj ene i ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE KVALITETE PODARIMO M *DEBEVEC' Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje itrorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, Čistilne naprave) -fclper in kombi prevoze ,041/760-9127541/737^545 iitfb@agrm-debefvec.6oni Prve novice Mladi Dinamiti v Barceloni četrti Športni uspehi so ponesli ime horjulske občine vse do katalonske prestolnice, kjer so Mladi Dinamiti v selekciji U-16 (do 16 let) na močnem mednarodnem turnirju v Barceloni dosegli končno četrto mesto. Po vrnitvi v domovino jih je v svojih prostorih sprejel župan Horjula Janko Prebil in jim čestital za odmeven uspeh. Župan je večkrat poudaril, kako smo lahko ponosni, da je prav v Horjulu tako močno društvo, ki kroji sam vrh inline hokeja v Sloveniji. Priznanje borovniškim jamarjem Leto 2017 je bilo za Jamarski klub Borovnica zelo uspešno. Med drugim so intenzivno nadaljevali z raziskavami starih jam. Največji dosežek so dosegli v breznu Hudi Vršič na Rombonskih podih. V jami so po 14 letih raziskovanj prišli preko magične točke tisoč metrov: na zadnji akciji v oktobru so s kolegi iz Italije dosegli globino 1026 metrov ter dolžino 4.525 metrov. Na dnu so odkrili ogromen podzemni kanjon reke Rombonke, ki teče naprej v globine proti Bovcu. Druga globoka jama na Kaninu, pri kateri so pri raziskavah pomagali kolegom iz Ajdovščine, je Huevos - Macola. Tudi to brezno so lani raziskali preko globine 1000 metrov. Za obe jami so borovniški in ajdovski jamarji prejeli Putickovo nagrado za najboljši jamarski dosežek minulega leta, kar je izreden dogodek, saj je bila doslej vsako leto podeljena nagrada le za en dosežek. Vrtec tudi v Črnem Vrhu! Občinski svetniki Občine Dobrova - Polhov Gradec so z novim rebalansom občinskega proračuna dali zeleno luč za oblikovanje kombiniranega oddelka vrtca v Črnem Vrhu, ki bi lahko septembra že sprejel od 10 do 17 otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Tako so omogočili tudi izvedbo potrebnih del v prostorih podružnične šole, ki bodo otrokom zagotovila ustrezen standard in varnost bivanja. Ô a ti novcr iJ] ns S » SKUPINA NOVOGRADNJE nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 slavko@skupinanovogradnje.si www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Obnovili so plezalno steno na Logu PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja ¡n.ipr£yzem: Verd' 107, _j" Vrhnika (nekdanji LIKO) Plezalna stena v športnem parku na Logu je bila zgrajena leta 2008. V desetih letih jo je zob časa tako načel, da je bila nujno potrebna prenove. Svečano odprtje je potekalo v začetku aprilu. Naj spomnimo, da so bile na loški steni tri tekme za svetovni pokal in deset tekem za državno prvenstvo Slovenije. Obnova stene je trajala skoraj štiri mesece, od decembra do aprila, v času torej, ko stena sicer ni v uporabi. Plezalno društvo Korenjak namreč pozimi uporablja plezalno steno v Osnovni šoli Log - Dragomer, stena v športnem parku pa je letna plezalna stena. Tako so treningi vseh petih selekcij plezalnega društva med časom obnove potekali nemoteno. Maraton Franja letos z novo kolesarsko progo Barjanka Družba BTC, Kolesarsko društvo Rog, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Turizem Ljubljana in sedem barjanskih občin so podpisali pismo o nameri, s katerim so potrdili sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kolesarskega dogodka Barjanka in njegovi vključitvi kot mednarodne turistične dirke v sklopu Maratona Franja BTC City. Prva izvedba tega turistično-rekreativnega kolesarskega dogodka bo na sporedu 9. junija 2018. Ljubitelji kolesarjenja se lahko od 8. marca na spletni strani maratona prijavijo na kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju. Gre za turistično-športni dogodek na drugi dan Maratona Franja BTC City, ki bo letos potekal od 8. do 10. junija 2018. Trasa Barjanke je dolga približno 83 kilometrov in poteka skozi vse občine v krajinskem parku. To so: Mestna občina Ljubljana, Občina Log - Dragomer, Občina Borovnica, Občina Brezovica, Občina Škofljica, Občina Vrhnika in Občina Ig. M A Planina nad Vrhniko: 12. maj, 2018 N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Spoštovane Vrhničanke, cenjeni Vrhničani! Neizogibno se približuje čas volitev in v letošnjem, Cankarjevem letu bomo imeli poleg najmanj enega referenduma še državne in lokalne volitve. In za lokalno skupnost so zagotovo najpomembnejše slednje. Bolj ko se približujemo datumu razpisa, bolj zanimiva in marsikdaj tudi umazana je igra posameznih struktur, ki si bolestno želijo priti na oblast. Pri tem pa ne izbirajo nobenih civilizacijskih sredstev, nasprotno, poslužujejo se tudi laži, polresnic in raznih zaključkov, ki dozorevajo v njihovih glavah, pa niso ravno odraz dejanskega stanja. Vse to se dogaja tudi na Vrhniki. Zanimive so tudi naveze, ki se pletejo tako med samimi svetniki kot tudi posameznimi občinskimi organi. In tu se ne izbira sredstev za dosego lastnih ciljev. Ti pa so, Vrhniki preprečiti kakršenkoli razvoj, saj to, da je Vrhnika uspešna občina, ni v njihovem interesu; ob morebitnem prihodu na oblast bo težko ponoviti takšen uspeh. Pa poglejmo; v zadnjih sedmih letih je bilo na Vrhniki narejeno naslednje (naštete so le največje investicije): - urejen Sodnijski trg, kjer je poleg mesta za druženje tudi prekrasna in zelo obiskana tržnica, - urejen prvi vrtec v državi, ki je energetsko učinkovit, jea pa se v spomeniško zaščitenem objektu, -narejena energetska sanacija glasbene šole, - zgrajen veličasten kulturni center v prostorih nekdanje šivalnice IUV. V njem so prostore našli tako Cankarjeva knjižnica kot nekaj oddelkov osnovne šole in prekrasno Razstavišče Ljubljanice, katerega Republika Slovenija uporablja kot referenčni objekt v mednarodnih predstavitvah, - obnovljen Cankarjev dom, kjer je bila končno urejeno prepo-trebno zračenje dvorane, zgrajene nove sanitarije, dozidani dodatni prostori in narejena energetska prenova, - s pomočjo državnih sredstev smo pridobili veliko parkirišče ob avtobusni progi Vrhnika-Lju-bljana, - pristop v shemo Zero Waste ter odprtje prodajalne Depo, - zgrajena je bila kanalizacija v Verdu, na Vrhniki, Stari Vrhniki, ki se je zaključila s čistilno napravo, - v celoti obnovljena cesta na Ulovko, - v pretežni meri posodobljena cesta v Podlipo, - pridobili smo vrsto novih programov v zdravstvenem domu (pulmologija, ginekologija, fizio-terapija, logopedija, preventivne dejavnosti, splošni zdravnik ...), - trenutno sta v izvajanju nadzidava Zdravstvenega doma Vrhnika in prizidek k Osnovni šoli Antona Martina Slomška, in še bi lahko našteval. Pri skoraj vseh investicijah so bila poleg sredstev proračuna pridobljena še državna ali evropska sredstva. Vendar to še ni vse; Občina Vrhnika je bila zmagovalka natečaja Najbolj zelena občina 2011 v kategoriji občin z več kot 5.000 prebivalci, v letu 2015 pa smo dosegli tudi prvo mesto kot najbolj prijazen kraj po oceni tujih državljanov ter prvo mesto v državi po izboru strokovne komisije in Dnevnikovega uredništva Prosti čas, kar nas je postavilo na mesto absolutnega zmagovalca v kategoriji. Občinsko vodstvo pa kljub temu, da se letos ob zaključku mandata izvajajo velike in pomembne investicije, kot je dozidava prizidka k šoli Antona Martina Slomška in nadgradnja Zdravstvenega doma Vrhnika ter izgradnja kolesarskih poti v središču Vrhnike, ne miruje. V pripravi so obsežne nove investicije, ki jih kljub prizadevanjem prejšnjih občinskih vodstev do danes ni bilo mogoče uvrstiti v proračun, kaj šele izvesti. Ena najpomembnejših je zagotovo izgradnja južne obvozne ceste, ki bo povezovala državno cesto Vrhnika-Borovnica s priključkom na avtocesto na vzhodni strani le-te. Tako se bo preprečilo prehod okoli 5.000 vozil dnevno skozi najprometnejše križišče na Vrhniki pri Črnem Orlu. V pripravi je tudi medobčinski projekt kolesarske povezave med Vrhniko in Horjulom ter Borovnico, h katerem sta pristopili poleg naštetih še občini Ig in Škofljica. Upam, da bo novo vodstvo v naslednjem mandatu sposobno projekte nadaljevati in tudi dokončno izpeljati. Zavedati se je namreč treba, da le s pisanjem v elektronske in klasične medije ter demagogijo se projekti ne bodo realizirali. Za to bo potrebno trdo in zavzeto delo. Pri tem pa upam, da bodo odgovorni imeli tudi več podpore od občinskega sveta in tudi drugih organov občine, česar kljub evidentnim rezultatom v tem mandatu nismo priča. Za konec naj ponovno omenim, da so naštete le največje investicije, občina pa bo potrebovala še vrsto manjših in zato nič manj pomembnih projektov v prid njenih prebivalcev. Stojan Jakin, župan Spoštovani! Ob prazniku Občine Vrhnika Vas vljudno vabim na slavnostno akademijo, v četrtek, 10. maja 2018, ob 20. uri, v Veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Naš praznik bomo proslavili s kulturnim programom, podelitvijo občinskih priznanj in z zdravico, kateri bo sledilo veselo druženje. bčine Vrhnika •■]an Jakin Pomembno obvestilo za volivce Občine vrhnika Obveščamo vas, da je s 1. 2. 2018 začela veljati novela Zakona o volitvah v državni zbor, na podlagi katere morajo biti vsa volišča v Republiki Sloveniji dostopna invalidom. Zaradi navedenega so nastale določene spremembe sedežev volišč v Občini Vrhnika, in sicer: 1. dosedanje volišče v prostorih PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA bo na novi lokaciji v OSNOVNI ŠOLI IVANA CANKARJA, LOŠCA 1, VRHNIKA, 2. dosedanje volišče v NEKDANJI ŠOLI LIGOJNA bo na novi lokaciji v GASILSKEM DOMU LIGOJNA, 3. Dosedanje VOLIŠČE ZA PREDČASNE VOLITVE na Tržaški cesti 1 bo na novi lokaciji v GASILSKEM DOMU VRHNIKA, JELOVŠKOVA ULICA 3, VRHNIKA, 4. dosedanje volišče za volivce, ki glasujejo zunaj okraja svojega stalnega prebivališča - volišče OMNIA, se bo z dosedanje lokacije na Tržaški c. 1 preselilo na novo lokacijo v CANKARJEV DOM VRHNIKA, TRŽAŠKA 25, VRHNIKA. Volivce prosimo, naj bodo pozorni na obvestila, ki jih bo Državna volilna komisija pred izvedbo referenduma in volitev poslala na dom, saj bodo v njih napisani sedeži volišč. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 3. volilne enote 2. volilnega okraja Novi metri asfalta Po več kot 30 letih dogovarjanj, pogajanj, razgovorov z različnimi akterji (Občina, OOZ, Krajevna skupnost, mejaši...), ki so bili vključeni v projekt ureditve občinske cestne povezave Tržaška - Stara cesta, mimo Doma obrtnikov, je v letu 2018 končno prišlo do realizacije. Novembra 2017 podpisana pogodba se je realizirala marca 2018 (dolga zima z obilico snega je dela namreč kar precej potegnila v pomlad), ko je cesta končno dobila asfaltno prevleko. V petek, 20. aprila, so trak za otvoritev ceste prerezali župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, predsednica KS Vrhnika--Center, Vera Miljkovic in predsednik OOZ Vrhnika, Simon Hlebec. Zupan je dejal, da se spomni, da se je o ureditvi ceste govorilo že ob njegovem prihodu na Vrhniko, pa potem, ko je bil direktor KP Vrhnika in končno v mandatu županovanja smo se uspeli dogovoriti in urediti to ulico. Simon Hlebec je izpostavil, da se zamenjalo kar nekaj predsednikov na zbornici, skupščin in upravnih odborov, da smo dočakali asfalt. Makadamska cesta v centru mesta tudi KS center ni bila v ponos, zato je tudi predsednica vera Miljkovič izrazila zadovoljstvo, da je projekt zaključen. Prireditev, na katero so bili vabljeni člani zbornice, vsi bivši predsedniki zbornice, člani skupščin in upravnih odborov, se je zaključila s pogostitvijo z golažem, ki ga je skuhala ekipa obrtnikov, manjkal ni niti odojek in piškoti sosedove pekarne Adamič. Hvala vsem za udeležbo in sodelovanje. AC, foto: SS N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upajo, da so porodne težave mimo Vrhnika, 4. april - Kar nekaj pomislekov glede gradnje prizidka zdravstvenega doma na Vrhniki se je nakopičilo v tem letu, zato je občinska uprava povabila vse svetnike, naj si ogledajo gradbišče, kjer so bili tudi vsi odgovorni strokovnjaki, ki sodelujejo pri projektu. Pojasnili so, da je zaradi nepredvidenih težav v procesu gradnje nastala eno- do dvomesečna zamuda. Hkrati se je zamenjalo tudi lastništvo firme, ki gradi prizidek, kar je terjalo orga- nizacijski čas. Župan Stojan Jakin je izrazil upanje, da je porodnih težav konec in da bo prizidek zgrajen čim bližje dogovorjenega roka, to je do konca septembra. O kakšni pogodbe- ni kazni za zamudo zaenkrat še niso govorili, a če bo to smiselno, bodo proučili tudi to možnost, je še dejal župan. Svetnike je zanimalo, zakaj je gradnja tako draga, saj naj bi kvadratni meter stal več kot dva tisoč evrov. Projektant Marko Sodja iz projektantske hiše SM Studio je pojasnil, da je razlog visoki ceni za to uporabljeni materiali (jeklo) oziroma količina le--tega. Obstoječi temelji zdravstvenega doma so namreč prešibki, da bi nanje lahko obesili dodatno nadstropje, zato bo slednje slonelo na posebej temelje-nih jeklenih stebrih, postavljenih tik ob obodu objekta. Roman Strgar, direktor doma, je izrazil upanje, da bo zamude čim manj, predvsem pa se že veseli nove pridobitve, ki bo domu zagotovila 1144 m2 novih prostorov, hkrati pa bodo v celoti izboljšani pogoji za delo v prostorih pritličnega objekta na nekaj več kot 480 m2 površine. Z novimi prostori bo vsak zdravstveni program dobil svojo ordinacijo, kar bo znatno olajšalo delo zdravstvenemu osebju, ki si sedaj deli prostore po načelu turnusa. Glede novih zdravstvenih programov je še dejal, da ne goji velikih upov, upa le, da bodo dobili dodatno ekipo nujne medicinske pomoči, ki bi zagotovila dežurstvo tudi v primeru, ko bi ena morala oditi na teren. Gašper Tominc, foto: GT Na seji o Kemisu, športu in glasbeni šoli Vrhnika, 5. april - Pred občinskim svetom je nastopil odvetnik Tomaž Petrovič, ki skupaj še z dvema odvetniškima pisarnama zastopa občino v zadevi Kemis. Njihov cilj je uresničitev sedme točke z lanske seje, ki zahteva, da se Ke-mis premesti na drugo lokacijo. Kot je dejal gost, sedaj s tožbo na Upravno sodišče zoper veljavnost in zakonitost sklepa okoljskega inšpektorata poskušajo doseči, da bi občina postala stranka v postopku odločanja o gradbenem dovoljenju družbe Kemis. Kot je bilo razbrati iz njegovih izjav, Kemis vztraja, da ne potrebuje novega gradbenega dovoljenja, saj naj bi šlo za sanacijske ukrepe po požaru. Okoljski inšpektorat vodi omenjeni postopek že od lanskega avgusta. Odvetniki želijo doseči tudi vključitev v izredni inšpekcijski postopek, s katerim je bilo začasno odvzeto okoljevarstveno dovoljenje družbi Kemis. Postopki - odločitve pristojne inšpekcije - naj bi bili končani v nekaj mesecih, ali bo občini (zelo aktivna je tudi Civilna iniciativa) z odvetniškimi pisarnami uspelo kaj doseči, pa je vprašanje, zato razumljivo med svetniki in svetnicami ni bilo veliko optimizma. Nekaj olja na ogenj je proti zaključku razprave prilila tudi vest, da naj bi Kemis v okviru kompenzacijskih ukrepov za sanacijo okolja, v pomenu nekakšne odškodnine, namenil 30 tisoč evrov za projekt Pravljična pot na Malem placu. Viktor Sladič (LRVP) je menil, da bi bilo denar smotrneje porabiti za gradnjo zdravstvenega doma, podobno bi tudi Sebastjan Kovačič (NSi) denar raje porabil za menjavo zemlje pri vrtcih ali česa podobnega - kar bi imelo povezavo s Kemisom - kot za pravljično pot, poleg tega je izrazil ogorčenje, da se župan pred tem ni posvetoval s Civilno iniciativo. Slednji je pojasnil, da gre za zelo kratek rok, ko se je treba odločiti in da je lahko odškodnina namenjena samo za projekte, ki so že v proračunu. Po Ja- kinovem mnenju je skrb, da gre denar za bevško pravljično pot, odveč, ker bodo za omenjeno pot sedaj že rezervirani denar enostavno z rebalansom premestili na želeni projekt - torej za projekt, ki bi ga določili svetniki. Mirko Antolovic (SDS) je preračunal, da bi tako nizka odškodnina pomenila komaj dva evra odškodnine na prebivalca, zato nikakor ni želel privoliti v tako višino. Župan je zbor opomnil, da je zahtevanje višjega zahtevka lahko nevarna igra, ki lahko vodi proti dejstvu, da na koncu ostanejo celo brez odškodnine. Jani Kikelj (SD) je v senci tega dejal, da je žalostno, da se za drugi tir mečejo stran milijoni, za zdravje ljudi pa ni denarja. Ker med svetniki ni bilo konsenza, za kateri projekt naj Kemis nameni odškodnino, še manj pa za njeno višino, je župan točko prekinil in dejal, da bo o tem govoril še z Agencijo za okolje RS, kjer bo dobil še dodatne smernice glede omenjene problematike. Na seji so govorili še o novem osnutku odloka za sofinanciranje Nov predstavitveni film komunale Vrhnika, 9. april - V prostorih Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica je Komunalno podjetje Vrhnika premierno predstavilo promocijski film. Kot pravijo, je ozaveščanje uporabnikov ena izmed pomembnejših nalog vrhniške komunale. Do njih pristopajo na različne načine, v zadnjih letih tudi s pomočjo digitalne tehnologije. »S tem filmom želimo povezati in prenesti znanje, poudarjati nujnost odgovornega rav- nanja do okolja vsem uporabnikom, zlasti mlajšim generacijam. Prepričani smo namreč, da lahko le kontinuirano osveščanje in ustrezen pristop vodijo v pozitiven in odgovoren pogled na svet, okolje in s tem povezane vrednote,« so zapisali v svojem sporočilu za javnost. Predstavitve fil- ma, sta se udeležili tudi Tanja Fajon, evropska poslanka, in mag. Andrejka Majhen, vodja kabineta Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki sta podprli akcijo zbiranja slovenskih knjig slovenskih avtorjev. Zbrane slovenske knjige bo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu podaril Slovencem, ki živijo onkraj meja Slovenije na njihovem letnem srečanju junija v Brežicah. (gt/kpv) športa, ki bo v javni obravnavi do konca maja. Društva bodo letos denar dobila še po starem odloku oziroma merilih. Občinski svet je dal soglasno podporo dosedanji ravnateljici Glasbene šole Vrhnika Dominiki Naver-šnik za vnovičen ravnateljski mandat ter se seznanil z letnim poročil Centra za socialno delo Vrhnika. Soglasno so sprejeli tudi predloge za občinska priznanja. Častni občan bo postal Jože Rode, zlati plaketi bosta prejela Milan Jerman in Marko Fabijani, srebrni Franjo Čretnik in Slavka Štirn, bronasti pa Marjeta Novljan in Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske. Gašper Tominc NIJZ o zdravju v občini N OS Občina Vrhnika Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v začetku aprila izdal prikaze zdravja v vseh slovenskih občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Za vrhniško občino so na splošno kazalniki ugodni, saj nekega izrazito negativnega kazalnika ni. SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dobri novici iz zdravstvenega doma Moj zobozdravnik 2018po izboru revije inportala Vivaprim. Matej Leskošek, dr. dent. med. Ministrstvo za zdravje je aprila objavilo Poročilo o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v letu 2017, med drugim tudi o vrhniškem zdravstvenem domu. Poročilo izkazuje, da je ZD Vrhnika med vsemi zdravstveni domovi v Sloveniji v zadnjih treh letih najbolj povečal obseg dejavnosti v odstotkih na prejšnja leta. Poročilo navaja, da je delež oseb, ki prejemajo zdravila za krvni tlak, nižji od slovenskega povprečja, medtem ko je število obolelih za sladkorno boleznijo enako povprečju. Srčnih kapi je bilo manj od povprečja (1,5 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1), tudi samomorov je manj - 7 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20. Telesni fitnes otrok je blizu sloven- Ko je Kemis uredil opremo na območju za tekoče odpadke, ki je bilo v požaru najmanj poškodovano in sprejel še dodatne protipožarne ukrepe, je izpolnil pogoje za delovanje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem za ravnanje s tekočimi in delom trdnih odpadkov. Kot je dejal Nanut, je Kemis nadgradil požarno varnost, hkrati pa je že od požara naprej zagotovljena 24-urna prisotnost varnostnikov. V prvi fazi bodo začeli zbirati sijalke in baterije. Druga faza sanacije objekta bo potekala do jeseni, nakar naj bi začeli še z zbiranjem vseh drugih vrst odpadkov. Kemis je 16. aprila prejel še odločbo o monitoringu Tojnice, analize skemu povprečju, prav tako tudi delež prometnih nezgod z alkoholizira-nimi povzročitelji. Občani se dobro odzivajo na Program Svit - preseja-nje za raka debelega črevesa in danke je bila 72,6 %, v Sloveniji pa 64,3 %, program Zora pridno obiskujejo tudi občanke - na Vrhniki so zabeležili 77,8 % obisk, v Sloveniji pa 71,8 %. Bolniška odsotnost je manjša za več kot en dan od slovenskega povprečja, zemljine na iztoku onesnažene požarne vode, ozelenitev brežine in realizacijo kompenzacijske sanacije, ki obsega ureditev šotnega barja Mali plac pri Bevkah. Kot je dejal Nanut, bodo glavne zahteve izpolnili, a odločbo še vedno proučujejo. Najbolj jih je zbodel znesek monitoringa, ki po prvi prejeti ponudbi znaša 300 tisoč evrov. »Delovanje Kemisa v letu dni po požaru je bilo usmerjeno predvsem v sanacijo posledic požara, načrtovanje izboljšav delovanja, predvsem požarne varnosti ter poskuse vzpostavljanja odprtega dialoga z lokalnimi skupnostmi. V okviru sanacije poža-rišča je Kemis iz skladišča odstranil več kot 95% odpadkov, ki so bili na ki je 14,4 koledarskega dneva na leto. Občina beleži nadpovprečni prirast, to je 3,5 %, medtem ko je slovensko povprečje 0,8 %. Za pet odstotkov presega povprečno slovensko stopnjo delovne aktivnosti, tudi kakovost pitne vode je nad povprečjem. Vrhniška občina pa sodi v povprečje na področjih umrljivosti za vsemi vrstami raka ter boleznimi srca in ožilja. Sodi v zlato sredino obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom, na področju zbolevanja za rakom na dojkah, pri čezmerni prehranjenosti otrok in pri številu starejšega prebivalstva (nad 80 let). (gt) zalogi v času nesreče. V tujino na sežig je bilo prepeljanih nad 1400 ton trdnih odpadkov ter snovi za zgostitev ostankov požara in nad 2000 ton tekočih odpadkov, v glavnem onesnažene požarne in padavinske vode,« je pojasnil Nanut. Odhajajoči direktor je demanti-ral izjave medijev, da je požar nastal zaradi malomarnosti in po krivdi Kemisa, saj forenzične in kriminalistične preiskave omenjajo možnost samovžiga ali možnost podtaknjenega požara. Prav tako je demantiral govorice, da ima podjetje zakopane sode z nevarnimi odpadki pod objektom ter da je bil onesnaženi mulj odpeljan v bližnjo kompostarno, saj imajo, kot pravi, vse dokumentirano. Direktor Nanut se sedaj umika z direktorskega mesta, nasledil ga bo njegov podrejeni Boštjan Šimenc. Nanut bo ostal kot pomočnik direktorja in se bo posvetil nadaljevanju sanacije ter strokovnim vprašanjem na področju ravnanja z odpadki. Gašper Tominc, foto: GT Lani je imel kar za 36 % večje prihodke kot leta 2014. »Ker so bile cene zdravstvenih storitev lani in leta 2014 enake, to pomeni, da so bili naši občani lani deležni kar za 36 % več zdravstvenih storitev, kot leta 2014. In to na preventivnem in kurativnem področju. Pri nekaterih programih se je povečal obseg, druge, smo uvedli povsem na novo. Med te sodijo Center za krepitev zdravja s preventivno dejavnostjo, ultrazvok, fizioterapija, logopedija, farmacevtsko svetovanje in zobozdravnik za odrasle,« je pojasnil direktor ZD Vrhnika Roman Strgar. Tudi po finančni strani je bil vrhniški zdravstveni dom lani med šestimi najuspešnejšimi v Sloveniji, in to po kazalniku deleža pozitivnega rezultata v celotnih prihodkih. »S pozitivnim finančnim poslovanjem v zadnjih treh letih je zdravstveni dom Vrhnika lani prvič v tem desetletju splaval iz kumulativnih rdečih številk. Tako nas sedaj finančno ne bremenijo več hipoteke preteklih obdobij,« je še dejal sogovornik. Druga dobra novica pa je, da je letošnji »Moj zobozdravnik« (akcija revije za zdravje Viva in spletnega portala Viva.si) postal prim. Matej Leskošek, dr. dent. med., ki od leta 2007 deluje v ambulanti OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki (sodi pod okrilje ZD Vrhnika). Poznamo ga kot vodjo vseslovenske akcije Za čiste zobe, ki je bila lani v Madridu na kongresu Svetovne zobozdravstvene organizacije FDI nagrajena z najvišjim priznanjem za najbolj inovativno preventivno akcijo na svetu. »Ker imam dober vpogled v otroško zobozdravstvo, lahko zatrdim, da je pri nas na zelo visokem nivoju, ki nam ga mnoge države zavidajo. Na Vrhniki smo s pomočjo uprave ZD Vrhnika, ravnateljice OŠ Ivana Cankarja in staršev uspeli narediti otrokom prijazno zobno ambulanto. Otroški zobozdravniki s svojimi asistentkami in preventivnimi sestrami vseh profilov smo tisti, ki postavljamo temelje za dobro in skrbno ustno higieno, ki se začne pri naših najmlajših. Čeprav smo otroško zobozdravstvo dvignili na vrhunsko raven, smo žal precej manj cenjeni kot zobozdravniki za odrasle in šele ko dobiš svetovno priznanje, se Slovenija le malce zgane,« je povedal za revijo Viva. A mednarodno priznanje le ni ostalo spregledano doma, saj je letos februarja strokovna revija Medicina danes organizatorjem akcije podelila posebno priznanje za dolgoletni prispevek k izboljšanju ustne higiene med šolarji. Kot je dejal, bo letošnji mesec marec zanj ostal nepozaben. »Letošnji tretji marčevski teden je postregel z dvema lepima razlogoma in rad se ga bom spominjal. Začelo se je v ponedeljek, ko sem dobil odločbo, da sem postal primarij, v sredo pa me je dosegla novica o priznanju Moj zobozdravnik 2018.« Gašper Tominc Kemis: zamenjava direktorja in začetek delnega obratovanja Maja bo direktorja Kemisa Emila Nanuta (levo) zamenjal Boštjan Šimenc (desno). Vrhnika, 20. april - Kemis od 17. aprila ponovno obratuje na lokaciji v Sinji Gorici, kjer tako po novem ponovno skladiščijo nevarne odpadke. Sanacija tistega dela objekta, ki je bil najmanj poškodovan (silosni del), je tako končana. Maja bo direktorja Kemisa Emila Nanuta zamenjal Boštjan Šimenc. N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Maraton Franja z novo kolesarsko progo Barjanka organizacijo kolesarskega dogodka. Poudarek trase Barjanka je na druženju udeležencev, spoznavanju okolja, lokalnih posebnosti in običajev. Sodelovanje partnerjev projekta je namreč nastalo v želji, da bi širša javnost čim bolj trajnostno in celostno spoznala Ljubljansko barje. Z vožnjo po krajinskem parku bodo udeleženci lahko obujali tudi spomine na začetke kolesarskih dirk, ki so potekale po makadamskih cestah. Poleg tega organizatorji načrtujejo še spremljevalni dogodek v obliki kolesarskega sejma. (nč, foto: Maša Bratina) Družba BTC, Kolesarsko društvo Rog, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Turizem Ljubljana in sedem barjanskih občin je včeraj podpisalo pismo o nameri, s katerim so potrdili sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kolesarskega dogodka Barjanka in njegovi vključitvi kot mednarodne turistične dirke v sklopu Maratona Franja BTC City. Prva izvedba tega turistič-no-rekreativnega kolesarskega dogodka bo na sporedu 9. junija 2018. Ljubljansko barje je že vrsto let priljubljena kolesarska destinacija za rekreativne kolesarje. Letos bo še posebno zanimivo, saj se je družina kole- sarskih preizkušenj Maratona Franja BTC City povečala za novo kolesarsko traso Barjanko. Ljubitelji kolesarjenja se lahko od 8. marca na spletni strani maratona prijavijo na kolesarsko doživetje na Ljubljanskem barju. Gre za turistično športni dogodek na drugi dan Maratona Franja BTC City, ki bo letos potekal od 8. do 10. junija 2018. Trasa Barjanke je dolga približno 83 kilometrov in poteka skozi vse občine v krajinskem parku. To so: Mestna občina Ljubljana, Občina Log - Dragomer, Občina Borovnica, Občina Brezovica, Občina Škofljica, Občina Vrhnika in Občina Ig. Krajinski park Ljubljansko barje je zaradi ustrezne cestne infrastrukture, bližine mesta Ljubljana, krajinske pestrosti ter kulturne in naravne dediščine primerno območje za Vrhnika na festivalu v Gonarsu V Gonarsu je v nedeljo, 8. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondini (Praznik lastovic), ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov pobratene Občine Gonars. Na povabilo župana Gonarsa so se srečanja v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike Stojan Jakin, Košarkarski klub Vrhnika z ekipo starejših in mlajših pionirjev ter vrhniški pihalni orkester. Prireditev, ki jo lahko primerjamo s petkom na Stari cesti v sklopu Argonavtskih dni, domačini po ustaljeni navadi začnejo s povorko po mestnih ulicah. Tokrat je čast igranja na odprtju festivala pripadla Pihalnemu orkestru Vrhnika, ki je s strumnimi koračnicami zdramil tudi najbolj zaspane obiskovalce. V protokolarnem delu programa sta navzoče nagovorila župan gostiteljev Marino del Frate in vrhniški župan Stojan Jakin. Mesti letos obeležujeta že 43. obletnico pobratenja. Oba župana sta glede na dogodke iz zgodovine poudarila velik pomen pobratenja in izrazila upanje po dobrem sodelovanju med mestoma tudi v prihodnje. Župan Gonarsa je svojemu kolegu izkazal čast tako, da sta skupaj odprla Dom upokojencev Gonars, razstavo Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki med drugim prikazuje gosposka oblačila, celo tista od princese Sissi, ter slikarsko razstavo o ribištvu v Tržaškem zalivu. Medtem sta se obe vrhniški košarkarski ekipi zagrizeno borili za zmago. Mlajša reprezentanca (U-13) je premagala sovrstnike iz Go-narsa kar 95 : 29. Zmagala pa je tudi starejša ekipa (U-17), in sicer z rezultatom 80 : 62. (mz) Zlorabljeno Cankarjevo ime Ne sme v pozabo, da je od leta 1946 pa do 26. 10. 1991 na Vrhniki domovala ena največjih oklepnih enot v nekdanji Jugoslaviji, I. Oklepna brigada. Preštetih je bilo takšnih in drugačanih 286 oklepnih vozil. Izredna ognjena moč. Nastanjena je bila v vojašnici pod Trojico, na Koša-cih, na naslovu Stara Vrhnika št. 1. Vojašnico soe 16. julija 1966 v spomin in čast dneva tankistov poimenovali po največjem slovenskem pisatelju, Vrhničanu Ivanu Cankarju. Kaj si je mislil Ivan Cankar, ko je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah mirno sedel na piedestalu na svojem Cankarjevem trgu, si razmišljajoč podpiral glavo, ko ga je zbudil ropot tankovskih gosenic in motorjev, ki so neovirano drveli proti Ljubljani z namenom, da bi nam vzeli komaj pridobljeno samostojno Slovenijo. »Ne, takole tovariši se pa nismo zmenili,« si je rekel in ob 4.30 sklical občinske može, ki so vojašnici takoj vzeli njegovo ime, za kazen pa jim še zaprli vodo, izključili elektriko in telefon. 25. 10. 1991 ob 9.45 so morali agresorji Vrhniko zapustiti, in to z avtobusom. Tanke so morali pustiti tu, saj smo jim jih kupili mi. Ja, tako je bilo in nič drugače. Vid Drašček, predlagatelj zlatega častnega znaka svobode Vrhniki N OŠ Občina Vrhnika 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Dobri obeti za turizem na Vrhniki Število prenočitev na Vrhniki 2012-2017 140Q0 IZOOO 10000 8QQQ 6000 <1000 2000 2012 2013 2014 2D J5 Vir: občina Vrhnika, podatki o plačanih turističnih taksah v letih 2012-2017 O turizmu na Vrhniki se v zadnjem obdobju veliko piše in govori. Mnenja so si morda različna, a statistični podatki jasno kažejo, da se je Vrhnika uspešno priključila turističnemu razvojnemu vlaku. Število nočitev se je v zadnjih šestih letih povečalo za 170 %, kar je visoko nad slovenskim povprečjem, ki v tem obdobju beležil 24 % rast. In kaj se je tako posebnega dogajalo v tem obdobju na Vrhniki? Ne glede na to, da je rezultate vedno možno različno interpretirati in da so po bitki vsi generali, se je očitno dogajalo nekaj pozitivnega in vrednega pozornosti. Naj moje sporočilo v tem duhu tudi pride do vas - z vami želim deliti pozitivne novice in objektivno povzeti vse, kar smo s skupnimi močmi v zadnjih letih dosegli. Vrhnika se je namreč na področju turizma izjemno aktivirala na vseh nivojih (če bom katerega nenamerno izpustila se že vnaprej iskreno opravičujem): od občine, društev, organizacij, podjetij do posameznikov. Prvo dejanje je bila strateška usmeritev občine v zmerni razvoj turizma (2005), kar je podkrepila z ustanovitvijo in financiranjem delovanja Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (ZIC). Ne gre spregledati, da je tudi sama občina izvedla nekaj pomembnih turističnih projektov (Učna pot Bevke, idejni načrt za plovnost Ljubljanice, Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica, v izvajanju so kolesarske poti, ...). V zadnjih treh letih občina preko razpisa za turizem podpira sicer manjše, a za lokalno prebivalstvo nič manj pomembne projekte. Krajevne skupnosti tako pridejo do sofinanciranja za urejanje lokalnih znamenitosti, ki jih znajo najbolje predstaviti prav domačini sami, hkrati pa jih to spodbuja k nadaljnjim aktivnostim, trženju in razvoju kraja. Na takšen način so se izvedli projekti: Bobrova pot po Blatni Brezovici, ureditev večnamenskega objekta v Blatni Brezovici (v fazi izvajanja), postavitev informacijskih tabel in smerokazov ter tabel zaselkov v KS Podlipa-Smre-čje in na Stari Vrhniki, ureditev učne poti Vrhnika-Breg. Ureja se tudi infrastruktura v Starem malnu, podprte pa so tudi nekatere izobraževalne in promocijske vsebine, vezane na posamezni kraj oz. krajevna skupnost. Vse to nakazuje, da je med občani Vrhnike velika simpatija in zanimanje za razvoj turizma. To sta potrdili tudi zadnji dve delavnici, ki jih je ZIC (na pobudo Liste za razvoj podeželja) organiziral v mesecu marcu in aprilu. Na prvi delavnici, ki je predstavila priložnosti sobodajalstva ter postopke registracije, kategorizacije in poročanja, je prišlo kar 25 udeležencev. Na drugi delavnici, ki se je poglobila v turistične informacijske sisteme pa je bilo navzočih 15 potencialnih novih sobodajalcev. Zanimivo je tudi, da so udeleženci seminarje ocenili kot zelo koristne in na koncu sami izrazili željo po nadaljnjem spremljanju njihovega dela in izkušenj. Zato bo ZIC jeseni organiziral še tretjo delavnico, na kateri bodo udeleženci lahko izmenjevali izkušnje in dobre prakse pri reševanju izzivov. Tudi sicer so bile vse ostale delavnice, ki smo jih v preteklih letih organizirali za deležnike v turizmu, dobro obiskane in sprejete z zanimanjem. In nenazadnje je eden od deležnikov razvoja turizma na Vrhniki tudi ZIC. Slednji je v vseh letih delovanja spodbujal razvoj turizma skozi različne nivoje in sfere delovanja: s prireditvami, projekti, promocijo, sodelovanjem z najrazličnejšimi deležniki ter uspešnimi prijavami na razpise. Morda je najbolj očiten napredek na področju prireditev, saj jih ZIC sistematično organizira, oglašuje in nadgrajuje vsako leto. Tako so Argonavtski dnevi z Nočjo na Vrhniki in vsemi ostalimi odličnimi dogodki znotraj tega festivala, postali prepoznavna znamka po vsej regiji, menda celo državi, dobre nastavke imata tudi Dan za skodelico kave - Festival kave in Oberfest, pa tudi ostale prireditve so kvalitetne in na visokem nivoju za tako velik kraj. Ravno letošnji program Argonavtskih dni bomo nekoliko osvežili in skozi prireditve obiskovalce od blizu in daleč nagovarjali k obisku prečudne-ga kraja. Vabljeni, da se udeležite kot obiskovalci ali sodelujoči. Pri promociji je Vrhnika v zadnjih letih naredila kvantni preskok. Samoiniciativno smo pripravili marketinški 20 IG 2017 načrt in vzpostavili blagovno znamko Vrhnike. Naredili smo sodobno, pregledno, vsebinsko bogato in privlačno spletno stran (www.visitvrhnika.si) v slovenščini in angleščini, dnevno se oglašamo na Facebook, Twitter in In-stagram profilu, sledimo vsem novim trendom in tehnologijam. Izdajamo kvalitetno tiskano promocijsko gradivo v več jezikih, z novinarji in bloger-ji, pripravljamo prispevke za tiskane in elektronske medije, organiziramo študijske ture za novinarje, soustvarjamo članke, radijske in tv oddaje, koledar dogodkov, pošiljamo redne e-novice in še kaj. Letos, ko obeležujemo 100-letnico smrti Ivana Cankarja, bomo še bolj intenzivno opozorili na Vrhniko tudi drugje po državi. V Turistično informativnem centru (TIC) Vrhnika beležimo iz leta v leto večji obisk tako turistov kot tudi domačinov, ki dnevno iščejo informacije, darila-spominke, tiskano gradivo ali vstopnice. Kot center dogajanja prepoznavajo TIC Vrhnika tudi sosednje občine in potencialni obiskovalci sosednjih občin. Tako ni naključje, da se je prodaja spominkov v TIC-u v zadnjih petih letih povečala za 418,19 %. Vse to pa ne bi imelo smisla, če ne bi izvajali projektov, ki jih obiskovalci in domačini lahko izkusijo sami. Tako smo v sodelovanju z občino izdelali strategijo razvoja turizma in številni projekti iz nje se že izvajajo: eden najbolj popularnih je najbrž projekt Vrhniške kulinarike, ki je »oživil« vrhniške štruklje s suhimi slivami in Cankarjevo kavo, trasirali smo tematsko pot Rupnikova linija, pravkar se izvaja projekt oživljanje dediščine rimskega zidu na Zaplani, postavili smo informacijski tabli ob avtocesti, preureja in revitalizira se Cankarjeva dediščina, izdelali smo idejni projekt povezovanja vseh znamenitosti v občini, pravkar dokončujemo urejanje planinskih poti na Planino. V sodelovanju z ostalimi deležniki je izdelana idejna rešitev Malega placa, obeta se nadaljnja revitalizacija Starega malna in Kašče v Verdu. Tovrstni projekti se lahko izvajajo le ob finančni in moralni podpori občine in pa uspešnem pridobivanju sredstev na razpisih. Štirikrat smo pridobili sredstva iz razpisa LAS barje z zaledjem, kot ena redkih slovenskih občin smo bili že dvakrat Vabilo! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabi na .v ««*mi LG a TORKAR Polde ing. arh. Strokovno svetovanje Sponzoiji 2 uc ViHC ^ fcBRUl CMOMT mnuvm' UM MMftl o - i VERO Qui (>KEMJS M KAM Tl'T^iT-^at: NOVAK Roman "^weber (J) Simon» Stirn Sponzorji 3 M ¿¿■««ladje Saniker SLED * . IB! N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> A. M. Slomška, ki obiskujejo turistični krožek na njihovi šoli. Podpredsednik TZ Slovenije Dominik S. Černjak je podelil priznanja najbolj aktivnim članom društva v zadnjem času. Bronasto priznanje TZ Slovenije so prejeli: Saša Huber, Vera Miljkovič, Janez Garafolj, Nataša Gočen, Irena Rossi in Lado Horvat. Srebrni priznanji sta prejeli Sonja Malovrh in Joži Alič. Turistično društvo Blagajana pa je prejelo posebno priznanje TZ Slovenije, ki ga je prevzela predsednica Mirjam Suhadolnik. Nato se je slavje nadaljevalo v avli in galeriji Cankarjevega doma, kjer je bila na ogled razstava ob 130-letnici delovanja društva. Dokumentarna razstava, ki je nastala ob 120-letnici društva, je bila dopolnjena s pred- stavitvijo delovanja zadnjega desetletja, od leta 2008. do 2018. Za pogostitev je poskrbela in jo pripravila ekipa iz Starega Malna, ki prostovoljno že skoraj eno leto skrbi za go- Dobitnikipriznanj TZ Slovenije stinsko ponudbo. Simon Seljak 130 let delovanja Turističnega društva Blagajana je dolga doba. Ponosni smo, da bogato tradicijo nadaljujemo v času, ki je naš, z zapuščino naših prednikov, s sredstvi, ki so nam na voljo. Hvala članom društva, družinskim članom, ekipi Star maln, prijateljem, sodelavcem in podpornikom, ki ste vedno »za«! Postali smo velika družina, ki z veseljem sprejme tudi nove člane. Hvala pevkam ljudskih pesmi »Trlcam iz Ligojne, ki so zveste spremljevalke na naših prireditvah, Big Bandu Vrhnika, ki je polepšal naše praznovanje ter učenkam in mentoricam OŠ A. M. Slomška za odlično predstavitev Cankarjevega dela in turistične ponudbe Vrhnike. Iskrene čestitke za vaše delo in vsa priznanja, ki ste jih osvojili v okviru Turistične zveze Slovenije. Z nastopajočimi na slovesnosti se bomo to leto v toplih dneh srečevali tudi v Starem malnu. Iskrena hvala podpredsedniku Državnega zbora RS Primožu Hainzu za podporo in vzpodbudne besede na osrednji slovesnosti, hvala Turistični zvezi Slovenije in podpredsedniku Dominiku S. Černjaku in županu Občine Vrhnika Stojanu Jakinu. Osrednjo slovesnost in razstavo 130 let delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, zdaj Turističnega društva Blagajana, v galeriji Cankarjevega doma je gostil Zavod Ivana Cankarja, ki je razstavo tudi omogočil. Nad izvedbo je neutrudno bdela Tatjana Oblak Milčinski s svojo ekipo, razstavo je oblikovala Milena Erznožnik. Praznično leto 2018 bomo zapolnili s številnimi dogodki in aktivnostmi, o katerih vas obveščamo na naših spletnih straneh in preko drugih medijev, redno pa se oglašamo v Našem časopisu. Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika A, življenje ne prizanaša. Prav v teh prazničnih dneh se je za vedno poslovila naša članica Majda Mesec. »Življenje so tisti dnevi, ki si jih zapomnimo.« Naj bo ta misel v tolažbo Majdinemu možu Gregorju, družini in vsem, ki jo bomo pogrešali. Del slavnostnega govora Primoža Hainza 130 let Olepševalnega društva, zdaj Turističnega društva Blagajana »V izjemno zadovoljstvo mi je, da lahko z vami praznujem 130 let delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, sedanjega Turističnega društva Blagajana Vrhnika. Gre za zavidanja vredno tradicijo, ki bogati turistično podobo Vrhnike in okolice. Čestitam Vam, saj ste starejši, TZ Slovenije je praznovala 110 letnico. Sam sem prepričan, da stopata kultura in turizem z roko v roki, zato je medsebojna povezanost izrednega pomena za posodobitev turistične slike Slovenije doma in v tujini. Po poročilih Svetovne turistične organizacije je prav kulturni turizem najhitreje rastoč del panoge, saj trenutno zavzema 40 % delež znotraj celotnega turizma. Opozarjam pa, da brez nenehnega vlaganja v infrastrukturo ter promocijo države, ne moremo obstati kot prepoznavna in konkurenčna turistična destinacija. Slovenijo v turističnem pogledu »rešujejo« čudovite naravne lepote. Imamo vse v enem, bi lahko rekli - od morja do gora in ne smemo pozabiti, da nas promovirajo tudi naši izvrstni športniki. Sprejeta nova strateška vizija slovenskega turizma se glasi: »Slovenija je globalna zelena butična de-stinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi.« Torej naš cilj je do leta 2020 tržno pozicionirati Slovenijo kot destinacijo kulturnega turizma s privlačno, raznoliko in kakovostno kulturno ponudbo. In s tem prehajam na zadnji mogoče najpomembnejši element vsakega turističnega delovanja, to so ljudje »Turizem smo ljudje« ni le fraza, turisti se morajo dobro počutiti v kraju. Prijetno počutje, za vsakega prišleka je temelj sodobnega turizma. In te ljudi Vrhnika ima. Turistično društvo Blagaja-na Vrhnika se lahko pohvali z neštetimi akrivnostmi, ki skrbijo za urejeno okolico v luči razvoja ekološkega ozavešča-nja, kamor sodi tudi lokalna ponudba ekoloških izdelkov in gastronomska ponudba in mnogimi: Močilnik, Retovje, Sv. Trojica, Star maln, Dom na Planini, Razgledni stolp. In izjemna je dejavnost TD Bla-gajana na kulturnem področju pri čemer še posebej omenjam sredino akcijo Berimo Cankarja in seveda dolgoletne tradicije Argonavtski dnevi. Ob zaključku naj vam iskreno čestitam 130 let ob praznovanju jubileja in vam zaželim uspešno delo tudi v prihodnje.« Star maln Razglednica, ki jo je založilo Turistično društvo Vrhnika (arhiv TD Blagajana). »Med Logatcem in Vrhniko, ob strani, v gorah in divjinah, na levo, če hočeš iz Logatca na Vrhniko, prideš do vode, ki ima prav čudne muhe in neverjeten ustroj. Če se je dotakneš teče, sicer pa ne ...«, je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvasor. Kmetje so mu pripovedovali in ga tudi peljali tja k vodi Beli, ki ji sicer pravijo Pri starem malinu v jarku. Stari malen nad Vrhniko je poznal še en kranjski zgodovi-nopisec, Ludvik Schonleben. Še pred Valvasorjem pa je o Starem mlinu pri Vrhniki pisal tudi pater Martin Baucher. Mlin je stal ob potoku, ki izvira pol ure hoda višje. Izviru pravimo Lintvern (zmaj), potoku pa so od izvira do mlina nekoč rekli Šumljak. Kraški izvir, zaganjalka, bruha belo penečo se vodo, zato so potoku od mlina navzdol že nekoč rekli potok Bela, sedaj pa je to ime v rabi vse od izvira. »Ljud- ska domišljija je v davnini spletla okoli Lintverna vrsto bajk o zmaju, ki je priklenjen v gori in jezno bruha slinasto peno, če podrezaš v njegovo žrelo. Na tem mestu so prvič ugotovili obstoj človeške ribice, ki jo je voda po podzemskih pretokih vrgla skozi Lintver-novo žrelo na dan kot - v pravljici - zmajevega mladiča,« je v Cankarjevem albumu zapisal France Dobrovoljc, ki nadaljuje: »Ivan Cankar je Stari mlin vzel za prizorišče dogajanja že v začetniški črtici Vaški farizej, a v knjigi Nina ga takole opisuje: »...Od daleč sem zagledal samoten, polrazpal mlin, in kakor vselej kadar sem ga zagledal, me je obšla skrivnostna groza. Mlin je visel visoko kakor nad brezdnom. Izpod njega je curljal v globel siromašen potok, ki se je skoraj ves izgubljal med nasutim kamenjem. Gori za mlinom pa je ležala v globokem kotlu, mirna, temna voda. Pogledal sem skozi odprto okno v mlin; zatohel, smradljiv vzduh je bil v temni izbi; stene, tla, strop, vse je bilo črno, polsegnila klop je ležala prevrnjena na tleh ... « Mlin se je sesul sam vase konec prve svetovne vojne. V zgodovini Olepševalnega društva zasledimo, da so v prvem desetletju po prvi svetovni vojni člani društva urejali poti in nameščali kažipote tudi proti Lintvernu. V Cankarjevem albumu pa naj- V a b i l o demo sliko Starega malna iz leta 1903 z imenom Gabrijel Jelovšek, ki je bil ustanovitelj in dolgoletni predsednik Olepševalnega društva Vrhnika. Dokument iz leta 1938 pa priča, da je Olepševalno društvo tistega leta od Lori Jelov-šek kupilo zemljišče v Starem malnu. (Se nadaljuje v prihodnji številki Našega časopisa.) Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana ŽIVEL 1. MAJ! Turistično društvo Blagajana Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika, Krajevno skupnostjo Vrhnika - Vas in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika V A B I na prvomajski piknik, ki bo trajal kar dva dni, 1. in 2. maja v Starem malnu od 10. ure naprej. Zaplesali boste ob zvokih Ansambla Presenečenje in se preizkusili v družabnih igrah. Ekipa Star maln bo skrbela, da ne boste lačni in ne žejni. Razvajali vas bodo tudi mojstri koktajlov. Vsem, ki boste med 27. aprilom in 2. majem obiskali Star maln, ponujamo ogled razstave Moja Ljubljanica z 20 % popustom za vstopnino. Ne zamudite izjemne priložnosti, da bi si ogledali 40.000 let staro leseno konico z Ljubljanskega barja, ki bo v Doživljajskem razstavišču na ogled le še do 2. maja. Delovni čas razstave najdete na http://www.mojaljubljanica.si Ob obisku Starega malna se za kupon obrnite na osebje. Vabljeni! N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Ohranjena narava pomeni zdravo življenjsko okolje« Gregor Danev živi na Vrhniki. Zaposlen je na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) in je vodja Območne enote Ljubljana, ki zajema 32 občin oziroma 20,5 % državnega ozemlja. Zakon o ohranjanju narave je krovni zakon na tem področju, katerega namen je varovanje naravne dediščine oziroma naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na eni strani smo občani Vrhnike pionirji na področju ločevanja odpadkov, imamo novo čistilno napravo in kanalizacijo, na drugi strani pa nas bremenijo okoljske obremenitve preteklosti ter nova kemična industrija. Kakšne so posledice za biodiverziteto v Tojnici in Ljubljanici v povezavi z ekološko nesrečo v podjetju Kemis? Ali lahko vzporejamo vrhniški primer s kakšnim iz tujine? ZRSVN je na poziv izdal strokovno mnenje o vplivih požara v obratu Kemis na Vrhniki na doseganje ali ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih vrst ali habitatnih tipov, v katerem se je opredelil, da je bil vpliv na ribo nežico uničujoč, na druge vrste pa bistven. Vpliv nesreče na naravo smo za ekosistem vodotoka Tojnica ocenili za uničujoč, vpliv na reko Ljubljanico pa bistven na odseku od izliva Tojnice 700 m dolvodno do izliva Črne mlake. V nadaljnjem postopku (delna odločba), ki ga vodi ARSO, je bila škoda za naravo in za zavarovane vrste potrjena, vendar pa je prof. dr. Toman z izvedeniškim mnenjem naše strokovno mnenje, kot se je izrazil g. Lupinc, omilil. Sedaj čakamo na odločbo ARSO glede nadaljnje sanacije in monitoringov stanja potoka Tojnica glede na dopolnjeno izvedeniško mnenje prof. dr. Tomana. Primer, ki bi ga lahko primerjali z nesrečo v Kemisu, se je zgodil v Nemčiji v Severnem Porenju-Vestfaliji podjetju Ruhrverband. To je javno podjetje, ki upravlja s porečjem reke Ruhr in hkrati z vodovodom in čiščenjem odpadnih voda. Podobno kot v Kemisu je nastal večji požar v zasebnem industrijskem podjetju, zaradi katerega je nastala večja količina mešanice gasilnih voda in snovi, uporabljenih v industriji. Ruhrverband se je odločil, da onesnažila spustijo v čistilno napravo in ne neposredno v vodotok. Okoljska inšpekcija je preverila vsebnosti izpusta na čistilni napravi in ugotovila kršitev okoljevarstvenega dovoljenja. Inšpekcija jim je ne glede na to, da so v Ruhrverband obvarovali večje onesnaženje vodotoka zaradi kršitve oko-ljevarstvenega dovoljenja, naložila visoko denarno kazen. Podjetje Ruhrverband seveda zahteva povračilo škode od podjetja, ki je bil dejanski onesnaževalec. Na okrogli mizi Civilna družba in okoljska politika 9. 12.2017 v razstavišču Moja Ljubljanica ste govorili o problemu onesnaženosti podzemnih voda kraškega sveta. Za katere ukrepe se zavzemate in kakšni so cilji? Gre za problematiko onesnaževanja podzemnih voda, ki Sloveniji predstavljajo večino pitne vode. Hkrati pa je kras naša dediščina, kraško podzemlje pa je tudi življenjsko okolje živali, ki so prisotne samo tukaj in je skrb za njihovo dolgoročno preživetje na naših ramenih. Trenutno naša in zakonodaja EU obravnava podzemno vodo samo kot vir pitne vode, ne pa tudi kot ekosistem. Zaradi tega so koncentracije npr. pesticidov lahko bistveno višje kot npr. v površinski vodi, ki pa je obravnavana kot ekosistem. Zavzemamo se, da bi zaostrili standarde kakovosti podzemne vode, hkrati pa zagotovili financiranje tega nadstandarda preko sredstev EU -npr. izboljšanje standardov čiščenja na čistilnih napravah, zaostrili standarde vnosa dušika pri gnojenju kmetijskih površin. Natura 2000 določa ekološko pomembna območja, katerih ohranjanje je v interesu EU. Varuje naravne habitate, prostoživeče živalske in rastlinske vrste ter prostoživeče ptice. Kakšni so učinki varovanja zadnjega desetletja? Zelo ogrožene so vrste kmetijske krajine in ha-bitatni tipi mokrišč (travniške vrste ptic, metulji, mokrotni travniki, nizka barja). Pri teh vrstah in habitatnih tipih kljub prizadevanjem opažamo bistvene upade populacij oz. površin. V gozdovih je bistveno boljše stanje. Za nekatere vrste in habitatne tipe se in se bo do leta 2021 preko EU in nacionalnih sredstev izvajalo ukrepe izboljšanja stanja v življenjskem prostoru živali (npr. orel belorepec, detli, bobnarica, travniške vrste metuljev) in stanja populacij (ris, primorska podust), izboljšuje se tudi stanje habitatnih tipov (npr. na reki Dravi, Cerkniškem jezeru, Ljubljanskem barju, Goričkem). Vrhnika leži na zelo pomembni strateški legi, na presečišču krasa in barja. Lahko na kratko pojasnite kakšna naravna dediščina nas obdaja? V Občini Vrhnika je 33 zavarovanih območij: krajinski park, naravni rezervat in 31 naravnih spomenikov. Poleg tega je 239 naravnih vrednot, med katerimi je 179 jam in 62 naravnih vrednot drugih zvrsti. Na področju biotske raznovrstnosti imamo šest ekološko pomembnih območij in šest območij Natura 2000. Vrhnik, kot ste že ugotovili, obdaja kraško površje, ki se stika z Ljubljanskim barjem, kar je ključni razlog za tako visoko število in pestrost izjemnih naravnih pojavov. Seveda moramo upoštevati tudi človeka, ki je v zgodovini preoblikoval, oblikoval in ohranjal naravo Vrhnike do stanja, ki ga trenutno imamo. Zavedati se moramo, da ohranjena narava pomeni zdravo življenjsko okolje človeka in da vsak delček narave sestavlja mozaik naravnega ravnovesja. Ravno zaradi tega je tako zelo pomembno, da to dediščino ohranjamo za naše zanamce in da imamo do narave spoštljiv odnos. Območje Močilnika je razglašeno za naravni spomenik državnega pomena, struga reke Ljubljanice pa je državni kulturni spomenik. Na županovo povabilo ste na okrogli mizi 13.5.2015 v Cankarjevem domu na Vrhniki skupaj s strokovnjaki predstavili zavarovana območja, omejitve in priložnosti. Večina občinskih svetnikov se posveta ni udeležila. Kako komentirate predstave o razvoju Močilnika, ki jo je v marčevski številki predstavil občinski svetnik oziroma kakšna je morebitna prihodnost tega prostora? Močilnik je skupaj z izviri Retovja naravovarstveni biser Vrhnike in Slovenije. Tukaj dobi reka sedmih imen svoje »pravo« ime. »Razvoj« območja Močilnika z Retovjem je dobro definiran v obstoječem občinskem prostorskem aktu in je omejen tudi z režimi Uredbe o krajinskem parku Ljubljansko barje. Zavedati se moramo, da na območju Močilnika že obstaja infrastruktura, ki je sedaj deloma brez rabe, v delu pa v rabi, ki ne sme biti nikomur v ponos. Vendar moram poudariti, da zaradi tega, ker je neka obstoječa infrastruktura sedaj zasedena z območju neprimerno dejavnostjo, to še ne pomeni, da bomo sedaj pa v neki neposredni bližini vzpostavljali novo/primernejšo infrastrukturo. Uporabiti in obnoviti je treba obstoječo infrastrukturo in dati Močilniku primerne vsebine. Predvsem vidim, da je dolgoročna rešitev Močilnika v sodelovanju države in lokalne skupnosti. Večina območja nekdanjih glinokopov, za katerega se pripravlja OPPN, spada v zavarovano območje Natura 2000, velik del je državno zavarovano območje Krajinskega parka ljubljansko barje, v delu območja so varovani gozdovi. Z ribniki upravlja Ribiška družina Vrhnika, svoje dejavnosti izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, MGML pa ima depozitorij za proučevanje mokrega lesa. Kako komentirate predlog izgradnje biobazena s pripradajočo komercialno infrastrukturo? Tako kot območje Močilnika je tudi območje OPPN Bajerji dobro opredeljeno v občinskem prostorskem načrtu. Razmejeno na območje za turistične dejavnosti s turističnimi ureditvami (BT) in območjem, namenjenim rekreaciji v naravi (ZS). Na ZRSVN ne vidimo večjih težav, če kolikor bi na delu območja uredili biobazen s so-naravnimi ureditvami, kot je na primeru Radelj ob Dravi. Ozaveščenost ljudi za naravne vrednote je vedno večja, kar nam daje občutek optimizma za prihodnost. Občina Vrhnika ima veljaven Odlok o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike. Občane je zelo prizadel posek ginka, sedaj seje posušila še sosednja rdeča bukev. Kaj se je zgodilo z obema drevesoma? Varstvo drevesnih naravnih vrednot oz. drevesne dediščine je eno najtežjih, sploh v urbanih okoljih. Drevesa so živa bitja in so minljiva, česar se moramo zavedati. V urbanem okolju moramo poleg skrbi za samo zdravje dreves skrbeti tudi za varnost ljudi in njihovega premoženja. To usklajevanje je eno najtežjih v našem poslu. Zavedati se moramo, da so urbana drevesa navadno stisnjena, ujeta v ozek rastiščni prostor, kar jim še otežuje življenje, zato moramo biti zelo previdni s poseganjem v tak prostor. Redno moramo vzdrževati drevesa z obrezovanjem in drugimi negovalnimi posegi. Rdeča bukev je doživela ravno to - poseg v njen rastni prostor, kar je bil eden od ključnih razlogov za pospešitev propada drevesa. Ginko je bil posekan brez našega strokovnega mnenja in zaradi tega tudi prijavljen pristojni inšpekciji. Kakšen je bil epilog postopka, je treba vprašati na Občini Vrhnika. Po navadi rečemo, da je stanje dreves v občini odraz zavedanja lokalne skupnosti o njihovem pomenu. Na Vrhniki stanje zavarovanih dreves ni ravno rožnato in bi želeli, da se letno namenijo namenska sredstva za vzdrževanje in nego dreves, zavarovanih z občinskim odlokom - po zgledu nekaterih drugih občin (Celje, Cerknica, Ljubljana). (ZG) Vodenje po Rupnikovi liniji V soboto, 7. 4. 2018, je bilo letošnje že drugo vodenje po tematski poti Rupnikova linija. Čeprav je bil na Zaplani še en dogodek (čiščenje rimskega zidu), poleg tega pa tudi lepo vreme, tudi tokrat ni manjkalo pohodnikov. Ze res, da so na sami tematski poti razlagalne table, ki nudijo dovolj osnovnih informacij, vendar pa sta druženje in morda še kakšna dodatna zanimivost zgodbe, ki se plete o tej liniji, tista razloga, ki pritegneta pohodnike. Nenazadnje so bili tudi razgledi in vreme naravnost čudoviti, tako da je bilo naše druženje lepo izkoriščeno. Seveda ni manjkalo tudi vprašanj, kar je še en dokaz, da čeprav so samo bunkerji, so na svoj način zanimivi. Ob sami poti so tudi energetske točke, ki so eden od razlogov, da se bo marsikateri pohodnik vrnil na to pot. To pa je tudi namen vodenj, da bi se obiskovalci pohodniki navdušili in se še kdaj vrnili na Zaplano in Rupnikovo linijo. Bojan Grošelj N OŠ Občina Vrhnika 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA v sodelovanju z OBČINO VRHNIKA in ZAVODOM IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA, vas vabi na proslavo ob 73. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašističnega okupatorja. Proslava s kulturnim programom bo na predvečer praznika, v soboto 5. maja 2018 ob 19.00 uri v Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Slavnostni govornik bo MARIJAN KRIŽMAN, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V kulturnem programu, bo nastopil TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR "PINKO TOMAŽIČ". Vstop je prost, vljudno vabljeni! V počastitev praznika in spomin umrlih za svobodo, bodo predstavniki ZB NOB Vrhnika in Občine Vrhnika v petek 4. maja 2018 ob 11.00 uri položili venec na grobnico na Drči. V a b i l o v/. OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika CANKARJEVO 1918LET02018 vabi v Cankarjevem letu na KULTURNI TEDEN, ki bo potekal od 11. do 18. maja 2018 v prostorih šole. 16. 5. - PRIDE CANKAR V GLEDALIŠČE - 2. del (ob 18.00 v šolski avli) 11. 5. - EVROPEJČKI 17. 5. - - VEČER PETJA IN PLESA (od 9.00 do12.00 na šolskem igrišču) (ob 18.00 v šolski avli) 14. 5. - NA KAVI S CANKARJEM 14. 5.- -18. 5. - RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV (v šolski avli) (ob 18.00 v šolski avli) 15. 5. - PRIDE CANKAR V GLEDALIŠČE - 1. del (ob 18.00 v šolski avli) Vabljeni! V Sloveniji smo z evropskimi ko-hezijskimi sredstvi obdobja 20142020 podprli več tristo projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti več kot 1,8 milijarde evrov, ki imajo skupne cilje: rast, dvig življenjskega standarda in nova delovna mesta. Del te uspešne zgodbe je tudi Večgeneracijski center Skupna točka Vrhnika, ki sodeluje v kampanji EU PROJEKT, MOJ PROJEKT 2018. Že četrto leto zapored se bo med 12. in 19. majem zvrstilo več kot trideset zanimivih dogodkov po vsej Sloveniji. Preverite pestro dogajanje na www.eu-skladi.si. Program: Majski odklop v Večgeneracijskem centru Skupna točka Vrhnika, 19. maja 2018 Večgeneracijski center Skupna točka Vrhnika Cankarjev trg 4, Vrhnika Program dogodka 10.00 - 12.00: joga za odrasle 10.00 - 12.00: tenis za najstnike 15.00 - 17.00: peka palačink in družabne igre za vse generacije Dogodek je del kampanje EU projekt, moj projekt 2018, ki jo organizira Služba vlade RS za razvoj in kohezijskopolitiko, sofinancirata pa Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V maju vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč ter bralni kotiček. Uporabo računalnika sedaj omogočamo v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.li-cof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Maj: ponedeljek, 7. 5., ob 9.00 do 12.00 - KLUB KVAKVAČKAS (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) ponedeljek, 14. 5., ob 17.30. do 20.00 - KLUB KVAKVAČKAS (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) ponedeljek, 7. 5., ob 17. uri - delavnica: Lutka iz cunj, zaželene predhodne prijave Izvajalec: Boris Konenko (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) torek, 8. 5., 15. 5., 22. 5., in 29. 5. ob 9.00 do 12.00 - brezplačen tečaj šivanja (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) torek, 8. 5., 15. 5., 22. 5. in 29. 5. ob 18.00 do 20.00 - Dobro sem, pa ti? Brezplačen trening dobrega počutja (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) sreda, 23. 5. ob 17.00 - uvodno srečanje podporne skupine za mamice; za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslovu ali mobi številki (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) četrtek, 3. 5., 10. 5., 17. 5., 24. 5., 31. 5. ob 9.30 - čajanka za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) četrtek, 3. 5., 10. 5., 17. 5., 24. 5., 31. 5. ob 10.00 - brezplačna joga - Poskrbimo zase (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) četrtek, 3. 5., 10. 5., 17. 5., 24. 5., 31. 5. ob 12.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (Bj Fit, Pod Hruševco 48c) četrtek, 17. 5. ob 17.00 - lutkovna predstava: Pes, mačka, miši, lutkovna skupina KD Nauportus viva, mentor je Boris Kononenko. (KVŠ ZAKON) petek, 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5. ob 10.00 - Skupaj se daleč pride, na vrh Planine (dobimo se pri Štirni vsak petek dopoldne, podporno druženje in lahkotni pohod na hrib, zaželene predhodne prijave) sobota, 12. 5., 19. 5. in 26. 5. ob 10.00 - brezplačen tečaj tenisa za otroke (Športni park Vrhnika, teniško igrišče; obvezne prijave) sobota, 19. 5. - EU projekt, moj projekt; tenis za otroke ob 10.00, joga za odrasle ob 10.00, 15.00 družabne igre in peka palačink za vse generacije (Športni park Vrhnika in Vgc Skupna točka, vsi dogodki so brezplačni) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Poziv za občane: brezplačen tenis za otroke! V maju in juniju Skupna Točka Vrhnika in Teniški klub organizirata brezplačen tečaj tenisa za otroke. Za čim boljšo izvedbo projekta bi potrebovali nekaj teniških loparjev, zato Vas lepo prosimo, če imate doma stare ali neuporabljene teniške loparje, da jih prinesete v naš center (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) ali pa se obrnete na Teniški klub. Za dodatne informacije smo dosegljivi na e-naslovu: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Že vnaprej hvala vsem darovalcem in Teniškemu klubu Vrhnika za pomoč pri izvedbi projekta. N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Eda Šteblaj, mati, edina terapevtka Montessori v Sloveniji in vodja Vrtca Montessori na Vrhniki »Kdor je svoboden, ga ni strah. Lahko dela ...« Vrhniška hiša otrok se je že dobro zasidrala v naše okolje. Z Edo Šteblaj, ženo in mamo štirih otrok, doma iz Lesc, sva se ob klepetu sprehodila od otroštva do danes. Pogovarjala sva se o odnosu do narave, o prepletanju dela in učenja, o veščinah, ki so jo prekalile za življenje, o človečnosti ter o odnosu do življenja. Kot petletna deklica je v nesreči izgubila očeta. Kot pravi, je imela posebno, vendar bogato otroštvo v družini »Petkov«. Vse pripovedi ni bilo mogoče uvrstiti v te vrstice, nekaj pa vendarle. Vrhnika ji je bila v mladosti le kraj na poti do morja, sedaj pa že skoraj trideset let tu živi in ustvarja. Zadnjih petnajst let je predana pedagogiki Montessori, je tudi edina terapevtka Montessori v Sloveniji. Vrtec Montessori na Vrhniki živi že četrto leto. To je četrti vrtec Montessori, ki ga je vzpostavila. In kot boste lahko prebrali, ustvarjalnih načrtov še ni konec. i Kaj iz otroštva, kar ti sedaj pride prav, bi posebej izpostavila? Prav to, da je delo vrednota. Na primer, nikoli nisem napisala prošnje za službo. Delo človeka izpolnjuje in se mi zdi osnovna sestavina življenja. Dela sem se vedno lotila iz nekega zanimanja, veselja in si tako ustvarila službo in posledica je zaslužek. Samostojnost, neodvisnost, tudi praktičnost je nekaj, kar se mi zdi nepogrešljivo. Npr. kaj popraviti v hiši, zašiti, urediti stanovanje ... Gospodinjstvo je nujno in tudi preprosta gospodinjska ekonomija. Optimizem, odgovornost, odprtost in veselje do življenja. To je to, za kar sem hvaležna staršem. Morda še kaj, kar je povezano z naravo? Ja, saj to je to. Smo majhen delček narave, koz-mosa in ne gre drugače, kot da z njo sobivamo. Prav tu čutim veliko odgovornost. Kaj bomo naredili s to našo ljubo zemljico, ni vseeno. Če imaš košček zemlje, se mi zdi logično, da skrbiš zanjo (jo obdeluješ). Tudi na tej točki me je Maria Montessori prepričala. Nekaj časa si bila tudi brez formalne zaposlitve. Kako si iz stiske, iz krize, naredila priložnost? Po spletu okoliščin, ki jih nisem niti slutila, niti razumela, sem ostala brez zaposlitve. Poleg tega sem občutila tudi krivico. Obe okoliščini, da si brez službe ter občutek krivice, bi me lahko res podrli. Ampak moram reči, da me v resnici nista. Kot človek sem precej ustvarjalna. Nekako sem vedela, kaj znam in kaj lahko dam. Ne samo, kaj znam dobro delati, ampak kje uživam. Jaz nimam nikoli občutka, da sem v službi, ampak da to živim. Na kratko povedano, kar takoj smo se lotili dela. Z možem Gregom in bratom Francijem Petkom smo najprej ustanovili vrtec v Radovljici (po načelih pedagogike Montessori), nato še na Vrhniki. In vedela sem, zakaj. In čim veš, zakaj, imaš tudi cilj, hkrati pa še svobodo . Ni me strah, če na poti opazim, da to morda ni prava pot. Grem pač po drugi, a še vedno grem proti cilju . In kaj je bil tvoj cilj? Pedagogika Montessori? Ja, res je. Pedagogika Montessori je bila ljubezen na prvi pogled. Spoznanja in filozofija italijanske zdravnice, ki je preobrazila sistem izobraževanja po vsem svetu, so me preprosto prevzela. Razumevanje otroka in nasploh celostnega življenja, torej njeno pedagogiko, ki je zares holistična, zelo cenim. Globoko razumevanje vsega tega mi daje sposobnost dojemanja celostnega razvoja oz. človeka. Končni cilj pedagogike Montessori je 'vzgoja za mir'. Kar ne pomeni izključno nasprotje vojni, veliko več. Njen slavni citat je: »Otrok je tisti, ki zgradi človeka.« To se pravi človeka, ki bo odgovoren za ta svet. Ta stavek meni pove vse. Je zelo svetopisemski. In tukaj je tisto, kjer jaz vidim, zakaj je vredno vložiti svoj čas, energijo, nenazadnje tudi denar. Začne se v vrtcu ... Vsak od nas se je rodil z mnogo potenciali. Potrebno jih je le odkriti in izbezati na plano. In okolje Montessori ponuja to priložnost. Po zaključenem študiju za pedagoga Montessori me je navdihnila naslednja Montessorijina trditev: »Pot, na kateri se krepijo šibki, je ista, kot ta, na kateri se izpopolnjujejo močni.« Ta me je peljala na študij v Nemčijo. In pred desetimi leti sem postala še terapevt Montessori. Montesso-rijeva je najprej delala s prizadetimi. Opazila je, da razvoju človeškega uma zelo pomaga lastno delo. Delo roke. Opazila je res velik napredek. Da preko dejavnosti, ki jim jih je pripravljala, prav prizadeti ljudje postajajo dostojanstveni, da lahko poskrbijo zase, za druge . Trdila je, da ima vsak človek v sebi tendenco človečnosti. Prav to je naša naloga, poslanstvo. Vsakega otroka, tudi ne glede na njegove posebnosti, spremljati na poti lastnega razvoja k celostnemu bitju. Človeku, ki bo sposoben poskrbeti zase, za druge, za svet, sposoben prispevati svetu. Zame je to celostna pedagogika 21. stoletja. Tudi sodobna spoznanja nevroznanosti to vse bolj potrjujejo. Čas Montessorijnih najbolj ustvarjalnih let, je bil čas druge svetovne vojne. Prelomni čas. Čas nemirov . V podobnem obdobju živimo tudi mi. Zato je vredno. Vredno je verjeti v humanost ljudi. Jo gojiti. Kajti če bomo poskrbeli za najšibkejši člen družbe, bo veriga držala skupaj, sicer se bo raztrgala. Na nas je . V hiši otrok skušate ustvariti sozvočje med svetom otrok in svetom odraslih. Zdi se mi, da so otroci zelo prizemljeni. Da se učijo za umetnost preživetja. Ja, to je to. Da znaš preživeti v vseh okoliščinah. In v naši hiši otrok se imajo otroci res priložnost razvijati v tem. Ze sam pristop pedagogike Montessori je učenje iz napak. Pri nas napaka ni nekaj, kar bi obsojali, nasprotno, se je celo veselimo. Pokaže ti pot naprej. Na primer: otrok, ki je ravno shodil, v steklenem vrčku nese vodo do mize in pri tem polije, s tem dobi dragoceno izkušnjo. Mi pa tu lahko opazimo zelo kompleksno situacijo za njegov razvoj. Med drugim se uri v pokončni stabilni hoji, nauči se, da lahko mokra tla pobrišeš . To je le eden od neštetih čudovitih primerov, ki jih lahko dnevno opazimo v Hiši otrok (vrtcu Montessori). Ves pedagoški pristop temelji na znanstvenem opazovanju otrokovega razvoja, njegovih razvojnih potreb in občutljivih obdobij. Na osnovi tega lahko opazimo, da otrok res, ampak res ljubi delo, da ima sposobnost močne koncentracije, da ima potrebo po učenju, raziskovanju. Vse to pa se lahko izrazi le v okolju, kjer otrok ne dela pod prisilo, vendar iz notranjega vzgiba. Če bo otrok svo- bodno izbral dejavnost, ki bi jo takrat rad delal, raziskoval, se je za to pripravljen zelo potruditi. Delo opravi odgovorno. Pri nas pomeni končano delo, ko je pospravljeno nazaj na polico tako, da je pripravljeno za drugega otroka (enako lepo, kot sem ga dobil jaz). Zelo preprosto pravilo. A otrok se s tem uči biti soodgovoren in spoštljiv do sebe in drugih. Tudi to, da so skupine zelo heterogene, je pomembna izkušnja. Priložnost ima občutiti biti najšibkejši in prositi za pomoč in tudi najmočnejši in ponuditi pomoč. Sami pripravljamo tudi zajtrke in malice, spečemo kruh, poskrbimo za urejenost hiše . Seveda smo pri tem odrasli le asistenti (le v toliki meri, kot je res potrebno - pripravimo okolje), otroci pa so tisti, ki to delajo. Kaj pa vaš vrt? Ja, zato je tukaj vrt. Vrt je za nas nekaj nepogrešljivega. Otrok mora videti in ga tudi zanima proces rasti in življenja. Edino preko izkušnje bo razumel celoten proces (tudi, kako pride hrana na mizo). Ko otrok sam majhno seme da v zemljo in zanj skrbi, da naredi korenine in opazuje, kaj bo zraslo, ga to navdaja z velikim veseljem in čudenjem. Če bo to na primer paradižnik, ga bo lahko celo pojedel . Kar presenetilo me je, ko sem prebrala v knjigi Montessorijeve: »Otroci so premalo zunaj.« In to pred sedemdesetimi leti! Kaj potem lahko rečemo danes?!! Iz tega se lahko naučimo, da moramo otroku v predšolskem obdobju najprej potešiti lakoto po senzorni, telesni izkušnji. Tako bo lahko razvil svoj razum in preko tega svojega duha. Le na tej osnovi bo postal suverena, neodvisna osebnost, ki bo znala odločati, kaj je prav in kaj ne. In le tako bo s pridom znal izkoristiti vso tehnologijo sodobnega časa. Ne bo se ustrašil težkih situacij. Suvereno se jih bo lotil in reševal. Kot opazujem... Otroci se ne bojijo ne dežja, ne snega, ne mraza, ne vročine, ne dreves, ne klancev, ne blata. In res se ne! S tem se obremenjujemo odrasli. Staršem že ob vpisu povemo, da gremo z otroki ven vsak dan, brez izjeme (le po požaru v Kemisu smo ostali nekaj dni notri ) in da so otroci pogosto tudi blatni, mokri. Mogoče to nam odraslim ni všeč, otrok pa to čisto nič ne moti. Otrok življenje vzame v kompletu. Tako, kot je. Seveda pa večji, kot je otrok, bolj zna ločevati svoje občutke. In tako opazimo, da včasih komu ne ustreza npr. mrzel sneg, a se zato temu ne odpove. Tako da tisti hrib tam zadaj za našo hišo - to je prečudovito! Ali lahko dejansko že govorimo o osnovah za zeleno delo oziroma, kar je potem lahko podlaga za zeleno delovno mesto. Kaj je zate zeleno delovno mesto? Ne vem. Jaz sem si sedaj ustvarila neko svoje razumevanje. Vendar iz koncepta celostnega življenja. V kombinaciji z mojim razumevanjem celostnega pristopa Montessori in pogledom na potrebe sodobnega časa se mi zdi zeleno delovno mesto nekaj v pomenu trajnostnega . krožnega. Podobno kot razumemo trajnostno gospodarstvo, le da tu govorimo o človeku, človeštvu. Sicer bom v prihodnje z zanimanjem to še malo raziskala . Otroci rastejo, vaša hiša otrok tudi raste na nek način. Ali so mogoče na vidiku kakšni načrti? Ja, pa jih imamo res. Sedaj smo v vrtcu že toliko 'zrasli' , da lahko že razmišljamo naprej. In ker te delo, ki ga delaš z veseljem in s strastjo, vedno pelje naprej. Poleg tega pa se nam je s svojimi mladostniškim entuziazmom in sodobnim pogledom na sedanje življenje pridružila mlada moč, imamo sedaj željo in namen širiti dejavnosti znotraj okvirov pedagogike Montessori. Priložnost želimo dati tudi osnovnošolcem in njihovim družinam. Sicer ne razmišljamo o osnovni šoli, razmišljamo v smer inkluzivnega parka (tako smo ga poimenovali za začetek). Otrok v obdobju 6 do 12 let si nenehno postavlja velika vprašanja o svetu in svoji vlogi v njem. Do odgovorov največkrat želi priti sam, najraje skupaj s sovrstniki v manjši skupini. Na take potrebe šolarjev bomo odgovorili na način Montessori. Na Trojici bomo pripravili okolje, kjer bo otrokom omogočeno raziskovanje in konkretno delo ter ustvarjanje. Tako bo otrok krepil samospoštovanje in sebe sprejemal kot pomemben člen družbe, s tem pa bo ustvarjal pogoj, da sprejema tudi druge take, kot so. Pri tem si želimo izpolniti nalogo odraslega in pripraviti prostor, kjer bodo otroci gradili svoje lastno okolje in si v izgradnji prostora, predvsem pa izgradnji sebe, nevede odgovorili tudi na mnoga doslej njim nepojasnjena vprašanja. Starejši sin je mag. živinoreje in bi svojo ljubezen do živali in narave, ki jo goji že od otroštva, rad delil z osnovnošolci. Tako bo preživljanje popoldne-vov za vrhniške osnovnošolce lahko osmišljeno in oni izpolnjeni. Tako bodo tudi šolske obveznosti postale lahkotnejše. Zelimo si, da bi nam uspelo. Imamo lepe in široke načrte . Kako bi povzela vse, o čemer sva se pogovarjala, v eno besedo? Meni veliko pomeni svoboda, svobodni duh. Vendar bi želela, da se jo prav razume. Svoboda je nekaj, kar si človek zgradi. In poleg svobode vedno stoji tudi odgovornost. In kdor je svoboden, ga ni strah. Lahko dela . Hvala, Eda. Mag. Marko Gabrovšek N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankarjevi dnevi 2018 (27. april - 30. maj) Na enem tistih tenkih belih lističev bo izpisano moje ime. Ivan Cankar: Bela krizantema, 1910 Petek, 27. april 24. TRADICIONALNI POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zbor na Trgu Karla Grabeljška, start ob 7. uri. Pohod bo trajal 7 ur. Informacije: Jože Školc, 031 523 787. Planinsko društvo Vrhnika Torek, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Po ulicah Vrhnike, ob 6. uri. Pihalni orkester Vrhnika Torek, 1. maj, in sreda, 2. maj ŽIVEL 1. MAJ! Praznični piknik, Star maln od 10. ure naprej. Turistično društvo Blagajana Sreda, 2. maj TEK PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ -LESNO BRDO Športni park Drenov Grič, ob 10. uri, prijave od 8. ure naprej. Informacije: info@sd-dren.si, www.sd-dren.si ŠD Dren, Drenov Grič - Lesno Brdo Petek, 4. maj SREČANJE Avtorski projekt Nataše Keser po literarni predlogi Frana Milčinskega - Tolovaj Mataj. Cankarjev dom, ob 10.30 OŠ A. M. Slomška, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika POLAGANJE VENCA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO Na Drči, ob 11. uri. ZB NOB Vrhnika POGRETO ZELJE Koncert, Cankarjev dom na Vrhniki, ob 20. uri. Folklorna skupina Šumnik iz Borovnice, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Sobota, 5. maj BISERI BARJA Predavanje Ljuba Mohoriča o Malem Blatcu, Jurčevem šotišču in Kuclerjevem kamnolomu. Cankarjev dom na Vrhniki, ob 10. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika 73. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava s Partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič iz Trsta. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. ZB NOB Vrhnika, Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Nedelja, 6. maj ZAKONSKE NADLOGE Vesela igra v dveh dejanjih. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19.30. KUD Ligojna - Dramska sekcija Sadika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Torek, 8. maj CANKAR V STRIPU Odprtje likovne razstave (Tanja Komadina, Igor Šinkovec in Damijan Stepančič) CANKAR STRIP Gledališko-stripovski performans (Boštjan Gorenc-Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza). Avla, Galerija in Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhnika ob 19. uri. Zavod Škrateljc, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Sreda, 9. maj POZDRAV POMLADI Dan odprtih vrat Kompostarne Rosa s prikazom delovnih strojev in kulinarično-glasbenim dogodkom Kompostarna na Stari Vrhniki 95 a, ob 9. uri. ROKS Recikliranje, d. o. o. ZAMRZNJENA POMLAD Predstavitev knjige o Ivanu Cankarju avtorja Toneta Kuntnerja. Grabeljškova dvorana v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ob 17. uri. Založba Karantanija, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja in Občina Vrhnika PODOBE IZ SANJ Maša za pisatelja Ivana Cankarja, odprtje razstave slikarke Mire Ličen Krmpotič in koncert Mešanega zbora Anton Foerster iz Ljubljane. Cerkev Sv. Trojice, ob 18. uri. Društvo Nauportus Vrhnika Četrtek, 10. maj BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor na balinišču DU Vrhnika ob 8. uri. Informacije: Marinka Petkovšek, 040 847 042. Društvo upokojencev Vrhnika DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Z dišečo kavo, čokoladnimi hruškami in vrhniško igro brklc. Cankarjeva spominska hiša od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika PO POTEH CANKARJEVE MLADOSTI Brezplačno vodenje po Vrhniki. Cankarjeva spominska hiša ob 9. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika DAN ODPRTIH VRAT MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA IN STALNE RAZSTAVE FLORISA OBLAKA Tržaška cesta 23, od 10. do 19. ure. Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in literarni večer SKOZI ŽIVLJENJE IVANA CANKARJA Literarni večer (neposredni prenos od 20.30 dalje na 3. programu - Ars in na spletni strani MMC). Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Občina Vrhnika, RTV SLO Radio Slovenija, 3. program - Ars in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Petek, 11. maj EVROPEJČKI NA VRHNIKI Javna kulturna prireditev (v primeru slabega vremena bo 18. maja). Šolsko igrišče na košarkarskem igrišču pred OŠ Antona Martina Slomška, od 10. do 12. ure. OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Brezovica, OŠ Borovnica, OŠ Log - Dragomer, OŠ Log - Dragomer POŠ Bevke, Vrtec Vrhnika, Dom upokojencev Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika CANKAR SE PREDSTAVI Nastop Društva Slovencev Emona iz Rume, Ivana Cankarja iz Zaječarja in MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Grabeljškova dvorana v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ob 17. uri. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika SVETI JANEZ V BILJKAH Igra po motivih Ivana Cankarja; ob postavitvi vogalnikov hiš, povezanih s pisateljevim življenjem. Za spominsko hiši Ivana Cankarja na Klancu, ob 17. uri. KUD Ligojna -Dramska skupina Sadika, Mala mestna galerija, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Sobota, 12. maj KOČA NA PLANINI Odprtje nove planinske koče s kulturnim programom (v primeru slabega vremena bo 19. maja) Planina nad Vrhniko, od 10. ure naprej. Planinsko društvo Vrhnika POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Drugi mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivana Cankarja. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Ponedeljek, 14. maj KURENT Javno poslušanje radijske igre po Ivanu Cankarju. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. RTVSLO Radio Slovenija, 3. program - ARS, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Torek, 15. maj POJ Z MENOJ Letni koncert otroških pevskih zborov Miškolini in Kuštravci. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 18. uri. Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Četrtek, 17. maj RIMARAJA Zaključek 7. festivala otroške poezije. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 18. uri. Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Sobota, 19. maj PO POTEH PREČUDNEGA KRAJA ... Voden pohod s kulturnim programom; od Cankarjevega spomenika na Vrhniki do Cankarjeve spominske hiše, Svete Trojice, kašče na Stari Vrhniki, na Kuren in nazaj na Staro Vrhniko. Zbor pred OŠ Ivana Cankarja ob Tržaški cesti 2, ob 8. uri. Informacije in prijava: Marička Dolenc, 051 206 358. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Anka Grom, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika ZUNAJ SIJE GORKI MAJ Ivan Cankar: Iz lepih časov, Erotika, 1899. Pomladni koncert, (v primeru slabega vremena bo 2. junija) Park pri lipi samostojnosti, Tržaška cesta 9, ob 20. uri. Big band Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Torek, 22. maj OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Izid ponatisa pesniške zbirke Ivana Cankarja - Erotika (1899) in odprtje slikarske razstave Bojana Mavsarja Avla Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Mala mestna galerija, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Četrtek, 24. maj RECITAL UMETNIŠKE BESEDE IVANA CANKARJA Zaključek festivala Simbioza. OŠ A. M. Slomška, ob 17. uri. Osnovna šola Antona Martina Slomška, Društvo upokojencev Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Sobota, 26. maj FESTIVAL KAVE - DAN ZA SKODELICO KAVE Pokušanje kave in drugih kavnih dobrot, spremljevalni strokovni program; igre, delavnice, filmi o kavi. Park pred Cankarjevim domom, od 9. do 17. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVANA CANKARJA Predstavitev delovanja pripadnikov vojske, službenih psov, vojaške in gasilske opreme, vozil in helikopterjev, streljanja z lokom in pokušina vojaških obrokov. Vojašnica na Raskovcu nad Vrhniko, od 9. do 15. ure. Vojašnica Ivana Cankarja na Raskovcu pri Vrhniki, Ministrstvo za obrambo RS, Občina Vrhnika Ponedeljek, 28. maj in sreda 30. maj ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Torek, 29. maj DA BI SLIŠALI NA SVOJA UŠESA IN VIDELI NA SVOJE OČI ... Večmedijski projekt o Ivanu Cankarju in odprtje razstave fotografa in glasbenika Lada Jakše. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika Noč na Vrhniki: prihaja Plavi orkestar Govorice so potrjene! Največja koncertna atrakcija z območja nekdanje skupne države, skupina Plavi orkestar, na veliko veselje mnogih oboževalcev prihaja tudi na Vrhniko. Saša Lošic Loša, Saša Zalepugin, Samir Ceremida in Admir Ceremida bodo kot osrednje glasbene zvezde zatresli oder letošnje Noči na Vrhniki. V okviru velike regijske turneje »Everblue« se po koncertnih spekta-klih v prestolnicah Sarajevu, Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, kjer so v pla-vo ekstazo spravili skupaj kar preko 180.000 obiskovalcev, napovedali še svoj prihod na Vrhniko, 16. junija. Plavi orkestar ni le bend, ki je dobra tri desetletja zaznamoval z odlično glasbo, ampak pravi fenomen, ki je globoko zasidran v slovensko glasbeno pop kulturo. Nekje so ga celo poimenovali »nedosanjan sen«, saj je v njihovo kariero globoko zarezal razpad bivše skupne države. A to je njihovo popularnost dvignilo še višje in še danes doživljajo neslu-ten odziv v vseh republikah bivše Jugoslavije. Ker skozi sadove preteklega dela nesporno uživajo vse- splošno popularnost, bi jih brez težav lahko označili tudi za ljudski bend. Kritiki skupino štejejo za enega največjih kulturnih fenomenov osemdesetih in devetdesetih let, ki je še dandanes blizu tako starejšim kot mlajšim generacijam poslušalcev. Plavci so doslej izdali osem albumov, ki so se skupaj prodali v nakladi preko 5 milijonov izvodov, svet pa večkrat obkrožili s turnejami s skupaj že več kot 2.500 koncerti. Na albumih 'Soldatski bal', 'Smrt fašizmu', 'Sunce na prozo-ru', 'Simpatija', 'Long play', 'Beskonačno' in 'Sedam' so izšle številne uspešnice kot so 'Od rodjendana do rodjendana', 'Suada', 'Bolje biti pijan nego star', 'Ako su to samo bile laži', 'Sava tiho teče', 'Goodbye teens', 'Kaja', 'Odlazim' in druge, ki so poskrbele, da se fenomen kultne skupine, ki je doživela že več glasbenih vrhuncev nadaljuje tudi v današnjem času. Pevec in frontman skupine Saša Lo- šic je že pred leti na Vrhniki solistično nastopil v nekdanjem klubu Naupor-tus in razvnel srca vseh oboževalk in oboževalcev, tokrat pa boste lahko vse največje hite skupine Plavi orkestar prvič z njimi v živo odpeli na Noči na Vrhniki. Se vidimo! (TŠ) N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zbrala se bodo vsa društva na svetu s Cankarjevem imenom Na prvem »snidenju«, ki so ga poimenovali 2. mednarodni pevski festival (prvi je potekal lani maja z gosti iz japonske, hrvaške in ostalih krajev Slovenije), bodo prišli pevci, plesalci, godci in igralci iz različnih slovenskih krajev, pa tudi iz Trsta, Avstralije in Srbije. Na drugo »snidenje«, ki bo potekalo ob zaključku Cankarjevega leta, 7. decembra, pa bodo prav tako nastopili domači zbori in gostje iz Švedske in Bosne. Na festivalu bo sodeloval tudi domači Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, ki se bo predstavil z uglasbitvami Cankarjevih del. Zanje sta poskrbela Egi Gašperšič in Ivan Florjanc. Na spomladanskem festivalu bodo premierno predstavili Cankar-Gre za projekt, ki je dolgo zo- zbrala vsa društva s Cankarje- jevo »Njena pisma<« ki jo je leta rel v glavi Nadje Malovrh, sicer vim imenom. Kar nekaj časa je 1896 objavil Ljubljanski zvon. članice zbora in predsednice trajalo, tudi nekaj sreče je bilo Pridite torej l2. maja ob 20. društva Mešani pevski zbor potrebno, da sem pridobila vse uri v Cankarjev dom na Vrh-Ivana Cankarja. »Od leta 2009, stike z društvi in kaj je lepšega, niki, da tudi kot gledalci poča-ko sem prevzela predsedniko- kod da se snidemo v Cankar- stimo goste, ki so ponesli ime vanje društva, je v meni tlela jevem letu,« je dejala Malovr- našega rojaka onkraj oceanov. tiha želja, da bi na enem mestu hova. Gašper Tominc Pompozen naslov ni izmišljen, gre za dejstvo: v osrednjem vrhniškem hramu se bodo najprej 12. maja, nato pa še 7. decembra zbrala vsa društva, zavodi, zbori in klubi iz celega sveta, ki so poimenovana po Ivanu Cankarju. ČETRTEK, 10. maj 2018, ob 20. uri CANKARJEVI DNEVI 2018 Občina Vrhnika, 3. program Radia Slovenija - program Ars, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika: SKOZI ŽIVLJENJE IVANA CANKARJA Literarno-glasbeni večer ob Slavnostni akademiji Občine Vrhnika Osrednji dogodek 3. programa Radia Slovenija - programa Ars v Cankarjevem letu bo literarno-glasbeni večer Skozi življenje Ivana Cankarja. V sodelovanju z Občino Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja bo potekal na pisateljev rojstni dan, 10. maja 2018, od 20.30 do 21.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Neposredno ga bosta prenašala Program Ars in Radio Maribor, morda tudi slovenski program Radia Trst - RAI, s polurnim zamikom pa še prvi program Radia Slovenija. Videoprenos dogodka bo na MMC-jevi spletni strani in na Arsovi facebook strani. »Karkoli je človek kdaj mislil in občutil, ne izgine brez sledu. Tiste štiri stene, med katerimi je živel en sam dan ali deset let, so na gosto popisane z njegovo pisavo; kadar se vrne, spozna pisavo, razloči besede in je mahoma tisti, kakor je bil. Noben vzklik ne izgine, noben vzdih, nobena solza in noben smehljaj. Roka božja piše sproti povest človeka, kleše jo v kamen.« Tako piše Ivan Cankar o svojem doživljanju sveta. Scenaristka večera Nives Kovač je življenje velikega književnika predstavila s poezijo in odlomki iz njegovih črtic, spominov, dramskih del in pisem. Znova bomo začutili občutke ob požaru, ki je uničil Cankarjevo domačo hišo, obiskali enajsto šolo pod mostom, mu sledili v belo in potem vse bolj megleno Ljubljano in kmalu zatem na Dunaj, pa nazaj na Rožnik, ko bi se njegovo življenje morda počasi umirilo, če se ne bi prezgodaj nesrečno končalo. Cankarjeva besedila bodo pod vodstvom režiserja Jožeta Valentiča interpretirali igralci Pavle Ravnohrib, Robert Prebil, Zan Perko, Nataša Keser, Lara Wolf Završnik, Lena Hribar in Ana Špik, v glasbenem programu bodo sodelovali glasbeniki Dejan Mesec (harmonika, vodja, priprava glasbe), Marta Kržič (klavir), Nastja Cajhen Rode (violina) in Oktet Raskovec. Večer bosta povezovala Maja Moll in Ivan Lotrič. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Uvod v umetniški večer bo slavnostna akademija Občine Vrhnika, ki se bo na istem odru začela ob 20. uri. Tretji program Radia Slovenija, program Ars, se s svojimi oddajami intenzivno vključuje v jubilejno Cankarjevo leto: vsak mesec se program začenja s Cankarjevim Liričnim utrinkom, posamezna kratka prozna besedila so uvrščena v Literarne nokturne, celostno pa njegov opus predstavljajo Literarni večeri. Radijske oddaje, povezane s Cankarjevim letom, so na spletu dosegljive pod naslovom Cankarjeva bela krizantema https://ars.rtvslo.si/cankarjeva-bela--krizantema/ Vljudno vabljeni! Vlado Motnikar I RTV Radio SLO Slovenija ARS II. mednarodni pevski festival PEVSKEGA DRUŠTVA IVANA CANKARJA VRHNIKA M o i m nebom rdela roža 12. maj 2018 ob 20. uri Cankarjev dom Vrhnika NASTOPAJO: KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IVAN CANKAR LJUBLJANA Ženski pevski zbor Ivan Cankar Ljubljana KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR JUROVSKI DOL Jurovski oktet KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR TABOR Plesna sekcija KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR BEVKE Ljudski godci KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IVAN CANKAR ŠMARTNO V TUHINJU - Dramska sekcija NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA TRST SLOVENSKA KULTURNA SKUPNOST TIMOŠKE KRAJINE "IVAN CANKAR" ZAJEČAR AVSTRALSKO SLOVENSKO KULTURNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO "IVAN CANKAR" GEELONG, VICTORIA PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA MePZ Ivana Cankarja Vrhnika Prisrčno vabljeni! Vstop prost! L £ Sadika bo prva uprizorila črtico o pobožnih Biljčanih Gledališčniki iz KUD Ligojna, združeni v skupino Sadika, bomo poleg že desetkrat odigranih »Zakonskih nadlog« v letošnji sezoni na domače odre stopili s povsem novo igro. Glede nato, da letos obeležujemo stoletnico Cankarjeve smrti, smo v Sadiki pobrskali po zbirkah največjega slovenskega pisatelja in našli eno izmed še posebej hudomušnih, a hkrati zelo pomenljivih del. Sadika bo tokrat kot prva gledališka skupina doslej uprizorila priljubljeno Cankarjevo črtico Sveti Janez v Biljkah. V njej pisatelj pripoveduje o faranih Biljk. Biljška fara je ena najbolj pobožnih in čednostnih far daleč naokoli... Da izveste kaj več, pa si jo bo potrebno ogledati. Igralci dramske skupine Sadika bomo s premiero stopili na odre v mesecu maju. Kje vse bomo nastopali, si lahko preberete tudi na naši facebo-ok strani. Sveti Janez v Biljkah je napisal Ivan Cankar, režijo in priredbo Janez Cankar, drama-turgijo Jošt Cankar. Vsi tisti, ki se še niste ogledali veseloigro Zakonske nadloge, sporočamo, da jo bomo še zadnjič odigrali 6. maja ob 19.30 uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. M. Kupec N OŠ Občina Vrhnika 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Mag. Viktor Sladič, občinski svetnik »Občina smo ljudje« Viktor Sladič, občinski svetnik in predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja, velja v Občinskem svetu za enega najbolj aktivnih članov, kar je za nekatere dobro, za druge pa mogoče niti ne. Je rojen Vrhničan, ki z družino živi na Mirkah, mnogi domačini pa ga poznajo tudi kot »od bab'ce sina«. Poklicno pot je začel leta 1983 v gospodarstvu, kjer je ves čas opravljal vodstvene naloge. Od leta 1996 je zaposlen na Ministrstvu za obrambo, kjer je kot sekretar odgovoren za področje varnosti in zdravja pri delu. Je nekdanji vrhunski športni plesalec in glasbenik, zadnjih 13 let pa tudi navdušen rekreativni kolesar. V občinskem svetu veljate za enega najglasnejših svetnikov, ki ima pripombe ali predloge na tako rekoč na vsako točko gradiva. To ne naleti vedno na odobravanje. Biti glasen in kritičen po navadi res pomeni, da lahko ob tem naletiš tudi na neodobravanje druge strani, to je v primeru sej Občinskega sveta ali njegovih delovnih teles, pripravljavca gradiva. Menim pa, da je v tem primeru srž problema v dojemanju tega, kaj občina pravzaprav je. Ta je namreč po mojem prepričanju vse prej kot le ceste, kanalizacija, vodovod in podobno. Občina smo v prvi vrsti ljudje in tem je potrebno nameniti temeljno pozornost, ker ti ljudje so nas konec koncev izvolili, nam zaupajo in v nas upajo, zato imamo do njih tudi posebno odgovornost. Zato jaz moje aktivne udeležbe na raznih sejah ter pripomb in predlogov k posameznim gradivom ne jemljem kot »biti glasen«. To je vendar pravica in dolžnost slehernega svetnika, da svoje delo opravlja predano, vestno in odgovorno. Mar iz tega izhaja tudi dejstvo, da kot lista pišete svoj blog? Nimamo bloga, ampak spletno stran in Facebo-ok profil. S tem smo na eni strani uresničili eno naših prvih obljub, ki smo si jih zadali že pred zadnjimi volitvami, po drugi strani pa s tem sledimo načelu »informirati in biti informiran«. Živimo v obdobju elektronskih medijev, zato jim je potrebno posvetiti ustrezno pozornost. Hkrati sta to tudi orodji za komunikacijo z občankami in občani in moram reči, da sta zelo dobro obiskani, torej upravičujeta svoj namen, kar nam je v ponos in veselje. Ker pa se zavedamo, da ne spremljajo vsi objav zgolj na družbenih omrežij, objavljamo svoje prispevke tudi v Našem časopisu. Nase ste prvič opozorili glede komunalnega prispevka v Verdu, pa tudi pri sprejemanju novega odloka o komunalnem prispevku ste bili zelo aktivni. Komunalni prispevek je bil pred leti precej pereča zadeva, sploh ko so krajani Verda po izgradnji javne kanalizacije prejeli prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Takrat se mi je začelo porajati celostno vprašanje tega problema. Da, komunalni prispevek mora biti, saj je zakonita oblika prispevanja občanov k izgradnji komunalne infrastrukture v občini, toda kako visok je in na kateri podlagi je odmerjen, pa je že drugo vprašanje. Ko sem v odločbah, ki so jih kot prvi prejeli krajani Verda, pregledoval vso dokumentacijo sem videl, da zadeva ni taka, kot bi morala biti - pa ne v smislu, da mi ne bi bil všečna, ampak sem pri tem zasledil precej pomanjkljivosti in nepravilnosti, tudi nezakonitosti, čemur je večkrat pritrdilo tudi okoljsko ministrstvo. Zato sem se začel aktivno zavzemati, da bi bil odlok usklajen s predpisi in da bi bil komunalni prispevek hkrati ljudem prijazen. Te odločbe so kasneje začeli prejemati tudi krajani Stare Vrhnike, pa tudi centra Vrhnike in vsem, ki so me za to prosili ali so se tem problemom obrnili name, sem rad pomagal, kolikor sem vedel in znal. Nekateri so morali žal kasneje iskati pravico tudi na sodišču in vsem, ki so to pot morali ubrati, je na koncu tudi uspelo, tako da je bil nazadnje ves trud poplačan. Moram pa ob tem pohvaliti posamezne občinske svetnike, ki so ta problem prepoznali in mi pomagali pri zavzemanju za zakonit komunalni prispevek in pri odlokih, ki so podlaga za njegovo odmero, da so glede na prvotni osnutek kljub vsemu postali nekoliko bolj prijazni do občanov, ki se jih konec koncev to najbolj dotika. Izpostavili ste se tudi pri požaru v Kemisu? V Listi za razvoj vrhniškega podeželja namenjamo veliko pozornost na varno in zdravo okolje, zato smo kmalu po požaru na naši spletni strani tudi objavili naše uradno stališče do tega požara. Kasneje sem bil v zvezi s tem tudi precej medijsko izpostavljen, saj so me novinarji verjetno lažje našli ravno zaradi objav na naši spletni strani. Se pa nisem udeležil takrat organiziranega protestnega shoda, v katerega organizacijo tudi nisem bil vključen, ker menim, da način reševanja problema na tak način žal ni produktiven, čeprav je bil v danih okoliščinah vsekakor več kot upravičen. Pravite, da shodi niso rešitev za Kemis. Kaj pa potem je? Izvirni problem po mojem mnenju ni v samem požaru, ki je bil katastrofalen in upam da neponovljiv, ampak to, da Kemis na Vrhniki sploh je. Enostavne rešitve, da bo zapustil Cankarjevo mesto ni - to smo na zadnji seji Občinskega sveta, ko je govoril tudi eden od predstavnikov odvetniške pisarne, ki zastopa Občino Vrhnika v primeru Kemis, lahko doumeli. Mogoče se zdi rešitev enostavna, a eno so pravna dejstva ter stališča in uradne ugotovitve pristojnih organov, drugo pa naša razmišljanja in pričakovanja, ki so, logično in več kot upravičeno, po taki okoljski katastrofi tudi čustveno obarvana. Tako da enostavne rešitve ne vidim. Še posebej ne zato, ker Kemis ni lokalna gospodarska družba, ampak je del mednarodne organizacije, ki ji, kot kaže, težko kar tako pokažemo vrata. Vsekakor bo potrebno vložiti še veliko truda in energije, da bomo lahko to na koncu tudi dosegli, verjetno pa bo treba pri tem sprejemati tudi določene kompromise, ki pa bodo morali biti prvenstveno usmerjeni v varovanje naravnega in bivalnega okolja Vrhnike ter zavarovanja interesov lokalne skupnosti, to je vseh prebivalcev Vrhnike. Vaša lista je bila zelo aktivna oziroma je še na področju nudenja njivskih površin zainteresiranim občanom, da bi si pridelali lastno hrano. Menimo, da je v občini dovolj površin, da lahko pridelamo dovolj zdrave hrane za lastne potrebe. Ideja se je porodila pred tremi leti, ko smo na enem od pohodov liste opazili, koliko zemlje je pravzaprav neobdelane in hkrati poznali tudi posameznike, ki bi z veseljem obdelovali najeti kos zemlje za lastno pridelavo hrane oziroma vrtnin in zelišč, pa te možnosti niso imeli. Zato smo na naši spletni strani in v Našem časopisu objavili javni poziv za naslovom Najemi mojo njivo in si sam pridelaj svojo hrano, a smo prvo leto naleteli na težave, saj nismo našli lastnikov zemlje, ki bi jo bili pripravljeni dati v najem, medtem ko smo imeli na drugi strani veliko interesentov za najem in obdelovanje zemlje. Drugo leto pa smo imeli več sreče. Javil se nam je lastnik večjega kmetijskega zemljišča, na katerem še sedaj 13 družin zadovoljno prideluje lastne vrtnine in zelišča. Ker ima ta lastnik razvejano kmetijsko dejavnost, lahko pri njem dobijo še druga živila, ki jih sami ne utegnejo ali ne morejo pridelati. Vsekakor pa teh akcij ne nameravamo opustiti in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje, saj v to vrednoto - pridelati si lastno hrano - verjamemo. Veš čas dajete veliko poudarka na turizem, vsaj tako je mogoče zaslediti z vaše spletne strani. Mi Vrhniko vidimo in razumemo kot idealno destinacijo za razvoj turizma. Smo na tranzitni liniji Ljubljana-Postojna, imamo čudovite in enkratne naravne danosti in vse to moramo učinkovito in preudarno izkoristiti. Sami smo pripravili kar nekaj razvojnih turističnih projektov, jih objavili na naši spletni strani ter v Našem časopisu in jih tudi predstavili občinski upravi. Ena naših zadnjih aktivnosti je bila soorganiza-cija posveta o sobodajalstvu na Vrhniki, ki ga propagiramo že več let in je eden od temeljev za uspešen razvoj turizma v naši občini. Na zadnji občinski seji so nekaj prahu dvignili zapleti pri gradnji prizidka zdravstvenega doma. V začetku gradnje ste bili zraven tudi vi. Da, bil sem član komisije za spremljanje te investicije. Nadzorni odbor je namreč v okviru svojih nadzorov med drugim ugotovil, da so projekti v občini vodeni nepregledno, neučin- kovito in negospodarno, zato je občinski svet na njegov predlog za potrebe spremljanja tega projekta ustanovil posebno komisijo. Že po prvem sestanku sem ugotovil, da moje pripombe na ključne dokumente v povezavi s to investicijo komisija ni sprejemala, zato sem iz te komisije izstopil. Moram pa poudariti, da sicer samo gradnjo prizidka zdravstvenega doma podpiram, saj je naše zdravstvo res v skrajni prostorski stiski in si nedvomno zasluži boljše razmere za svoje delo. Bomo lahko Listo za razvoj vrhniškega podeželja videli tudi na naslednjih lokalnih volitvah? Boste, in to v obeh volilnih enotah, prenovljeno in dobro pripravljeno. Končajva s temeljnim vprašanjem: Kam mora iti po vašem mnenju razvoj Vrhnike? Vrhnika je mesto, ki ima veliko možnosti in danosti za vsestranski razvoj. Spet se lahko vrneva na začetno razmišljanje, kaj občina pravzaprav je. Če izhajava iz mojega prepričanja, da smo občina v prvi vrsti ljudje, potem morajo biti vse projektne in razvojne aktivnosti usmerjene v zagotavljanje večje kakovosti življenja vseh občank in občanov, kajti pričakovan produkt uspešnega dela občinske uprave je ravno to - višja kakovost življenja in bivanja vseh prebivalcev občine. Konkretnih stvari, o katerih bi lahko na tem mestu govoril, je veliko, naj pa izpostavim le eno, po mojem prepričanju najbolj perspektivno za celovit razvoj naše občine, to je turizem. To dejavnost, ki je lahko za nas gonilo razvoja, je treba stalno razvijati in jo nadgrajevati, saj je nanjo vezanih veliko spremljevalnih dejavnosti, obrti, storitvenih dejavnosti in podobno, kar ne nudi blagostanja zgolj sami turistični dejavnosti v najožjem pomenu te besede, temveč tudi preostalim gospodarskim subjektom v občini in nenazadnje, kar pa je tudi najpomembnejše, vsem občankam in občanom naše občine. Gašper Tominc, foto GT N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport na ZIC »Nujno je treba zgraditi novo dvorano« Pogovarjali smo se z Danielom Cukjatijem, strokovnim sodelavcem za šport na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika. Pogovor je bil predvsem o novostih, ki jih prinaša predviden nov odlok o sofinanciranju športnih društev. Spregovorilo smo tudi o temah, kot sta športna infrastruktura in Poletni vklop. Na vsaj dveh sejah je bilo kar nekaj pogovorov o novem odloku za sofinanciranje športnih društev. Lahko poveste, katere spremembe le-ta uvaja in kdaj bodo sploh nastale? Junija 2017 je začel veljati nov Zakon o športu. Zakonodajalec je dal občinam leto dni časa za spremembe obstoječih pravilnikov oz. za sprejem novih odlokov o sofinanciranju športa na lokalni ravni. Največje spremembe so predvsem na področju tekmovalnega športa, kjer zakon starostno omejuje tekmovalni šport. Pomeni, da panožne zveze pričnejo s tekmovalnim športom šele po 12. letu, z izjemo nekaj panog, kjer lahko tekmujejo že po desetem letu starosti otrok. Tu se je pokazala že prva neusklajenost nacionalnih panožnih zvez, olimpijskega komiteja Slovenije in ministrstva, saj smo imeli pred letom štiri takšne panoge, sedaj jih je že 14. Takšna neusklajenost na najvišjih ravneh prinaša zmedo pri izvajalcih športa na lokalni ravni. Z novim odlokom, upam, bomo uspeli doseči konsenz med izvajalci in posledično pravično razdelitev javnih sredstev. Največkrat nastanejo razhajanja mnenj med individualnimi in kolektivnimi panogami. Zanimivo je, da je Občina Vrhnika na področju financiranja športa podhranjena, pa kljub temu društva dosegajo dobre rezultate. V individualnih športih redno dobivamo državne prvake in tudi državne rekorderje, v kolektivnih panogah pa so vse štiri panoge dobro zastopane v liga- ških tekmovanjih. Sicer ni najpomembnejši sam rezultat, temveč to, da se povečuje število otrok, vključenih v šport. Torej bodo društva letos prejela denar še po starem odloku? Kdaj pa bodo predvidoma letos prejela sredstva? V letu 2018 se bodo sredstva delila še po starem pravilniku. Upoštevana je samo zakonsko določena starostna meja tekmovalnega športa. Prve podpise pogodb pričakujemo že pred 1. 5. 2018. V vaši domeni je upravljanje telovadnic in športnih dvoran, ki pokajo po šivih. Upravljamo tri največje dvorane, in sicer športno dvorano Antona Martina Slomška, Ivana Cankarja in telovadnico Partizan. Zaradi dobrega dela vseh klubskih športnih delavcev občina zaostaja z ustrezno infrastrukturo. Ker imajo pri najemu dvoran prednost tekmovalne skupine, so iz športnih dvoran izpadle praktično vse rekreativne skupine, kar je seveda velika škoda. Veliko pomanjkanje športnih objektov občuti tudi Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika. Za rešitev njihove prostorske stiske je nujno potrebna izgradnja nove dvorane. Pred leti smo že izdelali idejno rešitev, ki je bila šolnikom všeč, ker bi jim izboljšali pogoje dela, izognili bi se tudi prehajanjem otrok v slabem vremenu med objekti ter izgubi časa zaradi oddaljenosti Partizana od matične šole. Verjamem, da bo ideja v nekaj letih zaživela. Potemtakem bi potrebovali dodatne športne površine? Glede na velikost Občine Vrhnika sem kot strokovni sodelavec in kot občan mnenja, da Vrhnika nujno potrebuje nek športni center, ki bo namenjen tudi družinam, ženskam, starejšim. Primer je lahko ŠUS eurofitness v Ljubljani. Center vključuje sobe za skupinske vadbe, fitnes in vadbeno-rekreativni bazen. Poleg omenjenih finančno zahtevnejših projektov podpiram tudi občinski odkup strelišča za lokostrelce in strelce od ministrstva za obrambo. Tako bi z relativno majhnimi sredstvi rešili dve dobrostoječi panogi na Vrhniki. Toda, pozor, lastnik površin in objektov je občina. Mi kot zavod z njimi samo upravljamo, zato vanje ne moremo investirati. Pa se bo letos vendarle kaj premaknilo v športnem parku? Letos bomo zamenjali pregradne stene v športni dvorani AMS, v sodelovanju s KS Center bomo postavili manjši sestav »street workouta« v športnem parku in če bomo uspešni na razpisu Fundacije za šport, bomo z Nogometnim klubom Dren Vrhnika začeli z izgradnjo prve faze pomožnega igrišča z umetno travo. Zelo dobro seje »prijel« projekt Poletni vklop, ki staršem ponuja brezplačno varstvo otrok med poletnimi počitnicami. Kot je razbrati iz lanskih aktivnosti, se zanj zanimajo tudi druge občine. Projekt Poletni vklop - športne počitnice je de- jansko projekt, ki je v ponos zavodu in Vrhniki. Po podatkih, ki jih imam, je program, ki ga organiziramo za osnovnošolske otroke, edini v Sloveniji. Zaradi dobrega glasu o projektu so se podobnih projektov lotile tudi nekatere druge občine. Ne poznam pa občine, ki bi nudila brezplačne športne programe za vse dni julija in avgusta. Program so pred dobrimi petnajstimi leti pod vodstvom nekdanje direktorice Lučke Ken, začeli na Centru za socialno delo Vrhnika. Takoj po ustanovitvi zavoda je pomoč pri organizaciji ponudil moj predhodnik Peter Levič. Zaradi povečanega obsega dela pa smo pred slabimi desetimi leti prevzeli celotno organizacijo projekta. Zaradi dobrega programa in dobrega dela mojih sodelavcev sta se lani projektu pridružili občini Horjul in Borovnica. Ves program pa dopolnjujejo športna in druga društva, ko predstavljajo svojo dejavnost in bogatijo otroške izkušnje. Kot eden od staršev se zavedam, kaj pomeni takšna ponudba za otroke in mladino v počitniškem času, ko bi bili sicer otroci prepuščeni samemu sebi. Namesto televizije, računalnika, neumnosti so otroci aktivni in na prijeten način pridobivajo nova spoznanja. In seveda bo tudi letos organiziran Poletni vklop. Zaradi obnovitvenih del znotraj OŠ Ivana Cankarja bomo verjetno vklop organizirali v Športni dvorani Antona Martina Slomška. Ne smemo pozabiti tudi zimskega in krompirjevega vklopa, ki sta prav tako v naši organizaciji. Gašper Tominc Dobrodelni koncert za kočo na Planini Člani Ansambla Presenečenje smo se odločili, da bomo letošnji koncert pripravili 7. aprila, prostovoljne prispevke pa bomo namenili za dokončanje koče na Planini nad Vrhniko. Člani ansambla nismo preveč zagreti planinci, razen našega Joška, nam pa, kot Vrh-ničanom, veliko pomeni ta biser, ki se ponosno spogleduje z Vrhniko in njeno okolico. Vsi smo se strinjali, da je treba pomagati dokončati novo kočo, ki je nadomestila 50 let staro pla- ninsko zavetišče in za katero so pridni planinci pod vodstvom Jožeta Šušteršiča, Milana Jermana, Romana Novaka in številnih drugih, ki jim žal ne vem imena, namenili nešteto ur prostega časa. Ker člani ansambla nismo bili med njimi, smo menili, da je prav, da planincem pomagamo na tak način. To je bil že naš drugi koncert v ta namen in prepričani smo, da je šel denar v prave roke. V goste smo povabili country skupino Šlajn, ki je tudi poskrbela za odlično ozvočenje, in humorista Janeza Cankarja, ki pa se zaradi nezgode ni mogel udeležiti prireditve. Zapišem naj, da šlajn ni samo sluzasta riba, ki se odlično znajde v kalnih, blatnih in s kisikom siromašnih vodah Cerkniškega jezera. Šlajn je hudomušna country skupina, ki z avtorsko glasbo pripoveduje zgodbe z obale Cerkniškega jezera. Bolj iskrenih in intimnih od njih ni, bolj lahkotno in navihano pa tudi ne gre. Povedali so, kaj jih ob ponedeljkih zjutraj spravi pokonci, kaj jih tlači čez dan, kaj jih zaziblje v topel spanec in o čem sanjajo ponoči. Kdo pa so veličastni štirje, ki se skrivajo za imenom sluzaste ribe? So uveljavljeni glasbeniki. Sašo Kovačič - pevec in kitarist, Goran Kovačevic - za svojim bobnarskim setom daje ritem, Klemen Krajc - brunda na basu in Gašper Kržmanc -kitarist in idejni vodja ter avtor vsega. S svojimi avtorskimi skladbami so navdušili obiskovalce, čeprav so na začetku dvomili, kako jih bo sprejelo poslušalstvo. Ansambel Presenečenje je ostal zvest narodno-zabavni glasbi, ki jo obiskovalci vedno radi poslušajo in zraven tudi zapojejo. Bili smo v planini, na Bledu, na obrežju Krke, v Volčjem Potoku in na morju. Opevali smo lepoto slovenskih deklet, nabirali rožice in se vozili po cestah. S pesmijo smo se sprehodili od Gorenjske, Dolenjske, Notranjske, Štajerske in se vrnili domov, na Drenov Grič, kjer je najlepše. To ugotavlja tudi naš basist Andrej, ki je to pesem napisal, čeprav je Vrhničan. Poslušalci, ki niso bili samo domačini, so nas lepo sprejeli in tudi zapeli z nami. Za zaključek Slakovo V dolini tihi. Ze četrto leto je program povezovala naša zvesta Mirjam Suhadolnik. Vezno besedilo je spletla iz Cankarjeve proze in poezije in ga končala z globoko občuteno recitacijo Prešernovega Povodnega moža. Ansambel Presenečenje se zahvaljuje skupini Šlajn in Mirjam Suhadolnik, ki sta se prijazno odzvali povabilu za sodelo- vanje na tokratnem koncertu ter s pesmijo in govorjeno besedo pritegnili pozornost poslušalstva. Zahvaljujemo se darovalcem: podjetju Ipros kot glavnemu darovalcu, ki nam je prijazno stopilo nasproti; Jožetu Šušter-šiču, Mihi Kržmancu, Mitji Kovačiču, DG 69 in Cvetličarni Jana. Nenazadnje se zahvaljujemo domačemu KUD-u in go-spema Stanki Koprivec in Marjeti Tomšič, ki sta poskrbeli za okrasitev odra, ter Marjanci Jelovšek in Jožetu Podboju, ki sta sprejela obiskovalce. Dragi obiskovalci, zahvaljujemo se tudi vam za obisk in vaše prispevke, saj smo zbrali kar 851,00 evrov. Verjamemo, da bo tudi nova koča sprejemala obiskovalce z nasmehom in odprtimi rokami, da se bodo lahko okrepčali z dobro hrano in napitki ali pa samo s skodelico čaja in kave. Za Ansambel Presenečenje Irena Kržmanc N OŠ Občina Vrhnika 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ZŠAM Vrhnika Prometno aktivni v Vrtcu Vrhnika Prvi pomladni sončni žarki in snega očiščene ceste so na plano zvabile tudi starše in najmlajše. Starši so iz kleti in garaž pripeljali zaprašena kolesa, jih očistili in se podali na prve kolesarske potepe. Vendar je na mestu, da se starši o vključevanju kolesarjev v promet o tem predhodno pogovorijo s svojim otrokom in naredijo varnostni načrt. Člani ZŠAM Vrhnika smo v ta namen 23. in 29. marca 2018 obiskali najmlajše v Vrtcu Vrhnika, v enotah Žabica in Barjanček. V prvem delu obiska smo otroke opomnili na naloge in pravila, ki veljajo pred vožnjo v osebnih vozilih in pri prevozih z avtobusi; vse to so sami že izkusili. Seveda smo imeli v mislih privezanost v vozilu. V vrhniških vrtcih je prometna preventiva dobro sprejeta in ima velik poudarek v procesu izobraževanja. To je vidno pri razumevanju vsebin in na tem mestu izrekam vso pohvalo pedagoškemu kadru. V tokratni akciji nam je pomagal tudi Pasavček, ki je s prav posebnim namenom in s svojo podobo obiskal že vse vrtce v Sloveniji. Privezovanje in uporaba otroških sedežev za otroke je postala rutina, s katero poskrbimo za varnost in ne zaradi zakonske obveznosti. Tega se moramo zavedati vsi in »naj nam vsem KLIKNE«! Letos bo vrhniške vrtce zapustilo kar nekaj šestletni-kov, ki bodo prvič zakorakali v prve razrede osnovne šole. Ker postaja promet na Vrhniki iz leta v leto gostejši, smo se člani ZŠAM Vrhnika odločili, da bomo na to pripravili otroke že v vrtcih. Vzgojiteljice v vrtcu so poskrbele za dobro znanje otrok s področja prometne vzgoje, mi pa smo znanje preizkusili na didaktičnem poligonu za otroke, kjer so najmlajši preigravali različne vloge udeležencev v prometu: bili so kolesarji, pešci in vozniki vozil, imeli smo tudi vlakovno kompozicijo. Otroci so spoznali temeljne pojme prednosti na cesti in varnega vedenja v prometu. Tuji jim niso niti prometni znaki in njihov pomen. Preko igre so otroci spoznavali prometne situacije, nadgradnja naše preventive pa je, da otroci s svojimi starši utrjujejo prometno znanje in kulturo. Tudi z našo pomočjo bodo v svet prometa stopali varneje/še! V procesu učenja prometne preventive v vrtcu smo sodelovali prostovoljci ZŠAM Vrhnika: Slavko Jereb, Karol Jurjevčič, Tone Tomšič, Nace Jerina, Dušan Rodošek in Franjo Čretnik. Slogan Aktivni za varnost v prometu nas bo vodil še naprej! Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik Z dobrodelnim rock koncertom za Pomežik soncu Klub vrhniških študentov je združil moči z založbo Nika in pripravil prvi dobrodelni rock večer, na katerem bodo zbirali sredstva za Pomežik soncu®. Gre za humanitarni program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki že od leta 1999 predvsem s pomočjo donacij omogoča letovanja otrokom iz socialno ogroženih družin in zdravstvena letovanja otrok s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin. Klub vrhniških študentov Zakon bo svojo donacijo omogočil z velikim rock koncertom, ki bo v petek, 18. maja, v vrhniškem Bazenu. Na koncertu bo nastopilo pet mladih obetavnih rock zasedb, namesto vstopnine pa bodo od obiskovalcev zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bo Zakon namenil humanitarnemu programu Pomežik soncu®. »Ob zelo aktualnemu sanjarjenju o oddihu na morju, smo se v klubu spomnili tudi na otroke, ki zaradi socialne stiske počitnic na morju ne doživijo nikoli,« svoje razloge za organizacijo tega večera razlagajo člani kluba. Na koncertu bodo nastopili 2B, Lumberjack, Imset, Seven Days in May V a b i l o ter John F. Doe. »Za pomoč smo prosili glasbeno založbo Nika, ki je k sodelovanju povabila perspektivne mlade glasbenike, za katere menimo, da bodo privabili veliko število obiskovalcev,« izbiro nastopajočih pojasnjujejo v Klubu vrhniških študentov. Organizacija tovrstnega dogodka je terjala precej več kot le dobro voljo kluba in glasbenikov. K organizaciji se je pridružila vrsta prostovoljcev in lokalnih darovalcev, ki so jim v klubu neizmerno hvaležni in pravijo, da jim brez njih ne bi uspelo. Želijo si uspešen večer in k udeležbi vabijo vse, mlade in mlade po duši, ki bi radi ob dobri glasbi in zabavi naredili tudi kakšno dobro delo. Od 1. maja naprej bo program Pomežik soncu® mogoče podpreti tudi s sporočilom SMS. Pošljite ključno besedo POMEZIK5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR za letovanje otrok, katerim starši zaradi socialne stiske sicer ne bi mogli omogočiti počitnic na morju. HOJA PO ŽERJAVICI Na Vrhniki bomo v soboto, 19. 5., organizirali hojo po žerjavici. Ritual hoje po žerjavici je starodavni ritual, z namenom prebuditi energijo, čistiti se z elementom ognja ter preseči strahove in omejujoča prepričanja. Začetek ob 15.00 v Starem malnu. Prijave na: maja.sest.6@gmail.com ali tel.051346912. Vabljeni! PREJELI SMO Prostorska stiska podružnice Šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom V podružnico NIS in PP, ki deluje v prostorih OŠ Ivana Cankarja Vrhnika na Lošci 1 in na Tržaški 2, je v letošnjem šolskem letu vpisanih 70 učencev, ki se izobražujejo v dveh izobraževalnih programih: osnovnošolskem programu z nižjim izobrazbenim standardom in posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Število učencev se je v letošnjem šolskem letu povečalo za 15 učencev, delujemo pa v enakem številu prostorov, kot smo prej. Naša ravnateljica, mag. Polonca Šu-rca Gerdina, si že nekaj let prizadeva za rešitev prostorske problematike na matični šoli, ker le-ta poka po šivih zaradi povečanega vpisa učencev v prejšnjih letih, posledično se tudi naša podružnica spopada s prostorsko sti- sko, ki je prerasla že v resen problem. V letošnjem šolskem letu smo morali oblikovati oddelke glede na prostor, zato imamo vse oddelke oblikovane preko normativov, ki nam jih določa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vse to pa zelo otežuje delo samim učencem pa tudi nam učiteljem. Vsi naši oddelki, razen enega, so kombinirani, kar pomeni, da učimo dva razreda hkrati. Pri urah, ki so namenjene ločenemu poučevanju, se morajo naši učenci seliti in gostovati v učilnicah večinske šole. Delo v naših oddelkih poteka drugače kot v večinski šoli, ker delujemo po specialno-pedagoški metodiki in didaktiki, kar pomeni, da je pouk večinoma individualiziran, prilagojen posameznemu učencu, kar pa v trenutni situaciji zelo težko izvajamo. Same učilnice so premajhne, zato so za naše učence postale že skoraj nevarne. Posameznih učencev, ki so občasno preveč moteči v svoji skupini, nimamo kam umakniti, zato jih obravnavamo na hodniku, kar je nedopustno. Otroke, ki zaradi bolezni potrebujejo prostor za umiritev in dodatno nego, oskrbimo kar v razredih, vpričo preostalih učencev. Zelo dolgo smo si prizadevali, da smo dobili dvigalo za učence na invalidskih vozičkih. Živimo v okolju, ki je dovolj senzibi-lizirano in vsaj na papirju nudi vsem enake možnosti, zato se k nam vpisujejo učenci, ki imajo poleg osnovne razvojne motnje še razne bolezni in motnje, ki terjajo še dodatno nego, pozornost, čas in prostor, ki pa nam ga primanjkuje. Četudi si zatiskamo oči, bodo osebe s posebnimi potrebami vedno del naše družbe in bodo potrebovale več obravnave, več pomoči, več spodbude. Raziskave kažejo, da bo znotraj Evropske unije takih oseb od 4-6 % na populacijo in tudi pri nas je odstotek podoben, torej: če se povečuje šoloobvezna populacija, se povečuje tudi populacija otrok s posebnimi potrebami. Če želimo biti civilizirana in humana družba, se bomo potrudili, da bomo tem osebam in njihovim svojcem olajšali življenje, saj raznolikosti prispevajo, da je naše življenje bolj kakovostno, pestro in zanimivo. Glede na nove doktrine obravnav oseb s posebnimi potrebami v Evropi, ki zagovarjajo dezinstucio-nalizacijo, se bo število oseb s posebnimi potrebami v šolah še povečevalo, saj bo velika večina teh otrok živela doma v matičnih družinah. Šola za otroke s posebnimi potrebami na Vrhniki deluje že 54 let. Ima že kar dobro tradicijo in bi morala biti bolje usidrana v zavest ljudi, ki odločajo o njeni usodi. V teh letih smo na samostojno pot pospremili že veliko učencev, ki so sedaj zaposleni. Ker se je v vseh teh letih struktura všolanih otrok zelo spremenila, naši prostori niso več primerni za delo s temi otroki. Vse šole za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji imajo vključene učen- ce iz več občin, ker je to najbolj racionalno, nekatere šole združujejo učence celo iz 25 občin. K nam se vozijo učenci iz šestih občin, kar je relativno malo. S tem pisanjem apeliram na občinske svetnike, da si, ko se odločajo o usodi naše podružnice, vzamejo čas in dobro razmislijo o svojih odločitvah. Za lažje odločanje vas vabimo, da si naše prostore in samo delo ogledate, ker bodo potem odločitve kompetentne. Težko se je odločati o zadevah, ki jih ne poznamo, ali pa poznamo samo po pripovedovanju, v najslabšem primeru pa samo vemo, da nekaj obstaja na OŠ Ivana Cankarja. Pri pomembnih odločitvah je modro prisluhniti tudi argumentom stroke. Maja Ledinek, vodja Podružnične šole z nižjim izobrazbenim standardom OŠ Ivana Cankarja Vrhnika N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaključno državno srečanje Mladih raziskovalcev zgodovine bo na Vrhniki Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je humanitarna, neprofitna, nevladna organizacija, ki se lahko pohvali z že 65-letno zgodovino. Prizor iz lanske podelitve nagrad mladim raziskovalcem, ki je potekala v Moravčah. Poleg humanitarnih projektov ZPMS izvaja tudi vsebinske programe, s katerimi si prizadeva otroke in mladostnike opremiti z znanjem, jih spodbuditi h kritičnemu premisleku in jih opogumiti k izražanju svojih idej. Med prepoznavnej-šimi izobraževalnimi vsebina- mi ZPMS je zagotovo program Mladi raziskovalci zgodovine, ki ga ZPMS v sodelovanju z osnovnimi šolami izvaja že 49 let. Program, katerega namen je kontinuirano usposabljanje mladostnikov v raziskovanju lokalne preteklosti, pod okriljem ZPMS strokovno vodi Komisija za delo zgodovinskih krožkov na osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Na letni razpis ZPMS, za katerega komisija vsako leto določi drugo raziskovalno temo, se v zadnjih letih redno prijavlja in sodeluje približno 40 zgodovinskih krožkov v osnovnih šolah, kjer večinoma sodelujejo učenci zadnje triade. V letošnjem šolskem letu je raziskava potekala pod širokim in zanimivim naslovom Migracije. Po zahtevnem, zabavnem, predvsem pa poučnem delu je v maju na vrsti težko pričakovano zaključno državno srečanje, kjer učenci predstavijo svojo raziskavo in njene rezultate zagovarjajo pred komisijo. Tako krepijo tudi svoj odnos do lokalnega okolja in naravne ter kulturne dediščine v njem. Po predstavitvi in zagovoru komisija oblikuje končne ocene, podeli priznanja in organizira raziskovalni temi primeren ogled znamenitosti, pospre-mljen s kulturnim programom. Letos, ko obeležujemo 100. obletnico smrti Ivana Cankarja, se je ZPMS odločila zaključno državno srečanje postaviti ravno v njegovo rojstno mesto. 18. maja 2018 se bo tako v Kulturnem centru Vrhnika zbralo več kot sto učencev in njihovih mentorjev, ki bodo zastopali zgodovinske krožke iz celotne Slovenije. Dopoldne bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika predstavitev raziskovalnih nalog, popoldne pa si bodo mladi zgodovinarji, v skladu s temo evropskega leta, ogledali stalno razstavo Moja Ljubljanica, kjer se srečata naravna in kulturna dediščina. Eden glavnih ciljev razstave Moja Ljubljanica je ozavešča-nje o pomenu prepoznavanja, ohranjanja in oživljanja skupne dediščine, kar se prepleta in dopolnjuje s cilji raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev, zato umestitev zaključne prireditve ni naključna. Po ogledu zbirke razstavnih predmetov v Cankarjevi knjižnici in razstave Moja Ljubljanica bo na vrsti krajši kulturni program z nastopom Aleksandra Rajakovica z izseki monokomedije Čefurji raus! in podelitev zasluženih priznanj mladim raziskovalcem zgodovine. Zveza prijateljev mladine Slovenije Gozdne pustolovščine Nagradna pobarvanka Pobarvanko pošlji do 1. junija 2018 na naslov: PGD Zaplana, Prezid 1, 1360 Vrhnika ali e-mail: mravljica.ula.zaplana@gmail.com in sodeluj v žrebanju za čevlje Alpina! na v se začenjajo Ime in priimek: X Podpis staršev*: *S podpisom potrjujem pravila sodelovanja v nagradni igri, ki so objavljena na www.kszaplana.si. Zavod za naravno izobraževanje Sole Libero organizira Doživljajske urice v gozdu, kjer se otroci prosto igrajo, ustvarjajo in raziskujejo. Tam se otroci povezujejo z naravo in lahko v miru začutijo, zaslišijo, okusijo ter vidijo naravo. Opazijo lahko, kako se narava spreminja z menjavo letnih časov in pod vplivom naravnih pojavov. Začutijo veter na obrazu, zaslišijo ptičje petje in izkusijo, kako je, če odločaš sam o svojem početju in hkrati za to prevzameš odgovornost. Za nami so že prve urice, ki so odlično uspele in kjer so se otroci izjemno zabavali. Najbolj jih je navdušilo na pol podrto drevo, na katerega so nenehno plezali in tudi padali, ampak ravno to je bil njihov največji izziv. Otroci radi urijo svoje sposobnosti s ponavljanjem, dokler nečesa ne obva-dajo in enako se je zgodilo pri drevesu. Nenehno preizkušanje meja, zabava in svoboda. Za to pa je potreben čas, da se otroci naučijo počakati, izpiliti spretnosti, biti potrpežljivi in razviti na tak način svojo samozavest ob lastnem uspehu, ki so ga dosegli s trudom in tudi s padci. Občutek vsakega, ki je prišel do cilja, ki si ga je zadal, je bil nepopisen: samo ogromen nasmeh na obrazu in ponos v drži. Če imate občutek, da tudi vašemu otroku primanjkuje narave, si oglejte naše programe na spletni strani www.sole-libero.si. V letu 2018/ 2019 začenjamo tudi s programom predšolskega varstva in šolanja za otroke, kjer bomo vsak dan zunaj, večino časa pa se bomo učili izkustveno kar v gozdni učilnici. Saša Kern N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pravijična urica »v moški izvedbi« Zaključna pravljična urica v Podlipi V ponedeljek, 9. aprila 2018, smo imeli v Podlipi pravljično urico »v moški izvedbi«, ki so ji oblikovali Klemen, Janez in Andrej. Da so bili otroci prepuščeni moškim rokam, je bilo opaziti že takoj na začetku. Bili so namreč nenavadno mirni in tihi že v uvodu v pravljično urico. V vlogo pravljičarja se je prelevil Klemen, ki je prebral pravljico Vzleteli smo. Otroci so mu pri- sluhnili z zanimanjem in polni pričakovanj. Navdušenje pa je bilo še večje, ko je prišel čas za ustvarjanje. Očetje so seveda izredno tehnično vešči, zato je bil tudi ustvarjalni izziv toliko večji. Vsak izmed desetih otrok je namreč izdelal svojo Starovrhniški pritrkovalci z butaro velikanko V starih časih je na vasi veljalo, da je bil ob cvetni nedelji tisti z največjo butaro tudi najbolj spoštovan in občudovan, butara pa je poleg svoje dolžine morala vsebovati tudi sedem različnih lesov, pa tudi pomaranče so morale biti privezane na njej, če si je izdelovalec le lahko privoščil njihov nakup. Že kar nekaj let smo staro-vrhniški pritrkovalci to čast prepustili komu drugemu, letos pa smo se odločili, da je vrsta spet na nas in tako pljunili v roke. Najpomembnejša sestavina vsake butare je bršljan, po katerega smo se že tradicionalno odpeljali na Primorsko, saj je tam (po legendi, ki kroži med izdelovalci) bolj zelen ima več »kuglic«. Najverjetneje pa razlog tiči v tem, da je tam le bolj dostopen. Preostale sestavine, torej še leskove šibe, brin, resje, oljčne vejice, dren in tisa (ki pa je pri nas zaščitena, zato smo uporabili jelko), smo nabrali malo v Starem malnu, malo na Raskovcu in preostalo v bližnji okolici. Sicer je pridobivanje sestavin le pol dela, butaro je treba potem še zvezati, kar nam je vzelo še dobra dva dneva. A smo tudi to zmogli in jo na praznik prinesli v farno cerkev ter postavili kar v njej, potem pa še enkrat zunaj, kjer je bila na ogled še nekaj časa. Merila je 17 metrov, kar je ravno do cerkvenega stropa. Teža ni bila znana, obveščeni viri pa vedo še povedati, da je bilo porabljenega zelenja kar za tri prikolice. Pri tem bi se izdelovalci radi zahvalili za gostoljubje tudi našemu »sponzorju« Anžetu Stržinarju ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izdelavi in postavitvi letošnje velikanke. Aljaž Ogrin V ponedeljek, 16. aprila 2018, smo imeli v Podlipi zadnjo pravljično urico te sezone. raketo, pri čemer so jim Janez, Andrej in Klemen z veseljem priskočili na pomoč. Za zaključek so se otroci posladkali še s čokoladnimi jajčki, kokicami in sokom. Glede na navdušenje otrok bomo tradicijo pravljičnih uric »v moški izvedbi« prav gotovo nadaljevali tudi v naslednji pravljični sezoni. Barbara Kuzmič Zadnja leta je bilo v navadi, da smo se za zaključek zbrali na otroškem igrišču za šolo, tokrat pa smo bili zaradi muhastega aprilskega vremena raje previdni in smo se družili kar v učilnici. Otroci so prisluhnili pravljici Jutranji zbor. Mali ptiček Svit je navdušen nad ubranim jutranjim petjem ptic in tudi sam bi se rad pridružil zboru, a kaj, ko zamudi na avdicijo. Na koncu ugotovi, da mu bolj kot zgodnje jutranje žvrgoljenje ustreza večerno petje. Pri tem se mu pridruži na las podobna ptica in mu razloži, da sta si podobna zato, ker sta oba slavčka. Slavčki pa se od preostalih ptic ločijo tudi po tem, da ne pojejo ob zori, ampak zvečer. Po pravljici smo z otroki izdelovali ptičke iz papirja. Pogovarjali smo se tudi, če so letos že slišali kukavico in po čem vse ugotovimo, da je v deželo prišla pomlad; trava postane lepo zelena, rožice cvetijo, drevesa se olistajo, predvsem pa nas v jutranjiih urah razveseljuje čudovito petje ptic. Zaključek pravljične sezone smo proslavili s slastnimi »Vr-tnarjevimi« picami in sokom, otroci pa so prejeli pohvale za zvesto udeležbo na pravljičnih uricah, ki so potekale v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Podlipa - Smrečje. Ker imam rada izzive, bom v Podlipi poizkusno izvajala program družinske pismenosti. S starši in otroki se bomo do začetka poletnih počitnic srečevali ob četrtkih na vsaka V a b i l o dva tedna. Vsako srečanje bo tematsko obarvano, v primeru lepega vremena bomo hodili tudi na sprehode, raziskovali bližnjo okolico, predvsem pa se družili in se imeli lepo. Glavni namen druženja bo otrokom in njihovim staršem na zanimiv način predstaviti čim bolj raznolike, kakovostne in zanimive knjige ter jim približati svet branja. Barbara Kuzmič, Cankarjeva knjižnica Vrhnika ŠD LIPA Podlipa - Smrečje in KS Podlipa - Smrečje vabita na POHOD PO KROŽNI ROMARSKI POTI V SMREČJE Pohod bo 1.5. 2018. Odhod bo ob 8. uri izpred gasilskega doma v Podlipi. Pohod ni zahteven, tri ure hoje, primerno za družine. Za okrepčila poskrbite sami. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni! Povži na Povžariji Ali ste vedeli, da se Stari Vrhniki reče tudi Povžarija? Mlade klekljarice Otroške klekljarske sekcije KD Stara Vrhnika so raziskovale, od kje domače ime Povžarija. Raziskovale so, od kje vse v povezavi s Staro Vrhniko, se pojavljajo polži, kakšni so in kakšna je njihov zgodovina. Na podlagi tega je konec marca nastala razstava klekljanih polžev v okviru pomladnega večera na Stari Vrhniki v Lopi. Nastalo je več kot 30 klekljanih polžev: »Podkurenski povž, Gromov povž, Povž Kulturnega in športnega društva Stara Vrhnika, Gasilski povž, Zaljubljeni povž, Vesolski povž- ki, Roza dirkač, Sramežljivko« ... Polži so različnih velikosti, iz različnih tehnik klekljanja in zelo pisanih barv. Posebnost te razstave je bila, da so bile popolnoma avtorske čipke. Vse vzorce polžev za čipko smo narisali sami. Zanimiva tema je privabila tudi starejše klekljarice, ki so se nam kasneje pridružile pri klekljanju polžev. Razstava je nastala pod mentorstvom Petre Fefer. Čipke za razstavo so prispevale: Bina Fefer, Gaja Marolt, Iris Gojčič, Luka Maklin, Taja Golob, Tina Stojanova in Jakob Maklin. Starejše klekljarice: Majda Caserman, Joži Krvina, Vesna Jurač, Ema Goričan in mentorica Petra Fefer. Petra Fefer N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Butara velikanka, Planica in čistilna akcija Tako smo vestno nadaljevali dolgoletno tradicijo izdelave butare velikanke v našem kraju, letos pa smo imeli še poseben privilegij, da smo jo kljub dolgi zimi izdelovali na toplem, v Bertovi novi mizarski delavnici. Priprave so se začele že nekaj dni prej, saj je bilo treba nabrati ves potreben material, predvsem različne vrste lesa in zelenje, pa barvne trakove, pomaranče in še kaj. Za izreden prevoz dolgega tovora do cerkve je poskrbel naš sokrajan in društveni kolega, inštalater Ti- len Lukan s svojim kombijem, tam pa smo markantno butaro še pred mrakom postavili ob vhodu v cerkev. Nadaljevali smo v slogu vse do poznih večernih ur: ob polno založenih mizah domačih dobrot in ob živi glasbi Jane- Veseli pohodniki! V petek pred cvetno nedeljo (23. marca) smo Zaplaninci na pobudo zagnanega predsednika Športnega društva Zaplana, Berta Gabrovška, in njegove soproge Melite postavili največjo butaro doslej - merila je kar devet metrov! za Kogovška. Noč je bila za marsikoga prekratka, saj so se številni naslednji dan že navsezgodaj tako kot vsako leto z avtobusom odpeljali v Planico na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. S harmoniko, domačo hrano in dobro voljo, seveda. Le-te nam na naših druženjih, bodisi delovnih ali tistih, namenjeni zgolj zabavi, res ne manjka, zato bi si resnično želeli več sodelovanja in povezanosti Zaplanin-cev v okviru našega društva, ki letos beleži 15-letnico delovanja. Ravno zato ga imamo, zato dobrodošli! Precej manj navdušenja med Zaplaninci pa je bilo za letošnjo čistilno akcijo, ki je potekala v soboto, 7. aprila. Na Spodnji Zaplani je bil odziv sicer boljši kot v Zgornji, dela pa nam na takih akcijah (vsako leto organiziramo vsaj eno) nikoli ne zmanjka, zato vsak par rok res šteje. Upamo in že zdaj pozivamo vse, ki nam je mar za prijetno bivanje in čistočo naših čudovitih krajev, da se nas ob naslednji priložnosti zbere čim več. Poskrbeli bomo, da vabila zagotovo ne boste spregledali. Načrtov za letošnje leto je še kar nekaj: • v ponedeljek, 30. 4., se bomo na dvorišču pred društveno brunarico družili ob ognju z živo glasbo - tudi tokrat bo z nami Janez Kogovšek; • v soboto, 9. junija, se bomo dobili na zaplaninskem pikniku ob 15-letnici ŠD Za-plana z odbojko na mivki in živo glasbo; • v soboto, 25. avgusta, se bomo podali na izlet z ladjico; • teden pozneje, 1. septembra, pa bo tradicionalni turnir v nogometu na travi. O dogajanju na Zaplani vas bomo z veseljem obveščali tudi v Našem časopisu, sicer pa ste vsak konec tedna ob večerih dobrodošli v naših društvenih prostorih v Zgornji Zaplani, kjer vas bo sprejela naša nasmejana marljiva oskrbnica Jana Grbec. Andreja Frankovič, ŠD Zaplana Bar pri Marjanu je v nedeljo osmega aprila zopet organiziral pohod po Ligojni. Kot že prejšnje leto smo bili tudi letos obsijani s prijetnimi sončevimi žarki in obkroženi z obrazi, polni nasmehov. Pot nas je peljala od terase bara preko zelenečih travnikov do višjega razdelka Razpotje, pa preko Mavsarije po gozdni senčni poti vse do t.i. najvišjega vrha Ligojne, to je 'Štrukljovec'. Potko smo nadaljevali mimo Pesk, kjer so včasih uprizarjali žive jaslice. Ob poti ni manjkalo cvetočih narcis in veselih korakov. Pohod smo prijetno utrujeni končali pri baru, kjer so nas čakali krožniki golaža in zvoki harmonike. Z nedeljo smo tako lepo pozdravili prebujanje pomladi in si rekli, da bomo naslednje leto ponovili! Lepo vabljeni (ŠJ) V a b i l o STAREJŠI VOZNIKI IN VOZNICE, POZOR! Na brezplačno predavanje vabimo vse starejše voznike in voznice, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah. Na predavanju bomo predstavili pravila cestnega prometa, praktične izkušnje policije, temeljne postopke oživljanja, varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti ter svetovanje o zdravstvenih merilih za vožnjo. Imeli boste tudi možnost svetovalne vožnje z ocenjevalci na vozniškem izpitu. Vljudno vabljeni v torek, 22. 5. 2018, od 9.00 do 12.30 V Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Akcija poteka v sodelovanju z AVP RS, Policijo, FORTOX, ZDUS, RK RS, DARS, ZŠAM Vrhnika in SPV Vrhnika in Društvom upokojencev Vrhnika. Vabljeni! Tradicionalni pohod iz Sinje Gorice v Rovte Prvi pobudnik pohoda je bil Jože Lenaršič, takoj so se pridružili Franc Jeraj, njuni prijatelji in znanci, organizator letošnjega pohoda pa je bil Rado Dolenc. Do cilja je več pohodnih poti, tako hodijo vsako leto po delno spremenjeni trasi. Po vremensko spremenljivi in deževni velikonočni nedelji jih je čakal čudovit sončen dan. Več kot polovica se jih je tudi letos pripeljala s posebnim avtobusom iz Rovt na zbirno mesto na dvorišče podjetja Dvig, d. o. o., v Sinji Gorici. Po bogatem okrepčilu, ki jih je čakalo tam, so poho-dniki krenili preko opuščene železniške proge do Stare Vrhnike in naprej na Planino, kjer je bil nekoliko daljši postanek. Pot so nadaljevali mimo stare šole na Zaplani, preko Miznega Dola do Gradišča. Pri Žabarju, na višini 770 m nad morjem, se jim je odprl čudovit pogled na vse strani neba, na Triglav, na zasnežene Julijce, Blegoš in bližnji Vrh Svetih Treh kraljev. Pot so nadaljevali do Rovt, mimo centra vasi do gostilne v Zajelah, kjer jih je čakalo okusno kosilo. S sodobnimi napravami so izmerili 26 tisoč Na velikonočni ponedeljek se je tudi letos zbralo veliko pohodnikov, natančneje 55, ki so se udeležili že dvanajstega pohoda. prehojenih korakov in 480 m višinske razlike. Na pohodu ni manjkalo dobre volje in smeha, kar je lepo vreme le še dopolnjevalo. Najstarejši pohodnik Rudi Dolenc je že dopolnil 84 let, najmlajša udeleženca pa sta bila njegova pravnukinja Sara in Jonatan Šemrov, oba stara 6 let in pol. Po kosilu so nadaljevali z druženjem in se pozno popoldne zadovoljni vračali na svoje domove. Franjo Modrijan N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sekanje pirhov Vsakoletno obujanje družabnega običaja ob velikonočnih praznikih je sekanje pirhov. Člani Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske, njihovi partnerji, sorodniki, prijatelji smo se sestali v Lopi na Stari Vrhniki na sončni velikonočni ponedeljek, 2. aprila 2018. S seboj smo prinesli potico, šunko, hren, pijačo; gospa Lidija je izdelala posebno torto za DLNON. Nepogrešljivi pa so bili pirhi, ki smo jih porabili za sekanje. Vsak udeleženec tekmovalec je dobil po pet kovancev in poskušal doseči čim več zadetkov. Z odraslimi sta se pomerila tudi lanska mlada tekmovalca Jan in Maja, ki sta se dobro pripravila že doma in tako dosegla drugo in tretje mesto, zmagal pa je Andrej Tkalič. Po končanem turnirju se nam je pridružil Štefan Ha-dalin in preizkusil oster pogled in mirno roko za čim več zadetih pirhov. Snidenje smo izkoristili za pobiranje letne članarine in občni zbor društva - razrešili smo stare člane in izvolili nove, pregledali smo finančno poročilo, opravljene akcije društva in si postavili nove cilje za leto 2018. Ker letos obeležujemo sto let smrti Ivana Cankarja, bomo organizirali pohod Po poteh prečudnega kraja, ki bo 19. maja ob 8. uri izpred Cankarjevega spomenika na Vrhniki, preko Stare Vrhnike na Kuren in nazaj na Staro Vrhniko. Vabljeni vsi, ki uživate pri hoji in se radi družite! Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da nam je bilo na praznični ponedeljek prijetno; posebna zahvala pa velja KS Stara Vrhnika in našemu Fran-ciju Petkovšku za gostoljubje v Lopi. Metka Paškulin IGRA, MEDSOSEDSKO DRUŽENJE IN POVEZOVANJE SE IGRA -12. MAJ 2018-PRIDRUŽITE Se NAM! ura? Ob 14. uri_ kje? Š p ortni par k Bevke žar: bo / ne bo! PRINESITE ŽOGO, KOLEBNICO, GUMITVIST, BADMINTON, FRIŽBI, HRANO, PIJACO, PECIVO IN DRUGE DOBROTE. IGRALI BOMO STARE IGRE, POSLUŠALI SMEH IN VRISKE OTROK. ODRASLI BOMO OBUJALI SPOMINE, DEBATIRALI IN SE IMELI FAJN. KONTAKT: VEC NA WWW.5LQVENiJA5EiGKA.5l M/ POBUDNIK PROJEKTA JE DRU^TVONA WWW.NATURO.5l PREJELI SMO - Pismo članom OZVV Vrhnika - Borovnica - v imenu poštenja in pravičnosti Ker me je prisilila neodzivnost predsednika društva vojnih veteranov OZVV Vrhnika - Borovnica, ne morem, da se ne bi oglasil in dopolnil zadnjega zasedanja glavnega zbora OZVV Vrhnika - Borovnica zaradi objektivne seznanitve preostalih vojnih veteranov (naprej V V.), ki jih ni bilo na glavnem zboru (naprej G. Z), hkrati pa tudi bralce Našega časopisa. Ves komentar je v smeri naslovnika, to je poštenja in pravičnosti, kar boste presodili vojni veterani in bralci. Z zanimanjem sem sodeloval in poslušal razpravo G. Z., ki je bila namenjena aktualnim temam in volitvam, zlasti razrešitvi člana v častnem razsodišču OZVV Vrhnika - Borovnica. Razumem vašo stisko zaradi zadnjih neuspehov ali napak, ki si jih je prislužilo društvo OZVV Vrhnika - Borovnica. Prišla je razsodba častnega razsodišča ZVVS, ki je razsodila, da je častno razsodišče društva OZVV Vrhnika - Borovnica naredilo »formalno« napako, ker ni obravnavalo pritožbe člana društva. Pritožba je bila obravnava na razširjenem predsedstvu na pobudo predsednika častnega razsodišča, na katerem se je javno opredelil, da ne bo sklical senata častnega razsodišča. Pri tem G. Z. In tudi drugi organi upravljanja niso zaznali odgovornost ali vpliva navzkrižnih interesov, ker je s tem dejanjem predsednik častnega razsodišča povzročil »formalno« napako, treba pa je bilo zamenjati člana častnega razsodišča - v imenu poštenja in pravičnosti. Resnično mi je žal, da se v preteklosti ni odgovarjalo na dobronamerne pritožbe organov društva o aktualnem primeru neoddanega delegatskega vprašanja. Ne želim ugibati, ali je to posledica nepoznavanja statuta ali društva, strokovnosti ali plod drugih razlogov. Jaz lahko mirne vesti povem, da sem zastopal samo interese V V., ne vidim pa se v kakšnih drugih interesih. Delegatsko vprašanje, postavljeno pred tremi leti, ki se je nanašalo na zvišanje starostne meje za upravičenost brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja (ki nam pripada kot vojnim veteranom), je dandanes aktualno tudi za vodstvo ZVVS, saj jo je v njihovem imenu ponovno uvrstil v parlamentarno proceduro poslanec SMC g. Dolinšek. Dragi V V., vesel bom, če bo novi ZVV spremenjen, vendar to ne pomeni, da je pri ocenjevanju dela našega društva treba najti - po oceni organov društva - grešnika in zvaliti vso krivdo nanj po »Kumrovškem« zakonu - Kdor ni z nami, je proti nam. To dokazuje tudi glasovanje G. Z., ki je brez obrazložitve razrešil člana častnega razsodišča društva. Potek glasovanja G.Z. je potekalo v paketu, samo paket častnega razsodišča je bil spremenjen v imenu navzkrižnih interesov ali poštenja in pravičnosti. Navzkrižni interesi se pojavljajo tudi v organih društva, vendar to ne moti nikogar. Navzkrižne interese upošteva ali izključuje tudi statut društva, ki navaja, da senat častnega razsodišča zaseda tričlansko, voli z večino prisotnih, kar pomeni, da sta dva člana večina, torej navzkrižni interes nima nikakršnega vpliva, če se član izloči. Dvomim, da je organ društva, ki je sestavljal omenjeni paket, imel v mislih statutarna načela, ki govorijo o zakonitem delovanju društva, poštenja in pravičnosti. Glede na vsa dejstva vas ob koncu pisma prosim, da svoj neuspeh za neuspešno delo organov društva ne iščete odgovornost pri razrešenem članu častnega razsodišča. Vsa odgovornost je namreč izključno v organih društva, ki niso upoštevali poštenja in pravičnosti ali statuta društva. Peter Kavčič, V. V Razsvetljenje Ob branju 457. številke Našega časopisa sem doživel nekaj podobnega kot sv. Pavel ob srečanju Jezusa Kristusa, ki je iz njegovega preganjalca postal neutrudni oznanjevalec. Ob tako globoko utemeljenih junaštvih naše polpretekle zgodovine sem skoraj onemel. Torej naj se takoj vrne rdeča zvezda na zastavo, tudi kladivo in srp naj dobita častno mesto. Zlasti srp, ki me spominja na žetev in pšenico - to, da nobeno leto od leta 1945 naprej nismo pridelali dovolj pšenice za smooskrbo, pa verjetno ni pomembno. Pomembno je, da je imelo ljudstvo (proletariat) oblast. Hranil nas je gnili ameriški kapitalizem, ki izkorišča delavstvo. Menda še danes. Hmm, pri nas tega ni bilo. Govora je še o silnem izganjanju okupatorja, zaradi česar sem malce v dilemi, saj je naš dika in vzor Tito nekoč dejal, da se z okupatorjem ne zapletati, sile pa naj se osredotočijo na prevzem oblasti delavskega razreda. Bi potlej držalo, da če ni bi Sovjeti leta 1945 vkorakali v Jugoslavijo, bi bili Nemci menda še vedno tukaj? Govora je tudi o izdajalcih: so bili dojenčki in majhni otroci izdajalci? Pa očanci s krevljicami in mlada dekleta? Menda so kar v vrsti hodili na okupatorjevo komando. Zato imamo verjetno toliko morišč in grobišč. Kot bi šlo za čistilno akcijo, saj je narod treba očistiti. Likvidatorji so taka herojstva počeli ponoči, čez dan pa so bili v temni senci, kot bi imeli težave z očmi. Sončnih očal pa tedaj še niso imeli. Mimogrede, enega politika v parlamentu imenujejo »Princ teme«. Mogoče bi bilo to poimenovanje primernejše za prej omenjene in njihove privržence. Ena od lastnosti osvoboditeljev je bil tudi tek. Ko so v Dražgošah zaključili junaško dejanje, so bili v rekordnem času na Jelovici. Če bi bil še dandaes tak junaški duh v ljudeh, ne bi bilo treba plačevati dragih maratoncev iz Afrike za naš maraton v prestolnici. Zdaj se sprašujem, kje so vsi komunisti po tako herojski preteklosti? Bojim se, da so šli v ilegalo, kjer bili najuspešnejši. Ko so imeli absolutno oblast, ni šlo najbolje, narod je skupaj z državo bankrotiral. Smo se pa tedaj zelo približali idealu komunizma: denar je postal skoraj brez vrednosti. Zadnjič mi je nekdo omenil Združenje za grozote revolucije slovenskih komunistov in njihovih pomagačev, pa ga bom sedaj po razsvetljenju že spravil na pravo pot s prejšnjo številko Našega časopisa. Janez Jelovšek Počistite za svojimi štirinožci Naj bodo sprehodi prijetni Vrhnika in okolica sta bogati z lepimi sprehajalnimi potmi in zelenimi površinami. »Le-te uporabljamo tako sprehajalci, starejši, samski, z otroki kot tudi lastniki psov. Poti so res lepo urejene, večinoma stran od ceste. Ob poti je tudi veliko smetnjakov kamor naj bi odlagali smeti. Že odjeseni naprej pa opažam veliko porast pasjih iztrebkov po sprehajalnih poteh. Sedaj ko pa je toplo vreme stalilo sneg, je uporaba sprehajalnih poti skoraj nemogoča. Med sprehodom moraš stalno paziti, kam boš stopil, saj je iztrebkov toliko, da si lahko vesel, če prideš brez njega na čevlju domov. Enako je tudi na poti na Planino ali proti Sv. Trojici,« nam je potožila bralka Sabina. Res je v odloku občine zapisano, da lahko redar oglobi lastnika psa, za katerim na javni površini ne pobere iztrebka, pa vendarle vemo, kako je s tem: redarjev navadno tam, kjer se dogaja »nečednost«, ni. Treba je storiti korak naprej in pri sebi ozavestiti nujnost tovrstnega početja. Zdi se samoumevno, da ne mečemo smeti po ulicah in zelenicah, prav tako ne kakamo in lulamo vse-povprek. Zato bi nam moralo biti samoumevno, da počistimo tudi kupčke za našimi štirinožci. Na Vrhniki je več kot 150 uličnih košev in pasjih stranišč, pravijo na komunali, zato to res ne bi smel biti vzrok, da gledamo stran, ko se onečedi kuža. Če si nataknemo vrečko na roko in tako poberemo iztrebek ter vse skupaj odložimo v namenski zabojnik, ni niti trohice bojazni, da bi se umazali. (gt) N OŠ Občina Vrhnika 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Upočasnitev - Robidišče nad Nadižo, kraj pradavnih energij Si kdaj zaželite svobode, v kateri bi svoj dan preživeli kot ptički na veji ali srne v gozdu, brez načrta, brez pričakovanj, brez upanj, brez strahov Kanadska Šamanka v Sloveniji Kim Doucette, znana kot Kimspirational, je rojen medij. Njen edinstveni dar je komunikacija s preminulimi osebami, ki so nam blizu, z našimi sorodniki in drugimi dušami, ki so povezane z nami. Stik naveže z angeli in našimi vodniki. Pri svojem delu uporablja različne tehnike, ki izvirajo iz znanja, ki ga je pridobila, ko je potovala in obiskovala številne kraje širom sveta: Korejo, Avstralijo, Afriko, Peru, Brazilijo, ZDA. Na svoji poti je Kim spoznala številne poglede na življenje ter se srečala z različnimi verovanji: od budizma in muslimanske tradicije pa vse do keltskega verovanja, indijanskih modrosti in različnih oblik šamanizma. S svojih potovanj je prinesla polno naročje modrosti in znanja različnih duhovnih tradicij. Zdaj svoje dragocene izkušnje uporablja pri svojem delu s posamezniki (t.i. »readingi«), s skupinami, na predavanjih in ob drugih priložnostih. Kim trenutno deluje v Sloveniji. Njeno poslanstvo je navdihniti in podpreti notranji svet posameznika, da lahko deluje najbolj v skladu z nalogo njegove duše. Pomaga pri iskanju njegove najbolj prave in edinstvene poti. Tako najdemo notranji mir, ki biva nekje globoko v nas. Šamansko zdravljenje Šamansko zdravljenje je starodavni način povezave do naravnega zdravljenja posameznika. Pomaga do globokih modrosti, ki nam jih ponuja Mati Zemlja. Šamani po vsem svetu uporabljajo naravno zdravljenje, pomagajo ljudem, da prevzamejo odgovornost za generacije od pradavnih časov vse do danes. To je vera v naravo in vera v nas same in vse, kar nas obdaja in povezuje. V veliko primerih je povezava do prejšnjih življenj, do narave in ugotoviti, kako se lahko mi vključimo nazaj v naravo. Veliko ljudi prihaja zato, da povežejo svojo podzavest in tako najdejo sebe bolj budne v življenju. Korenine bolezni so večino bolj na duševni ravni. Ponavljajoči se simptomi še ne pomenijo bolezni. Dva imata lahko enako bolezen, ampak eden jo ima lahko zaradi duševnega stanja. Ljudje pogosto pridejo na šamansko zdravljenje, ko ne vidijo več drugih možnosti. V takem primeru je lahko bolezen že prehuda in imunski sistem prešibek. Z zdravljenjem si pomagamo uravnotežiti in najti harmonijo v telesu ter najti vzrok bolezni. Šele takrat se lahko začnemo zdraviti. Ša-mansko zdravljenje je osredotočeno na to, kaj je povzročilo bolezen, da vidimo, v katerem času se je to zgodilo. Na primer: nepojasnjen napad tesnobe je velikokrat težava iz prejšnjih življenj ali morda vsrkamo od družbe, družine ali znancev. Šamani-zem je mentalno, fizično, duhovno in čustveno uravnoteženje. Vsak šaman ima svoj način dela s posameznikom, odvisno od učenja in osebnega dara. Kim uporablja kombinacijo učenja iz Peruja sedmih 7 šamanov in osebnega daru prednikov severnoameriških Indijancev. Osebni posvet - reading Njeni readingi pomagajo ljudem. Vsak reading je drugačen, kot je vsaka oseba drugačna. Kim dovoli angelom in dušam, da nežno govorijo skoznjo in tako prenese sporočila ter vam pomaga pri odločitvah na vaši življenjski poti. Readingi ne pomenijo branja neke začrtane in nespremenljive poti v prihodnosti, gre bolj za odločitve v sedanjem trenutku, ki bodo oblikovale vašo prihodnost. Na vaše odločitve pogosto vplivajo prejšnja življenja in ponavljajoči se vzorci, ki jih nosimo v sebi. Kim vam jih pomaga ozavestiti in jih spremeniti. Tako se spreminja tudi vaša prihodnost. Terapija za pare, terapija z zvokom, regresija v prejšnja življenja, osebno duhovno svetovanje, energetsko čiščenje hiše, predavanja in delavnice ... Informacije na 040 90 66 90 ali www.Cente-rAstera.si V petek, 9. 3. 2018, smo se skupaj s skupinama Pikice in Miškolini odpravili z avtobusom v Ljubljano na ogled lutkovne predstave Bert. Da bi si vaša glava in telo vsaj za trenutek oddahnila od pritiskov vsakdana? Morda si želite upočasnitev, ki bi vas vrnila nazaj na tirnice mirnega in pristnega delovanja, iz katerega zorijo najlepši življenjski sadeži. Morda si želite trajno prestopiti na pot duhovnega zorenja in samo-uresničitve. Nevešče oko bi reklo, da je človek na vrhuncu svoje prosperitete, svojega brstenja in ustvarjalnosti, obdan z obiljem stvari in neprenehoma v deliriju užitkarstva in zabavljaštva. Nekdo pa, ki zna zreti v duha časa, občuti stisko ljudi, vpetih v zdajšnji načina življenja, kjer je za neko stvar, denar, dobiček, tržni delež vredno pomendrati človeškega duha za dosego tega cilja, čas, v katerem človeški duh nima več nikakršne vrednosti, kjer je človeška sila postala komoditeta, sredstvo, ki se jo vrednoti v bilancah. Zdaj je Upočasnitev svetovno gibanje, ki z zgledom in ukom ponovno vzpostavlja ravnotežje v človekovo življenje, ki je, zaradi nenehnega pritiskanja na gas, postalo izgorelo, človek pa uvel, otopel, iztirjen, depresiven. Ste opazili, da je beseda depresiven sestavljena iz deep-rest (angl.), t.j. stanja, v katerem vse v nas sporoča potrebo po globokem počitku? Upočasnitev je odgovor na vse stiske današnjega časa, ki bi ga v eni besedi natančneje opisali kot zavedanje. Rešitev je v tem, da smo pozorni, kaj se zdaj godi z nami, kaj nas poganja v početje, ki ga opravljamo ta hip. To smo sposobni opaziti le, kadar smo v tem, kar je, kadar je vsa življenjska sila zbrana v tem trenutku, medtem ko nas naglica drži v času, ki šele prihaja, in ga z gledišča moči ni. Zdi se, da sta hitenje in lovljenje rokov preizkuševalca naše osebne moči, kjer imamo na izbiro le dvoje: pustiti, da nas potegne za seboj in nas duhovno usmrti in pahne v bolezen, ali pa jo uporabiti za izzivalca v našem duhovnem boju, v katerem se ponovno povežemo s seboj, s svojimi prvinskimi občutji, ki obidejo razum in celotno bitje vrnejo na pot ravnovesja in zdravja, nas dvignejo na nov nivo dojemanja pomena 'dobrega počutja', neodvisnega od vsega zunanjega in čvrsto usidranega v notranji moči. Upočasnitev oz. zavedanje terja določen način življenja, ki ga prepoznamo po mirnem dihanju, ozaveščenem gibanju in zbranosti pri početju. Sebe in telo moramo uriti v zavednem dihanju že navsezgodaj, preden vstopimo v naglico vsakdana. Hoteno se moramo držati v tem, kar počnemo, in paziti na vsak gib. Hodimo na daljše sprehode v tišini, izklapljajmo se iz 'sistema', načrtuj-mo čas 'brez načrta', meditirajmo, molimo, poiščimo si svoj ritual 'ne-početja'. Vse to in številna druga pomagala lahko spoznate in osvojite na urjenju Bojevniške šole Hosta v Robidišču, vasi, pozabljeni od sveta, vseeno pa na samem dosegu roke za vsakogar, ki zna imeti rad in negovati Življenje. Za Hosto Marjeta Oblak Šumrada Otroci so že ves teden nestrpno čakali na obisk Lutkovnega gledališča, predvsem pa jih je navduševala sama vožnja z avtobusom. Končno je prišel petek, dan, ko smo se hitro oblekli in nestrpno čakali prihod avtobusa. Vsi otroci so komaj čakali, da bi končno vstopili na avtobus, se pripeli z varnostnimi pasovi in doživeli to pu- stolovščino. Z radovednimi očmi so skozi velika okna avtobusa opazovali premikajoče se avtomobile na avtocesti in okolico. Pred Lutkovnim gledališčem smo se tudi fotografirali, da bi imeli fotografijo za spomin. V Lutkovnem gledališču smo v garderobo pospravili bunde, kape in šale ter se skupaj odpravili na ogled predstave. Udobno smo se namestili na pisane stole in nestrpno čakali pilota Berta in njegovega papirnatega zmaja. Predstava je bila zelo zabavna, saj se je po dvorani velikokrat širil otroški smeh. Po ogledu predstave smo nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom, se oblekli in vrnili na težko pričakovano vožnjo z avtobusom domov. Ker je bil dan poln doživetij, so nekateri otroci med vožnjo domov omagali. Klobučki - Monika Lukic N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhnika, 16. marec - Moto klub Nauportus Vrhnika je v vrhniškem gasilskem domu izpeljal že 14. občni zbor svojih članov. Prednost varni vožnji Pozdrav predsednika MK Notranjska Tomaža Remškarja Zbora se je udeležilo kar veliko članov društva in gostov, med njimi tudi predstavnik ZŠAM Vrhnika Franjo Čre-tnik, tajnik MzM Pavle Koče-var in predstavnik PGD Vrhnika. Prebrali so vsa poročila in vsa so tudi soglasno sprejeli, pa tudi načrt za leto 2018. Prvi je zbrane pozdravil predsednik MK Nauportus Tomaž Rem-škar, ki je prebral tudi poročila o delu za leto 2017 in nov načrt za leto 2018. Med drugim je posebno poudaril: »Prvo aktivnost smo izpeljali že 23. aprila 2017, ko je župnik gospod Blaž Gregorc, tudi motorist in naš član, blagoslovil motorje in motoriste ter ostale udeležence v prometu pred cerkvijo Sv. Pavla na Vrhniki. Po blagoslovu smo se odpeljali na panoramsko vožnjo skozi Vrhniko do Drenovega Griča v športni park. Tam smo se skupaj družili ob dobrem golažu. V mesecu maju (27. 5. 2017) smo organizirali varno vožnjo za naše motoriste, katera je ena redkih v Sloveniji. Pomagali so nam policisti motoristi iz PP Brdo, ki so na poligonu prikazali pravilno in varno vožnjo preko raznih ovir. PGD Stara Vrhnika pa je ob varni vožnji prikazala še reševanje ponesrečencev iz poškodovanega vozila ob prometni nesreči. V mesecu juniju pa smo bili gostje motoristov in krajanov Vučjega gradu. Skupaj z njimi smo se popeljali po okolici Goriških brd ter se tudi družabno z njimi družili na zaključnem pikniku.« V načrtu za leto 2018 so predvideli motoristične izlete in udeležbo članov na krvodajalskih akcijah. Računajo tudi na organizacijo varne vožnje, ki je postala vrhniška tradicija. Prav to aktivnost pa je posebno pozdravil in pohvalil predstavnik MZM Pavle Hočevar. Tako sta Vrhnika in MK Nauportus ena izmed redkih, ki v Sloveniji pripravita poučno varno vožnjo, namenjeno premagovanju nevarnih cestnih ovir. Po končanem občnem zboru je sledilo družabno srečanje ob dobri jedači. Seveda z željo, da bi bili člani motoristi previdni in ne prehitri na svojih motornih konjičkih. Zato vsem samo: »Varno in srečno vožnjo.« Simon Seljak Zbor članov društva invalidov Sinja Gorica, 24. marec - 35. redni zbor članov Društva invalidov Vrhnika. Ze po tradiciji potekal v Gostišču Bajc v Sinji Gorici. Zbralo se je več kor sto članov društva, predstavniki prijateljskih in pobratenih društev in župan Občine Vrhnika Sto-jan Jakin. Zbrane je prvi nagovoril predsednik društva Ciril Pod-bregar. Društvo je eno najstarejših v občini, eno največjih po številu članstva ter tudi zelo delavno in aktivno. Največji poudarek delovanja društva je na osmih posebnih socialnih programih ZDIS-a. Trenutno je včlanjenih 525 rednih in 85 članov neinvalidov. Po sprejetju dnevnega reda je zbor članstva vodilo delovno predsedstvo. Glede na uspešne aktivnosti in delovanje na področjih sociale, rekreativno--športnih dejavnostih, kulturnega delovanja in ustvarjalnih delavnic ter raznih drugih aktivnostih so zbrani člani soglasno sprejeli vsa prebrana in predstavljena poročila. Sprejeli so tudi program aktivnosti, ki največ pozornosti namenja uresničevanju ciljev in nalog, ki so opredeljene v osmih prebranih socialnih programih: preprečevanje in blaženje socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti, zagotavljanje zagovorništva, informativna Predsednik društva Ciril Podbregar, delovno predsedstvo in gostje zbora dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje in delo, ohranjevanje zdravja, rekreacija in šport, dnevni centri/klubi, in kulturna dejavnost. Pohvaliti je treba prizadev- Pasavček pri sončkih in Zajčkih Najstarejši otroci, ki bodo že septembra zakorakali v šolo, so v marcu spoznavali, kako pomembno je, da poskrbimo za varnost v prometu. Sodelovali so v mednarodnem projektu Pasavček. Skozi igro so spoznavali pomembnost pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev in varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Odšli smo tudi na sprehod po mestu, kjer smo si ogledovali prometne znake ter se naučili pravilno prečkati cesto. V vrtec so na obisk prišli člani ZŠAM Vrhnika in otroke s pomočjo igranih situacij in poligona poučili o pravilni uporabi varnostnih pasov in varnosti v prometu. Tako so se tudi otroci v vlogah vozni- kov, pešcev in kolesarjev naučili, kako pomembno je, da poznamo pravila v prometu in jih a upoštevamo. Vsi skupaj si želimo, da bi cilj tega projekta zares osvojili otroci in tudi starši, saj je varnostni pas vez z življenjem. Zahvaljujemo se tudi članom ZŠAM Vrhnika za obisk in sodelovanje. Jana Merlak nost in uspešnost njihovega Mešanega pevskega zbora DI Vrhnika, ki so imeli tudi kratek nastop. V letu 2017 je imel zbor več kot 30 nastopov ter pevski nastop na treh revijah: občinski, na pevskem taboru v Šentvidu in na reviji invalidnih zborov v Radljah ob Dravi. Zbor so pozdravili tudi gostje, še posebno župan Vrhnike je pohvalil delovanje društva, ki skrbi za poseben socialni program -psihosocialno rehabilitacijo, ki je namenjena brezposelnim in zaposlenim ter osebam s telesno okvaro in osebam s statusom invalida. Prav to je v sedanjem času resnično potrebno. O delu društva je spregovoril njegov predsednik Ciril Pod-bregar, ki je med drugim poudaril: »Delo v društvu je potekalo po sprejetem programu. Vse aktivnosti, sprejete s programom kot tudi sodelovanje članov društva na prireditvah, katerih nismo predvideli s programom dela, je izvršni odbor na svojih sejah sproti obravnaval in spremljal predloge in pobude za njihovo uresničitev. Ob tej priliki bi pohvalil člane izvršnega odbora in člane komisij, ki so se sej udeleževali v polnem številu, tako da nikoli ni bil problem sklepčnosti. Zahvalil bi se jim tudi za aktivno sodelovanje pri uresničevanju programa. Najbolj aktivni so bili v poletnih mesecih naše balinarke in balinarji, saj so sodelovali na 12 balinarskih turnirjih v organizaciji društev invalidov in DU Vrhnika. Zelo aktivna je bila tudi komisija za zdravstvene in socialne zadeve. Pripravila je izlet za težke invalide. Letos smo z dvema avtobusoma - 92 invalidov, ogledali smo si luko Koper in Debeli rtič, kjer smo imeli tudi kosilo. Vsekakor je bistvo in velik poudarek delovanja društva na osmih posebnih socialnih programih ZDIS-a, kateri so s strani zveze tudi finančno podprti ne pa tudi v celoti pokriti. S finančnimi sredstvi, ki ji društvo pridobi na osnovi javnih razpisov občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer uspešno dopolnjuje zastavljene naloge in cilje. Ze vrsto let uspešno delujejo ustvarjalne delavnice. Z izdelki razveseljujemo naše invalide s čestitkami ob osebnem prazniku, ob raznih prireditvah - dan žena ... Da smo lahko vse načrtovane naloge izvedli v zadovoljstvo naših članov so zaslužni naši prostovoljci, ki so v letu 2017 opravili 13062 ur prostovoljnega dela od teh 11742 ur za programe in 1320 za delovanje.« Po uradnem delu rednega zbora članov je sledilo družabno srečanje z živo glasbo, saj so se nekateri tudi zavrteli na plesišču. Simon Seljak N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ AMS in Simbioza Brezplačne računalniške delavnice V obdobju od 26. 2. do 8. 3. 2018 je na šoli potekal brezplačen tečaj računalništva, ki so ga vodili učenci prostovoljci z mentorji. Pridružilo se nam je nekaj naših babic in dedkov. Veseli smo bili, da so se nam pridružili tudi iz Društva upokojencev Vrhnika, ki so bili nadvse željni novega znanja. Delo je potekalo v dveh nivojih - začetnem in nadaljevalnem. V nadalje- valnem so imeli udeleženci možnost osebnih vprašanj in razlage. Kaj vse smo se naučili? V prvi delavnici smo spoznali nekaj podatkov o sestavnih delih računalnika in njegovi zgodovini nastanka. V naslednjih dveh delavnicah smo spoznali, kaj nudi urejevalnik besedila. Pisali smo besedila, vstavljali in urejali slike, preglednice ter si ogledali bližnjice do posameznih ukazov. Pogovarjali smo se o pasteh in varni uporabi interneta. V zadnji delavnici smo pobližje spoznali uporabne spletne strani in brskali po spletu. Ker vemo, kako pomembno je naše zdravje, saj med brskanjem po internetu čas kar beži, nismo pozabili nanj. Prostovoljci šole so med krajšimi premori pokazali vaje za raztezanje in dobro počutje, vmes smo se posladkali s sadjem in toplim čajem. Za konec so udeleženci tudi nam, prostovoljcem, pripravili presenečenje in nam spekli domače dobrote. Pa naj še kdo reče, da nam, Slomškom, ni luštno! Preživeli smo popoldneve, polne dobre volje, druženja in učenja. Veselimo se in upamo na še več takšnih. Prostovoljci osnovne šole AMS Vrhnika Zaključna čajanka v Londonu »Zakaj pa ne bi šli naslednje leto kar v London?« se je lani utrnilo tečajnici, ko smo si na zadnji uri angleškega tečaja privoščili popoldansko kavico v enem izmed vrhniških lokalov. In leto zatem smo res odšli. Tečajniki angleškega tečaja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo si letos za končno nagrado privoščili nekaj zares izjemnega. Na zaključno kavo smo šli kar v London in glede na to, da tečaje obiskujejo sami mladi po srcu, nismo prav nič komplicirali. Šli smo kar tako, z nahrbtniki in veliko dobre volje v mladinski hotel, kjer so bili nastanjeni večinoma dvajsetletniki in mi. Po začetni paniki, da je za celo nadstropje samo en WC in da sploh ni tušev (oboje smo na koncu le našli), smo se udobno name- stili in dogodivščina se je lahko začela. Naslednji dan smo imeli na urniku celodnevni ogled centra Londona. Pred hostlom nas je pričakala prav prijetna gospa, katere samozavest in všečna »nonšalanca« sta obljubljali veliko. Nismo se zmotili. Pred vsako znamenitostjo nam je postregla z zgodbo, ki smo si jo dejansko zapomnili. Recimo, da v Buckinghamski palači za vsako novo leto straši, da bi se Big Ben dobesedno sesedel, če ne bi lani začeli s sanacijo, da konjeniki kraljeve garde jezdijo na koži kanadskih medvedov (vendar tistih, ljudem nevarnih, da ne bo pomote), da so svoje čase bogatejši meščani imeli služabnike, ki so jih v posebnih stolih prenašali po londonskih ulicah, saj so bile le-te polne iztrebkov, smeti in živalskih kadavrov. Po končanem ogledu smo se dobesedno sesedli na stole najbližje kavarne, saj je števec korakov na GPS-u izmeril natančnih 19685,04 koraka, kar je neverjetnih 15 km hoje. V običajnih okoliščinah bi se to človeku zdelo dovolj za en dan, mi pa smo hoteli še. Obiskali smo še Tate Modern, kjer smo poiskali edino sliko Picassa, ki je na ogled brezplačno, nato pa smo se povzpeli na teraso muzeja, kjer smo občudovali neskončno panoramo Londona in ugotavljali, da je pri nas na Vrhniki res bolj simpatično ži- veti. Za veliki finale smo si privoščili še obisk veleblagovnice Harrods, katero pa smo bolj kot za nakupe večinoma izkoristili za obisk razkošnih toalet. In že je bila nedelja, z njo pa tudi odhod domov. Vendar zahvaljujoč izvrstni letalski povezavi, let je bil namreč šele zvečer, smo lahko tudi tisti dan dobro izkoristili. Glede na to, da so naše noge še čutile posledice prejšnjega dne, smo se odločili, da si bomo nedeljo vzeli bolj na »izi«. Obiskali smo v Natural History Museum, katerega celotna zbirka obsega približno 70 milijonov predmetov s področij botanike, entomologije, mineralogije, paleontologije in zoologije. Tako smo lahko videli rjovečega dinozavra, sinjega kita v naravni velikosti in prerez sekvoje, ki je bila ob poseku stara neverjetnih 1500 let, kar je le nekaj razlogov, da je ta muzej vredno obiskati. Našo londonsko izkušnjo smo končali na Oxford Street, ki kot največja otoška nakupovalna ulica prav neobzirno vabi v skušnjavo. Še dobro, da smo imeli zgolj nahrbtnike, saj vanje pač ne gre prav veliko. In že je bila ura toliko, da se je bilo treba počasi odpraviti na letališče. Da pa zabave le ni bilo prehitro konec, je poskrbelo letališko osebje, ki je zelo natančno in brez popuščanja opravljalo svoje delo. Tako smo eden za drugim s kislim nasmeškom na obrazu odpirali nahrbtnike in dokazovali, da v njih res ni nič omembe vrednega. A preživeli smo tudi to in na koncu je bilo na letalu slišati samo še: »Kam pa drugo leto?« Tamara Merlini Milena Kržič, dolgoletna predsednica Društva Sožitje Vrhnika Pravijo, da so posebno močnim ljudem dane posebno težke naloge v življenju. zavihali so rokave in nešteto ur »udarniško« delali. Zato, da so uresničili pravico njihovih otrok do šole! Ker se nikoli ni borila samo zase, za svojega sina, ampak za vse, ki so imeli enake težave, potrebe in želje. Ustanovitev društva Sožitje je bila samoumevni korak v njenem nadaljnjem delovanju. Z vsem srcem se je posvetila neštetim nalogam, projektom, izletom, pomoči staršem - vse z enim samim imperativnim ciljem: da bo našim otrokom bolje. Da bodo kljub svoji pri-krajšanosti živeli kakovostno in dostojno življenje, vključeni in sprejeti v našo družbo! Posebej se je potrudila in poiskala vse »otroke« v bližnji okolici, ki so bili iz različnih vzrokov izključeni iz socialnega okolja in marsikdo od njih je prvič v življenju doživel obisk Dedka Mraza! Ja, težko je kaj takega verjeti, ampak Društvu Sožitje Vrhnika je uspelo mnogim prižgati iskrico sreče v srcu, pa tudi hvaležnosti, ker prav ti ljudje so najbolj veselih tistih daril, ki jih mi pogosto spregledamo: toplega nasmeha, objema, poljuba. Po dolgih letih uspešnega in poštenega vodenja Društva Sožitje Vrhnika je Milena rekla: »Čas je, da predam vodenje novim močem!« Tudi to je znak poguma in veličine posameznika, ki se ne oklepa starega, ampak gre naprej novim zamislim naproti! Draga Milena, hvala ti za vse ure neutrudnega dela in pomoči vsem, ki so jo potrebovali in našli pri tebi, za tvoj prispevek, da je naša občina boljša in bolj razumevajoča do otrok in odraslih s posebnimi potrebami, da smo lahko s teboj delili veselje in načrte za vse, kar se je v letih dela uresničilo! In tega res ni malo. V čast mi je bilo sodelovati s teboj! Od vsega pa sem ti najbolj hvaležna za vse tisto, kar pomeni beseda »mati korajža«. To poosebljaš v najbolj žlahtnem pomenu, pa še nalezljivo je. Zato se veselimo tvojih novih zamisli in nadaljnjega delovanja v društvu Sožitje! Pa srečno! Sonja Ogrin, podporna članica Društva Sožitje Vrhnika P. S.: Nikar ne čakajte, včlanite se v naše društvo in prispevajte za boljši vsak dan nas vseh, ki želimo, da je ta svet lep in dober za vse! Ali pa jih težke življenjske preizkušnje naredijo močne? Verjetno oboje. Za mojo nekdanjo sodelavko Mileno Kr-žič lahko rečem da ji je bila posebna moč položena že v zibko. Vsak se je že kdaj srečal z osebo, ki mu je takoj »zlezla pod kožo« zaradi izjemne energije ki jo oddaja, prepričljivosti, srčnosti, entuziazma in poguma. In vse te odlike ima Milena. Spoznali sva se, ko je že imela dva otroka. Sina in hčerko. Včasih sva šli del poti domov skupaj; ona je trdno držala za rokice drobnega fantka Blaža, ki se je rad ure in ure zaziral v krošnje dreves z migetajočimi listi v vetru. »So mi rekli, da nikoli ne bo hodil. Vidiš, kako hodi! So mi rekli, da ni varstva na Vrhniki za otroke s poseb-nimipotrebami. Pa so naredili posebno enoto v vrtcu. No, ali je edini v skupini? Seveda ne, samo do takrat niso prisluhnili potrebam staršev.« Zakaj so Mileni? Ker je prepričljiva, zna argumentirati in se boriti za pravice, ki bi morale biti samoumevne. Pa niso. Kaj vse doživljajo starši, ki se jim rodi otrok, ki je »drugačen« od povprečja, vedo samo oni. Majhen delček smo Milenini sodelavci čutili in sočustvovali skozi leta njenega truda in upa, da bo njen Blaž spregovoril, pisal, bral. Srce me je bolelo vsakič znova, ko se je utrnil žarek upanja, ki je gorel v Mileni. Ampak samo za kak dan, pa je Milena že imela v glavi novo zamisel, še več moči za boj z birokracijo in brez pomisleka zahtevala šolo za »njene otroke«. Več nas je, močnejši smo, to je Milenino prirojeno delovaje. Zna pritegniti, zna angažirati, zna prepričati vse zainteresirane za skupni cilj. In so dobili šolo v Podlipi. Ne tako kot mi, ko nam je bilo samoumevno, da otroka odpeljemo v prvi razred. Ne, ti starši so morali od vrat do vrat zbirati sponzorje, darovalce za gradbeni material, za opremo, za ureditev okolice in igral. In ne samo to, Hasčasopis Občina Vrhnika elektronski naslov: © UPOKOJENSKI KOTIČEK Pozdravljene in pozdravljeni, dragi naši upokojenci! Letošnje leto je razglašeno za Cankarjevo leto in skoraj vsak dan se v Občini Vrhnika nekaj dogaja. K praznovanjem se je pristdružilo tudi naše društvo upokojencev. Tako smo že gostili kiparja samouka Janeza Pereniča, v sodelovanju z učenci OŠ A. M. Slomška izvedli Recital umetniške besede, na žalost je pohod Po poteh Cankarjeve matere in na Rožnik (prav tako skupaj z učenci) odpadel zaradi napovedanega dežja, a ga bomo izvedli kasneje, tudi razstava slikople-skarja Romana Suhadolnika je namenjena Cankarjevemu letu. Razstavo si lahko ogledate v društvenih prostorih. Recitali bodo še v juniju in septembru, klekljarice so klekljale na temo Cankarja in bodo dela razstavile tudi v Domu počitka. Že zdaj pa, ko obiskujete knjižnico, lahko občudujete kle-kljarske umetnine naših klekljaric. Tudi Jožetu Plečniku in njegovim stvaritvam smo se posvetili, saj smo organizirali voden ogled njegovih umetnin v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Vse druge dejavnosti potekajo po ustaljenih urnikih. Kaj napovedujemo? V soboto, 12. maja 2018, bo ob 8.00 otvoritveni balinarski turnir v počastitev občinskega praznika. V maju (17. maj) bo tudi izlet na Goriško v organizaciji agencije z Dominiko. Več informacij lahko preberete na oglasnih deskah. V maju bomo sodelovali na prireditvi z učenci šole Antona Martina Slomška. Članarino lahko poravnate vsako sredo in petek od 9.00 do 12.00. Nove upokojence pa še posebej vabimo v naše prostore, da se pozanimajo o dejavnostih in se nam pridružijo. Za Upravni odbor Elica Brelih Pregled dela Društva upokojencev Vrhnika za 2017 Društvo upokojencev Vrhnika je organiziralo svoj vsakoletni zbor v petek, 16. marca 2018, na katerem smo predstavili delovanje društva v letu 2017. Večnamenski prostor OŠ Ivana Cankarja je bil poln do zadnjega kotička, kar je potrditev, da člane zanima, kako smo gospodarili in kaj vse smo počeli. Za prijazen začetek so poskrbeli pevke in pevci našega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jožeta Jesenka ter recitatorki Marta in Breda, pridružila pa sta se jim še Matjaž Žirovnik in Ožbej iz OŠ A. M. Slomška. Na steni so se vrteli slikoviti posnetki nekaterih dejavnosti, ki jih je izbral in pripravil Milan Jerman. Veseli smo bili, da sta zbor nagovorila tudi župan, gospod Stojan Jakin, in predsednik ZDUS, gospod Janez Sušnik. O bogatem in pestrem delovanju društva so poročali: predsednica Elica Brelih o delovanju društva nasploh, Milena Svenšek o socialni dejavnosti, v imenu Vesne Stare Barbara Petrič o projektu Starejši za starejše, o delovanju komisije za zdravstveno delavnost Ivanka Štumberger, o delu komisije za kulturo Stanka Grbec, o dejavnostih komisije za izlete in družabna srečanja Ivanka Sluga, o delu komisije za volitve, imenovanja in priznanja Karol Jurjevčič, o športni dejavnosti in pohodništvu Janez Kenk in o balinanju in pikadu Marinka Petkovšek. Okrogli jubileji v aprilu Katarina Tešar, Stara Vrhnika, Vrhnika (1919) Julijana Celarc, Lesno Brdo, Vrhnika (1919) Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Tomažin, Opekarska cesta, Vrhnika (1921) Marija Hodnik, Dom upokojencev Vrhnika (1922) Tilka Milek, Brigadirska cesta, Vrhnika (1923) Justina Babič, Poštna ul., Vrhnika (1926) Jožefa Oblak, Drenov Grič, Vrhnika (1926) Martin Jakopič, Ob Potoku, Vrhnika (1927) Ana Zdešar, Na Zelenici, Vrhnika (1928) Gabrijela Lenarčič, Delavsko naselje, Vrhnika (1933) Filip Rožmanec, Delavsko naselje, Vrhnika (1933) Ljuba Mikolič, Vrtnarija, Vrhnika (1938) Bogdan Šaula, Idrijska cesta, Vrhnika (1938) Ljudmila Jelovšek, Drenov Grič, Vrhnika (1938) Anica Dolenc, Mokrice, Vrhnika (1938) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so aprila praznovali rojstni dan. Prejemnice društvenih priznanj Finančno poročilo in finančni načrt je predstavila računovodkinja Marjana Kolenko, o nadzoru financ in delovanja društva nasploh pa predsednik nadzornega odbora Jože Stanonik, ki je pozitivno ocenil celoletno delo. Predstavljen je bil tudi obsežen program dela za leto 2018 in sprejet s ploskanjem. Najbolj svečan del zbora pa so bile podelitve društvenih, pokrajinskih in ZDUS-ovih priznanj za večletno aktivno in požrtvovalno delo v društvu. Društvena priznanja so prejele: Marjana Ko-lenko za prizadevno delo in uspešno vodenje društvenih financ, Nežka Vihtelič za prizadevno in uspešno delo v pisarni, Ivica Česnik za dolgoletno in uspešno vodenje klekljarskega krožka, ki ohranja in razvija posebne oblike kulturne dediščine, Marina Jereb za strokovno pravno pomoč društvu in pisanje zapisnikov, Dragica Lončar za aktivno in dolgoletno sodelovanje v balinarski sekciji, za sodelovanje v socialni komisiji in aktivnosti v pohodni skupini Sončki, Ivanka Sluga za aktivno in uspešno organizacijo ekskurzij, izletov in družabnih srečanj in Fani Šurca za aktivno sodelovanje v pohodni skupini Vandrovke, kjer skrbi za slikovno-besedilni arhiv . Priznanja osrednje pokrajinske zveze so prejele: Stanka Grbec za dolgoletno prizadevno delo Prejemnice pokrajinskih priznanj in priznanj ZDUS in vodenje na področju kulture, Barbara Petrič za prizadevno sodelovanje v projektu Starejši za starejše in Sonja Zalar Bizjak za dolgoletno prizadevno in odgovorno vodenje pohodnih skupin, za pripravo fotografskih razstav in bo-tanično-geografskih predavanj v društvu. Tudi Društvo je prejelo pisno zahvalo za dolgoletno prizadevno delovanje na področju športa, rekreacije, izletništva, kulture in programa Starejši za starejše. Najvišje ZDUS-ovo priznanje, ki ga je podelil predsednik Janez Sušnik, pa sta prejeli Milena Svenšek za dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo na socialnem področju in kot prostovoljka v projektu Starejši za starejše ter Elica Brelih, ki je prejela veliko plaketo ZDUS za dolgoletno uspešno vodenje društva, za ustanovitev in dolgoletna vodenja pohodnih skupin, za organizacijo številnih delavnic in za uspešno gospodarjenje z društvenim premoženjem. Vsi nagrajenci so bili deležni gromkega aplavza. Iskrene čestitke vsem! Precej časa smo se nato družili ob skromnem prigrizku in prijateljskem klepetu v avli šole. Zapisala: E. Brelih, joto: Leon Novak, Željko Jadanic FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 10. uri. rjm [knce^Z Četrtek, 31. 5. ob 10.00 - cena vstopnice je 4.00 EUR Z LJUBEZNIJO, VINCENT|SaKnRGVgNhOoSvT Življenje in sporna smrt Vincenta Van Gogha, prikazana preko njegovih slik in likov na njih. Skrivnost se odkriva skozi intervjuje z liki, ki so bili najbližji Vincentu in skozi dramatično rekonstrukcijo dogajanja, ki so pripeljali do njegove smrti. Film prikazuje 120 Van Goghovih najbolj poznanih slik. Vsebina filma je povzeta iz 800 pisem, ki jih je slikar sam napisal in nas vodi do odločilnih ljudi in dogajanja v času pred njegovo nepričakovano smrtjo. Vsaka scena je naslikana s tehniko, ki jo je uporabljal Vincent sam. Po filmu druženje ob kavi in čaju. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Pohod Svizcev na Sv. Ano in Žalostno goro pri Preserju Dogovorili smo se, da se bomo povzpeli do cerkvice sv. Ane. Kmalu se nam je odprl pogled na Ponikve, manjše kraško polje s kratko ponikalnico. Imeli smo srečo, saj je bilo zaradi taljenja snega poplavljeno. Pot smo nadaljevali po lepo urejeni poti skozi gozd do cerkvice na 484 m visokem griču. V okolici cerkve so posekali vse grmovje, tako da se obiskovalcu ponuja lep razgled po Ljubljanski kotlini in proti vrhovom, ki jo obkrožajo. Vrnili smo se v Preserje in nadaljevali pot skozi vas Kamnik in naprej na vrh 416 m visokega griča, na katerem so že davnega leta 1727 postavili cerkev, posvečeno Žalostni Materi Zimzeleni iskali lepše vreme na Pohorju Na Bistriškem Pohorju naj bi bilo bolj prizanesljivo vreme, zato smo iz Slovenske Bistrice krenili proti Svetim Trem Kraljem skozi vasico Tinje. Po smučišču, ki je bilo še zasneženo, smo se usmerili proti Črnemu jezeru in Osankarici. Kopna in suha pot sicer ni naporna, a tedaj je bilo drugače. Južni sneg, megla v pasovih in kaplje dežja so motile vedro razpoloženje. Kmalu se je gozd razredčil in ugledali smo veliko belo uravnavo - Črno jezero, ki je bilo še delno za-ledenelo in pokrito s snegom. Vse do Osanka-rice je obsežno močvirje, zato so pohodno pot uredili po lesenih brveh nad vodo, kar je lahko nevarno ob poledenelih deskah in južnem snegu. Na Osankarici nismo zavili k spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona, ker je bilo snega dovolj. Po gozdni cesti smo se odpeljali proti Lu-kanji ob hudourniški Oplotniščici ali Oplotnici, ki je vsa besno razpenjena poskakovala po izklesanih skalah granodiorita in drugih pohorskih kamnin. Iz vseh koncev so se vanjo zlivali hudourniki peneče vode in višali vodno gladino. Ob tako namočenih strmalih pa se je bohotilo na tisoče šopov velikega zvončka, ki so s svojo belino in pokončnostjo kljubovali težkim hribovskim razmeram ... Že smo bili pri Koči na Pesku, kjer smo si privoščili topel in okusen pohorski lonec. Tistega dne nismo peli, niti vriskali, a da je naša dežela najlepša, smo vedeli že prej. E. Brelih Božji. Od tu tudi ime Žalostna gora. Cerkev je bila dolga leta znana in dobro obiskana božja pot za bližnje vasi v okolici. Notranjosti svetišča si nismo ogledali, pač pa nas je presenetila okolica tega hrama. Lepo stopnišče do platoja s stavbo, negovano obzidje in v njem vgrajene kapelice križevega pota so nas kar zaposlile z ogledom. Zanimive so bile tudi romarske arkade, prislo-njene na levo stran stavbe, ki so nekoč dajale zavetje romarjem, da so se tja zatekli pred dežjem. Zanimiv je bil tudi odprt prizidek k stavbi župnišča. Polkrožna oblika z večjimi odprtinami je dala slutiti, da je v prizidku vodnjak. Prepričali smo se, da je to res, saj je bila voda za romarje nujno potrebna. Po končanem ogledu se tam nismo zadrževali, ker pogled v okolico zastira gozd z visokimi bukvami. Obisk omenjenih krajev ni bil predviden v letnem načrtu. Izkazalo pa se je, da nam je bilo kljub vsemu lepo in dovolj zanimivo. Irena Velkavrh, foto: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni namesto proti morju na Roglo Vremensko nepredvidljiv je bil torek, trinajstega, a se nismo dali. »Gremo pa na Roglo, kjer kaže, da bo dopoldne suho!« Iz Zreč, kjer smo se okrepčali, smo začeli vijugati po kar suhi cesti in se čudili debelini snega ob straneh. Kakšna zimska pravljica nas je čakala na vrhu osrednjega grebena Konjiško-Zreškega Pohorja - na Ro-gli! Tudi sonce je sramežljivo kukalo izza sivih dežnih oblakov in nam vlivalo pogum, da smo se odpravili proti koči na Pesku in do jezerc pri Mašinžagi. Snce se je prehitro skrilo, zaplesalo je babje pšeno, pa dežne kaplje in nekaj snežink; skoraj vse hkrati, a mi smo se zatekli v kočo, kjer smo si privoščili kaj drugega kot pohorski lonec in si dali duška v izmenjavi mnenj, saj se že več ko mesec nismo družili na pohodu. Poklicali smo oranžnega lepotca, ki brez Miha ne pelje, in se suhi ter siti odpeljali proti domu. Pred dvema dnevoma še sanjali nismo, da bomo uživali v takem snežnem »paradižu« na Rogli in se sprehajali skoraj po »bob stezi« zaradi višine snega na obeh straneh ceste. Še bomo šli na Ro-glo, ko bo območje zeleno in cvetoče - kontrast tokratnemu dnevu. Zapisala: Elica Brelih Barjani v Tamarju Nestrpno smo čakali marčevski pohod in odločitev vodnikov je bila, da bomo šli v Tamar. V dolino pod Poncami v Planico smo zelo dobre volje prispeli po obvezni jutranji kavici. Tamso nas pričakale planiške velikanke - skakalnice, na drugi strani velik nordijski center in v ozadju veličastni Ciprnik. Ob vsem, kar smo videli, smo pot nadaljevali po visoko zasneženi beli odeji v dolino Tamar. Spremljale so nas skalne stene Mojstrovke, vrhovi Slemenove špice, Velika Ponca (2274 m), pred nami Jalovec (2645 m) in še mnogo lepih vrhov. Bili smo malo prikrajšani za lep sončen pogled izjemnih stvaritev narave in za ogled izvira reke Nadiže. Pa kdaj drugič! V dolini Tamar sta nas pričakala Dom (1106 m) in kapelica, zgrajena leta 1936, ki jo krasijo mozaik p. Marka Rupnika in spominski zapisi preminulih v gorah. Po kratkem ogledu znamenitosti in krepki malici smo se odpravili proti avtobusu. Lep in sončen dan v dolini smo zaključili z dobrotami naših dveh slavljencev Nataše in Franca. Hvala vama. Vsem skupaj pa voščim velikonočne praznike, naj vam prinesejo mir, veselje in upanje v naša življenja. Emi Vinšek Zimzeleni na Škabrijelu Škabrijel je skromno poraščen hrib (646 m) nad Solkanom nasproti Sabotina. Zimzeleni smo malo zakrneli po mrzlih, vetrovnih in zasneženih tednih začeli pohod z mešanimi občutki na Prevali ob spomeniku avstro-ogrske-mu prekaljenemu in preizkušenemu maršalu Svetozarju Boroevicu von Bojni. V spomin in opomin! Pot se je začela zlagoma vzpenjati v strmino. Med drevjem in kamenjem smo opazovali zrušene in zaraščene jarke ter številne vhode v kaverne. Ustavili smo se ob spomeniku madžarskim vojakom, kjer je naš Janez zrecitiral molitev v madžarščini in dodal še pesmico, a nismo ničesar razumeli. Bilo pa je za tiste, ki so morali umreti v tamkajšnjem kamnitem svetu, a tudi oni niso razumeli, zakaj. Do vrha je bila strmina vse hujša, a kmalu smo zagledali razgledni stolp. Hitro je bilo slišati oceno, da je vrhniški leseni lepši in višji, a razglede preko Goriške so pohvalili vsi. Spomenika vsem vojakom, ki so morali umreti na tistem hribu, nismo spregledali. Vračali smo se proti vasi Ravnica mimo prevala Vratca, od koder so v času bitk nosači v najhujši pripeki na hrbtih soborcem prinašali najbolj iskano tekočino - vodo. Za kratek čas smo se ustavili še pri odcepu za zaselek Pri Peči in poslušali odlomek pretresljive izpovedi preživelega vojaka. Toliko trpljenja bi človeštvo moralo kaj izučiti, da se ne bi nikoli več ponovilo! Anka Pažin, foto: Željko Jadanic Barjani na Bohorju Hladno jutro in dolgo pot smo na avtobusu preganjali s prijetnim klepetom. Od Senovega smo se po asfaltirani in poledeneli cesti pripeljali prav do koče na Bohorju (898 m), ki stoji na jasi tik pod vrhom Plešivca (915 m). Pri koči smo zapustili avtobus in se podali proti z gozdom prekritim Velikemu Javorniku (1023 m). Zaradi snega nismo odšli na ogled partizanske bolnice, ki stoji nižje na Travnem lazu, kot je bilo predvideno, zato smo pot nadaljevali proti Petrovi skali, kjer se nam je odprl lep razgled na Krško polje in Gorjance v ozadju. Na vrhu Velikega Javor-nika ni posebnega razgleda, smo pa tam naredili skupinsko fotografijo in pomalicali, nato pa nadaljevali pot proti Velikemu Koprivniku (982 m). Ustavili smo se še pri obeležju v spomin na padlega mladega partizanskega izvidnika Jana. Po vpisu v knjigo na Velikemu Koprivniku, kjer smo naredili še eno skupinsko fotografijo, smo se odpravili proti koči na Bohorju, kjer je bil že čas za enolončnico. Zaradi snega nam ni uspelo videti spomladanskih jaric, po katerih slovi Bohor. Le nekaj zvončkov je sramežljivo kukalo izpod snega. V koči na Bohorju smo se okrepčali z dobrimi vampi ali ričetom, pa tudi z dobrotami, ki sta jih nam prinesli slavljenki Dragica in Milena, nato pa smo se zadovoljni odpeljali proti Vrhniki. Ko smo pri Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki izstopili, sem se spomnila Cankarjevih besed »Čudo božje - Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljno lepa.«.Pa še kako je res! Nada Kostanjevec MČOSOpis Občina Vrhnika ^ ^ ^.s^88 © UPOKOJENSKI KOTIČEK Barjani na Zasavski Sveti gori Da bi se izognili napovedanemu dežju, sta nas vodnika Sonja in Frenk 10. 4. 2018 namesto na Rožnik popeljala na Zasavsko Sveto goro. Pohod smo začeli v Vačah. Najprej smo obiskali fosilno morsko obalo, osem metrov dolgo steno, zaščiteno s streho. Stena je iz jurskega apnenca izpred 110 milijonov let. Z obale smo krenili proti vasi Klenik, kjer stoji povečana kopija Vaške situle, ki so jo tam odkrili. Izvirnik je shranjen v Narodnem muzeju Slovenije. Na situli so upodobljeni prizori iz življenja višjih družbenih slojev v 5. in 6. stoletju pr. n. št. Seveda situla ni edina izkopanina, ki so jo našli tam. Nato smo krenili po nezah- tevni poti, prijazni našim nogam in letom, proti našemu cilju, Zasavski gori. Z razgledi žal ni bilo nič, gora se je zavila v meglo. Povzpeli smo se do romarske cerkve sv. Marije, nasproti katere stoji nenavadno poslikana hiša, nato pa se spustili do planinske koče. Tam so nam pripravili dober golaž s polento, potem pa se je bilo treba vrniti do Vač. Medtem je vetru uspelo pregnati meglo, tako da smo se spuščali v prijetnem sončku. Spotoma smo pri prijaznem najditelju ob Vaški situli dobili še izgubljene avtomobilske ključe, nato pa pohod končali v Vačah pri vodnjaku, kjer so se menda zbirale vaške klepetulje (Janez Menart). Da ne bi kdo izgubil kakšnega dekagrama, so nas kar trije rojstnodnevni slavljenci dobro založili s sladkimi dobrotami. Zapisala: Dragica P. Deseta obletnica Vandrovk Kako se je začelo vse skupaj ? Z Mileno Sven-šek sva bili najprej v pohodniški skupini Zimzeleni in z njimi tudi kar nekaj prehodili. Njihovi pohodi so kar zahtevni, trajajo po več ur in začeli sva razmišljati o skupini, ki bi se podajala na krajše in lažje poti. Milena je željo predlagala na DU Vrhnika in predlog jim je bil všeč in tako je nastala nova lažja pohodniška skupina za pohode po Vrhniki in njeni okolici. Dali smo ji naziv: Vandrovke. Namen skupine je: »Vse za zdravo življenje, dobro počutje in druženje«. Sestajati smo se začeli enkrat na teden ob torkih in to še vedno velja. V mojem dnevniku in albumu piše takole: »11. 3. 2008 smo začeli z novo pohodniško skupino. Ta skupina bo imela pohode v okolici Vrhnike, to bodo lahke ture 2 do 3 ure in bodo potekale vsak torek«. »Prvi torek smo se podali na Štampetov most. Vreme je bilo deževno, ampak ravno ta čas, ko smo hodili, ni padal dež. Vodila je Vika Končan«. Pohoda se je udeležilo sedem pohodnic. No, tako se je začelo; ne glede na vremenske razmere smo se pridno udeleževale pohodov. Na predlog Elice Brelih pa smo se z avtobusom odpeljali na prvi pohod zunaj Vrhnike 22. 9. 2009. »Ti izleti so nagradni, ker tako vztrajno hodite vsak torek,« je dejala Elica. Prva pot nas je vodila na Pokljuko in zadovoljstvo je bilo veliko. Od takrat naprej redno enkrat na mesec hodimo po izbranih poteh po Slovenji, če le dopušča vreme. Vandrovke od Portoroža do Sečovelj S potjo smo začeli v našem obalnem biseru, v Portorožu. Petintrideset Vandrovk in trije Van-drovčki smo veselo odkorakali proti Luciji. Pot je bila lahka in sproščajoča. Vdihavali smo pomladni vonj narave in se prepuščali soncu. Kar hitro smo prispeli v Sečo. Do leta 1958 se je kraj po lokalni cerkvi imenoval Sveti Jernej. Mi smo vseskozi hodili ob Jernejevem kanalu, kjer so privezane jadrnice in barčice za rekreativno jadranje. Že smo nadaljevali našo pot proti Sečovljam. Ob robu Sečoveljskih solin je kolesarska pot Paren- Poti so prilagojene našim zmogljivostim. V vseh desetih letih smo opravile 48 pohodov po naši lepi Sloveniji. Pohodi so skrbno načrtovani in pot nas je vodila po Primorski, Gorenjski, Dolenjski, Zasavju, Istri in povsod je bilo lepo. V začetku leta 2012 smo se prvič usedli za mizo in naredili načrt pohodov za leto 2012. Moje fotografiranje se je začelo s tretjim pohodom 25. 3. 2008. Nastalo je mnogo fotografij, moji albumi in računalnik se polnijo in me spominjajo na lepe dni. Ta pohodniška skupina DU Vrhnika in vodniki so nam omogočili veliko lepih izletov, za katere se lepo zahvaljujem v imenu skupine. Na seznamu je 43 pohodnic in trije pohodniki, število udeleženih je od 16 do 30, ko pa gremo na mesečni pohod, pa nekje do 40 pohodnic. Nekaj pohodnic je prenehalo s pohodi, nekaj jih je prišlo na novo, nekaj nas je stalnih. Vse smo članice DU Vrhnika in od letos tudi članice Planinskega društva Vrhnika. Najstarejša članica je Nada Mole in nam je vsem za vzor, sledijo ji Vika Končan, Zalka Garafolj itn. Seveda moram omeniti tudi moške pohodnike. Andrej in Marko nam delata družbo, sta zelo prijetna in družabna in naš Milan jima pomaga. Milan in Elica sta odlična vodnika, ki poznata vse poti in stezice. Veliko rožic in rastlinja smo spoznali. Hvala, Milan in Elica! Tudi Jože Brelih je nekajkrat šel z nami. Žal pa nas je zapustil Miha, ki ga je kruta bolezen iztrgala iz naših vrst v avgustu 2016. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Daljši prispevek si lahko preberete na www.mo-jaobcina.si/vrhnika Sončki s pohodom na Krim praznovali desetletnico 18. marca 2008 se je v prostorih DU Vrhnika zbrala skupina pohodov željnih upokojencev, ki so se odzvali pozivu Elice Brelih, predsednice društva in pobudnice pohodništva, da bi ustanovili novo pohodniško skupino. Kot druga skupina Zimzelenih smo 1. aprila že šli na prvi pohod na Krim. Od takrat je minilo deset let in 3. aprila 2018 smo se ponovno odpravili na Krim. Od dvajsetih pohodnikov na Krim leta 2008 jih je po desetih letih ostalo v skupini le osem. Vsi drugi so se Sončkom pridružili kasneje in nas je sedaj 42. Seveda se je v teh desetih letih marsikaj dogodilo. Že konec leta 2008 smo izbrali ime Sončki, s katerim naj bi pregnali slabo vreme, ki nam je kar naprej nagajalo. Leta 2010 je postala planinska vodnica tudi Sonja Repnik, tako da je bila od tedaj izmenoma ena Sonja na čelu, druga pa na repu kolone. Pohodov je bilo veliko, 185, v vse konce Slovenije, razen na skrajni severovzhod. Tudi čez državno mejo smo se nekajkrat napotili. Če vreme ni bilo najboljše, smo šli v kraške jame, spoznavali smo vojaške objekte Alpskega zidu in Rupnikove linije, obiskovali smo muzeje, kar 15-krat pa imeli v deževnem vremenu potopisno predavanje. V desetih letih smo prehodili stotine kilometrov, osvojili celo množico vrhov, videli veliko lepot in zanimivosti, marsikaj doživeli, sproščeno uživali v družbi in tkali trdne medsebojne povezave in prijateljstva. Desetletnico smo praznovali pohodniško, z vzponom na Krim iz Preserja. Pot na vrh so ovirala v močnem vetrolomu padla drevesna debla, olepšale pa belo cvetoče nunke in kronice. Razgled z vrha ni bil najlepši, sicer pa se nam je mudilo navzdol, kajti na Vrhniki nas je čakalo kosilo. Po njem smo se v besedi in sliki sprehodili skozi minulih deset let in vsi, ki so člani skupine Sončki od leta 2008, so dobili spominske obeske. Seveda nismo pozabili Elice Brelih, pobudnice in organizatorke pohodništva v DU Vrhnika, kateri smo vsi zelo hvaležni. Zahvalili smo se tudi vsem našim članom, ki prispevajo svoje znanje in delo na področju fotografije, pisanja zapisov, beleženja poti z GPS, vodenjem blagajne .... Poskrbeli smo celo kratek kulturni spored, nato pa se odpravili na domove, novemu desetletju po-hodništva naproti. Zapisala: Sonja Zalar Bizjak, foto: Tatjana Rodošek Sončki med vasmi nad Vipavsko dolino Sončki smo ubirali pot iz zaselka Jamški in iskali trenutke zgodovine med obzidji z bršljanom obraslega gradu nad naseljem Lože. Hodili smo med vinogradi do hiš vasi Goče s kamnitimi okni in navzgor do pokopališča s kapelo Božjega groba med visokimi cedrami. Vrnili smo se v vas Goče z rožami za okni. Naša pot je krenila po makadamu proti rahlo zasneženemu griču Obelunec z romarsko cerkvijo Marije Snežne na vrhu, od koder se je odprl čudovit razgled na Goče in Vipavsko dolino s sneženo Nanoško planoto. Hlad burje me je mrazil do kosti. 'Ja,' sem pomislila, 'vse je pristno, kar se zazna v utripu srca narave okoli mene.' Mi pa smo se že spuščali po hribu do hiš zaselka Vovki in se ustavili ob prvem studencu, ki jih je bilo kar nekaj ob poti. Stopali smo skozi zaselke naselja Erzelj in mimo cerkve sv. Lovrenca ter obnovljenega vodnjaka prišli na Tabor s cerkvijo sv. Mihaela. Čez čas smo se obrnili navzdol mimo izvira Pod Pajšto in si na severnem delu hriba Tabor spotoma ogledali skulpture forma vive v kamnu in lesu ter se počasi spustili med zatišje vinogradov. Izviri so se združili v potok, ki ga je bilo mogoče slišati na naši levi ob hoji v dolino do vasi Slap, kjer nas je čakal avtobus. Tokrat smo se Sončki potepali na območju, kjer ni bilo označenih planinskih poti, ker smo hodili med zaselki, vasmi, griči in vinogradi. Večinoma jih s ceste po dolini ne morem videti. Tokrat sem lahko zaznala utrip tega sveta, vpetega med griče nad Vipavsko dolino. Ja, so me očarali. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek zana, pot prijateljstva in zdravja. Tam je tudi informacijska tabla Krajinskega parka Sečoveljske soline. Le-te so največje delujoče slovenske soline, ene od treh nekdanjih Piranskih solin, in se raztezajo na približno 650 ha površine ob ustju reke Dragonje in Drnice pri Sečovljah. Tam smo imeli tudi postanek za fotografiranje. Po prehojeni poti in druženju se nam je prileglo dobro kosilo ob pristni primorski kapljici. V Šmarjah so nas lepo postregli, mi pa smo bili polni zadovoljstva, saj nas je narava spet presenetila s svojimi lepotami, kajti zelo radi obiščemo našo Obalo in njene kraje. Zahvala Milanu, ki nas je vodil in nam povedal veliko zanimivega in poučnega. Veselimo se že naslednjega pohoda. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) župan Občine Vrhnika javno naznanja JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA 1. PREDMET SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA S spremembami in dopolnitvami Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: SD OPN) se spreminja namenska raba zemljišč (v prilogi) ter prostorski izvedbeni pogoji. Ministrstvo za okolje in prostor je dne 3. 4. 2018 izdalo odločbo, da za SD OPN ni potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje. 2. JAVNA RAZGRNITEV Javna razgrnitev bo potekala v času od 14. 5. do vključno 17. 6. 2018. Dopolnjen osnutek SD OPN bo v tem času (v poslovnem času Občine Vrhnika) na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddelka za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika ter na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si. 3. JAVNA OBRAVNAVA Javna obravnava bo v četrtek, dne 24. 5. 2018, ob 17. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma, Tržaška cesta 25, Vrhnika. 4. PRIPOMBE IN PREDLOGI JAVNOSTI V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek SD OPN. Pripombe in predlogi se podajo pisno: •na mestu javne razgrnitve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali •se pošljejo na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika ali •na elektronski naslov: prostor.obcina@vrh-nika.si ali •se oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika. Za zapis pripomb in predlogov je na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si na voljo obrazec »Pripomba ali predlog na dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika«. Podaja pripomb in predlogov na obrazcu ni nujna. Številka: 3500-1/2015 (5-08) Datum: 16. 4. 2018 ŽUPAN Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. PRILOGA: Seznam zemljiških parcel, katerim se spreminja namenska raba Opomba: V seznamu niso navedene parcele, katerih površina spremenjene namenske rabe je manjša od 0,1 m2. Zemljiške parcele iz zemljiškokatastrskega prikaza, stanje november 2015, katerim se spreminja namenska raba, so: •k.o. 1996 LOG 1541/6, 1542/6, 1542/7, 1548, 1761, 1762, 1763, 1765, 1766, 1767, 1768, 1769/1, 1770/2, 1772/1 1808/1, 1809/2, 1809/16, 1809/21, 1809/23 1812/1, 1896/3, 1896/5, 1896/6, 1896/7, 1896/8 1896/9, 1896/10, 1896/15, 1897/2, 1897/3, 1935/2 2032/2, 2034/3, 2034/5, 2034/7, 2034/13, 2037/2, 2040, 2044, 2045, 2068, 2070; •k.o. 1997 BLATNA BREZOVICA 2/2, 3/2, 40, 51, 57/1, 64, 73, 74, *118, 142/1, *153, 153/4, 165/3, 165/7, 165/12, *183, 185/3, 185/9, 186, 187, *204, 205/4, 207/1, 209, 210/3, 210/4, 215/2, 215/3, 215/4, 215/6, 215/7, 215/20, 215/30, 215/31, 215/32, *220, 228, *235, 257, 261/4, 272/2, 283/1, 313/2, 505/2, 508/1, 512, 543/2, 578/1, 578/4, 580/3, 580/4, 580/5, 617/1, 617/2, 618/1, 620/1, 620/2, 621/1, 639/5, 639/6, 639/7, 639/8, 639/12, 640/9, 640/11, 640/13, 644/1, 647/1, 647/4, 647/5, 648/1, 650/3, 656/1, 656/4, 657, 690, 691, 694, 696, 753/1, 753/2, 767, 909/5, 910/1, 970/12, 970/23, 970/26, 975, 982/2, 1116/2, 1118/2, 1123, 1125, 1126, 1127/2, 1129/1, 1129/2, 1129/3, 1139/3, 1142/2, 1178, 1180, 1189, 1200, 1201, 1216/1, 1216/2, 1233/1, 1250/1, 1254/3, 1263, 1266/1, 1277, 1281/8, 1281/9, 1281/11, 1297, 1298/7, 1299/2, 1299/3, 1305/1, 1305/3, 1305/4, 1306/4, 1311/2, 1311/3, 1340/5, 1343, 1346/3, 1351/18, 1351/24, 1351/27, 1351/28, 1351/29, 1351/31, 1354/1, 1354/4, 1355/2, 1358/5, 1365/1, 1437/1, 1438/8, 1444/5, 1449/2, 1455/1, 1458/1, 1511/4, 1514/1, 1514/5, 1518/5, 1521/3, 1522/2, 1522/3, 1522/13, 1607/1, 1607/2, 160 8/9, 1608/10, 1608/12, 1619, 1620/2, 1620/5, 1625/1, 1631/2, 1631/5, 1631/7, 1631/10, 1635/1, 1635/2, 1642/1, 1644/2, 1644/3, 1647/2, 1651/1, 1651/2, 1651/3, 1659/2, 1660/2, 1660/33, 1660/39, 1660/40, 1660/41, 1660/42, 1660/43, 1669/5, 1669/6, 1672/1, 1672/6, 1679/1, 1692/4, 1692/5, 1692/6, 1692/12, 1697, 1701, 1718/5, 1720, 1725/9, 1725/10, 1726/1, 1726/3, 1812/1, 1816/1, 1822/1, 1822/2, 1853/1, 1853/2, 1863/2, 2099/19, 2099/23, 2099/24, 2099/25, 2099/115, 2099/116, 2099/294 2099/295, 2099/574, 2099/648, 2099/683, 2099/684, 2099/685, 2099/686, 2099/687, 2099/688, 2099/729, 2099/730, 2099/731, 2099/732, 2099/733, 2099/739, 2099/740, 2099/741, 2099/742, 2099/743, 2099/744 2099/745, 2099/746, 2099/747, 2099/748 2099/749, 2099/750, 2099/751, 2099/752 2099/753, 2099/754, 2099/760, 2099/761, 2102/7, 2102/8, 2102/9, 2102/10, 2102/11, 2102/12, 2102/13, 2102/14, 2102/15, 2103/3, 2103/4, 2103/6, 2103/7, 2105/3, 2117/1, 2117/8 2120/4, 2120/6, 2129/3, 2130/2, 2130/3, 2242/1 2242/2, 2242/3, 2242/4, 2242/8, 2242/9, 2242/10 2242/11, 2242/12, 2242/17, 2242/31, 2259/2 2260/1, 2297, 2298, 2310, 2319, 2335, 2365, 2475 2503, 2506, 2508, 2511/3, 2511/5, 2511/6, 2511/7 2573/2, 2573/16, 2573/19, 2574/13, 2578/1, 2578/2, 2580/3, 2580/4, 2580/7, 2581/4, 2582/3 2583/5, 2583/7, 2583/8, 2586/1, 2586/6, 2586/17, 2586/22, 2588/21, 2588/25, 2590/3, 2601/5, 2602/3, 2602/4, 2602/6, 2602/7, 2602/8, 2602/9 2602/10, 2602/23, 2602/24, 2602/26, 2607/11 2607/26, 2608/3, 2610/6, 2610/7, 2610/8, 2611/6 2685/1, 2687, 2708, 2712/1, 2712/5, 2721/1, 2723 2787/5, 2787/6, 2787/7, 2788/3, 2788/4, 2788/12 2788/13, 2788/14, 2809/4, 2811/1, 2811/2, 2811/3 2813/2, 2813/4, 2814, 2815, 2822/2, 2823/1 2842/1, 2859/1, 2859/2, 2863/4, 2865, 2898/2 2927/2, 2927/3, 2927/4, 2938/4, 2942/4, 2949/1, 2949/3, 2949/4, 2949/5, 2953/2, 2954, 2980, 2992, 2993/1, 2993/2, 3000/5, 3000/7, 3000/9, 3000/11, 3000/13, 3006/10, 3006/18, 3006/20, 3007/7, 3007/8, 3009/6, 3009/7, 3009/10, 3010/1 3030/2, 3042/1, 3049, 3050/1, 3050/7, 3056/1 3061/11, 3061/13, 3075/12, 3075/13, 3075/26 3077/1, 3077/7, 3077/10, 3079/3, 3079/4, 3079/6 3079/7, 3079/8, 3080, 3081/1, 3087, 3088/1 3089/1, 3089/3, 3090/1, 3091/6, 3092/2, 3093, 3094/5, 3094/6, 3095/2, 3095/4, 3096/2, 3097/1 3099/1, 3100/1, 3100/4, 3102/1, 3102/4, 3105/3, 3106/1, 3107/7, 3107/8, 3107/9, 3107/10, 3108/4 3111/3, 3111/5, 3111/6, 3111/13, 3111/17, 3111/18 3112/4, 3112/5, 3112/8, 3112/20, 3114/1, 3114/2 3114/3, 3115, 3116/2, 3118/1, 3118/2, 3118/3 3224/1, 3234, 3237, 3244, 3251/1, 3251/2, 3257, 3269, 3270, 9999/9996; •k.o. 1998 VELIKA LIGOJNA 5/1, 5/2, 10/1, 10/2, 13/3, 18/2, 28/4, 28/5, 31/1, 45, 49, *61, *69, *85, *86, *113, *117, *124, 155, 156/1, 157/7, 159/1, *161, 175/1, *184, *211, 220/2, 226/2, 227/10, 227/18, 227/19, 232/3, 244/2, 244/4, 246/2, 247/3, 248/3, 251/21, 251/24, 251/25, 251/26, 251/27, 251/29, 251/32, 251/33, *257, 341/1, 347/2, 347/8, 347/9, 347/10, 348, 363/5, 462, 477/1, 490/1, 491/1, 491/2, 495/1, 496/1, 500/1, 516/1, 518, 519, 520, 528/7, 528/8, 528/9, 528/11, 528/12, 528/13, 537, 543/1, 555/2, 556, 572/2, 572/3, 572/6, 572/7, 572/8, 573/1, 573/2, 573/3, 582/2, 582/3, 583/1, 583/3, 583/4, 583/11, 583/12, 590/1, 590/2, 590/4, 590/7, 590/8, 594/1, 594/4, 594/5, 594/6, 598/2, 598/3, 599, 600, 601/1, 601/3, 601/4, 602/1, 602/5, 603/1, 604/1, 604/3, 604/4, 608, 611/3, 611/4, 613/2, 641/1, 641/2, 645/3, 645/4, 655/4, 655/5, 655/6, 655/7, 655/8, 655/9, 655/11, 656/1, 656/2, 656/4, 738, 739/1, 739/2, 746, 748/1, 748/2, 779, 781, 782, 784, 794, 795, 796, 800, 803, 805, 807/2, 807/3, 811/2, 811/3, 811/4, 812, 813/3, 813/4, 813/8, 813/9, 815/1, 815/5, 818/1, 827, 829/1, 829/2, 870/5, 870/6, 870/9, 873/2, 873/3, 873/4, 873/5, 874/1, 874/2, 874/3, 879, 883/1, 883/2, 883/4, 892/1, 901/4, 901/5, 902/2, 903/1, 903/4, 903/9, 903/10, 903/12, 903/15, 903/17, 903/19, 903/21, 903/23, 904/2, 905/2, 906/1, 906/2, 907/1, 907/2, 907/3, 909/1, 911/2, 912/2, 912/3, 921/1, 921/3, 921/4, 921/5, 921/6, 921/7, 931, 934, 935, 936, 940/1, 940/2, 944/1, 944/2, 945/1, 945/4, 948/3, 954/2, 955/2, 958/2, 961/2, 965/2, 968/1, 968/2, 972/4, 972/5, 973/1, 974, 975/2, 975/3, 975/4, 975/5, 975/6, 975/7, 977/1, 980, 981/1, 981/2, 981/3, 983/1, 983/2, 985/1, 985/2, 988/1, 988/2, 988/3, 988/4, 989/1, 989/2, 992/1, 992/2, 992/4, 992/5, 992/6, 993/3, 993/6, 995/1, 995/2, 995/6, 995/7, 995/8, 995/9, 998, 1002/8, 1002/9, 1003/3, 1003/4, 1012/2, 1020/2, 1020/4, 1021/10, 1022/1, 1024/1, 1024/2, 1025/1, 1026/1, 1026/3, 1026/4, 1027/1, 1027/2, 1027/3, 1028/2, 1028/3, 1028/4, 1030/1, 1030/2, 1031/1, 1031/3, 1031/4, 1033/1, 1033/2, 1034/1, 1034/2, 1036/1, 1038/1, 1049/1, 1049/2, 1056, 1058, 1061/2, 1062/2, 1066/1, 1066/5, 1069, 1070/1, 1070/2, 1070/3, 1092/1, 1092/2, 1093/1, 1096/1, 1098/1, 1099/1, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1101/1, 1102/1, 1103/1, 1103/2, 1103/3, 1103/4, 1103/5, 1103/6, 1103/7, 1103/13, 1103/21, 1103/24, 1103/27, 1103/28, 1103/30, 1103/32, 1103/33, 1162, 1163/1, 1163/2, 1164, 1165, 1225/1, 1236/7, 1238/3, 1238/8, 1238/9, 1238/10, 1246, 1247, 1273/1, 1273/2, 1274/2, 1284/6, 1284/9, 1285/1, 1285/2, 1285/3, 1287/2, 1306/17, 1306/23, 1306/30, 1306/36, 1306/37, 1310, 1312/1, 1326/5, 1327/1, 1328/2, 1329/1, 1329/2, 1329/5, 1329/6, 1329/7, 1331, 1332/5, 1332/6, 1334/6, 1339/6, 1339/8, 1339/12, 1339/13, 1339/14, 1339/15, 1339/17, 1341/5, 1341/6, 1341/8, 1342/5, 1350/2, 1350/3, 1350/4, 1350/5, 1360/2, 1360/7, 1360/8, 1361, 1363/2, 1363/4, 1363/5, 1363/6, 1363/7, 1367/1, 1367/2, 1367/4, 1371/4, 1372/4, 1372/8, 1372/9, 1374/2, 1374/4, 1374/6, 1374/7, 1377, 1380/3, 1380/4, 1383/3, 1393/1, 1399, 1409/1, 1409/2, 1417/1, 1417/3, 1443/1, 1444/1, 1444/2, 1444/4, 1450/2, 1450/4, 1451/1, 1452/1, 1453/2, 1453/3, 1453/6, 1454/4, 1454/8, 1454/9, 1459/1, 1459/9, 1463, 1464/1, 1465/9, 1465/10, 1465/12, 1466/6, 1466/7, 1466/11, 1468/37, 1468/38, 1470/6, 1471/24, 1471/34, 1472/4, 1473/3, 1474/1, 1474/2, 1475/2, 1476/2, 1477/1, 1477/2, 1485/17, 1492, 1493/2, 1497/1, 1497/2, 1498/1, 1498/5, 1503/1, 1503/2, 1503/3, 1504/1, 1504/4, 1504/7, 1505/6, 1505/8, 1505/9, 1505/16, 1505/18, 1505/20, 1505/22, 1506/2, 1506/6, 1506/16, 1512, 1515/1, 1516, 1519/1, 1521/1, 1523/1, 1523/2, 1524, 1536, 1539/3, 1548, 1554/4, 1554/5, 1554/6, 1564, 1578/3, 1580/3, 1581/5, 1581/6, 1582/5, 1585, 1587/2, 1589/1, 1589/2, 1589/5, 1590/1, 1593/1, 1596/1, 1599/2, 1602/1, 1603/13, 1603/14, 1603/16, 1605/3, 1605/4, 1608/1, 1610, 1626, 1629/2, 1632/1, 1640, 1651, 1657/1, 1657/2 1659/2, 1695/15, 1695/16, 1695/17, 1695/18 1698/1, 1703, 1705, 1706/1, 1709/2, 1709/4, 1709/5 1709/6, 1715, 1716, 1717, 1718/2, 1718/3, 1718/5 1718/6, 1721/8, 1721/9, 1721/17, 1724/8, 1724/14 1724/15, 1724/16, 1724/17, 1726/1, 1726/14, 1727 1728/1, 1731, 1732, 1739, 1741/1, 1742/7, 1742/13 1742/16, 1742/18, 1742/19, 1742/21, 1742/22 1742/24, 1742/26, 1742/27, 1742/28, 1743, 1744, 1748, 1749/1, 1751/2, 1755/1, 1755/4, 1755/8 1755/9, 1755/10, 1755/11, 1755/13, 1755/18 1756/16, 1756/24, 1756/25, 1756/26, 1756/27, 1756/28, 1756/41, 1756/43, 1756/44, 1756/45 1756/59, 1756/60, 1760/5, 1776/3, 1776/8, 1780 1783, 1788/4, 1788/7, 1788/20, 1788/23, 1788/29, 1788/30, 1788/31, 1792/1, 1792/5, 1792/6, 1792/7 1792/17, 1795/12, 1800/7, 1800/9, 1804/1, 1804/2 1814/1, 1819/2, 1819/3, 1820/3, 1832/2, 1832/5 1833, 1834/1, 1834/3, 1834/5, 1837, 1839, 1840 1845/1, 1845/2, 1848, 1851, 1852, 1853/1, 1853/2 1854/3, 1854/5, 1859, 1860/1, 1860/2, 1862/1 1862/2, 1863/2, 1864, 1866/2, 1869/1, 1869/2 1869/3, 1870/4, 1870/6, 1870/7, 1871/4, 1874/1 1874/2, 1874/3, 1874/4, 1876/2, 1876/7, 1876/9, 1876/11, 1876/12, 1876/13, 1877/5, 1877/6 1877/8, 1877/13, 1877/19, 1878/1, 1878/3, 1879, 1882, 1885/8, 1885/10, 1885/13, 1885/14, 1886 1887/1, 1887/3, 1887/5, 1887/10, 1887/11, 1887/14 1887/15, 1887/16, 1887/17, 1890/6, 1891/2, 1891/4 1892, 1893/2, 1894/1, 1895/5, 1896/2, 1896/4, 1898/1, 1899/1, 1900/5, 1900/19, 1902, 1907/2 1907/3, 1907/4, 1907/5, 1907/6, 1908/1, 1908/4, 1908/5, 1910/2, 1910/3, 1948/1, 1952, 1953, 2018, 2031, 2032, 2060, 2625, 2652, 2667; •k.o. 1999 PODLIPA 34/2, 51/2, 52/2, *53, 55, *57/2, 59/2, 60, *60, 63/1, 64/6, 64/9, 65, 80, 81, 83, 92/1, 92/2, 159/13, 159/14, 180, 193/1, 193/4, 193/8, 193/9, 199/6, 199/10, 199/11, 199/12, 199/13, 201/2, 203/2, 210/1, 210/3, 210/6, 210/7, 240/1, 240/2, 341/4, 341/5, 342/6, 394, 398, 402/3, 402/4, 415, 441/8, 467/36, 467/81, 467/82, 479, 487/1, 492/3, 508/2, 519/6, 519/9, 519/10, 520/24, 520/40, 520/42, 520/43, 520/44, 521/2, 526/1, 528/2, 529/1, 532, 537, 546/2, 546/8, 546/13, 546/14, 547/2, 547/3, 548/10, 548/11, 548/14, 549/1, 549/2, 549/3, 549/6, 549/10, 549/15, 549/17, 549/19, 549/20, 549/21, 550/10, 550/14, 550/15, 550/16, 550/17, 551/2, 551/9, 552/1, 552/2, 552/3, 562/1, 564/9, 564/14, 564/21, 564/22, 564/23, 564/46, 564/49, 564/61, 564/63, 564/64, 564/67, 564/80, 564/83, 564/84, 564/86, 564/87, 564/91, 607/1, 608/1, 609/4, 610/1, 612/5, 615/2, 619/3, 619/4, 627/3, 627/4, 627/19, 628/2, 628/3, 628/4, 628/7, 628/15, 628/18, 632/1, 639/4, 663/2, 663/5, 680/1, 681/2, 682/2, 682/3, 683, 684/1, 685/7, 686/1, 689, 697/1, 697/4, 697/6, 700/3, 701/9, 701/10, 703/2, 720, 721, 722, 723/5, 723/6, 774, 785/1, 785/2, 786/1, 832, 836/1, 837; •k.o. 2000 ZAPLANA 1/4, 1/9, 1/11, 1/15, 1/16, 2/2, 4/11, 4/12, *5/1, *6, *9/2, *21, *24, *25, 31/2, 31/10, *34, *37, *40, *41, 41/2, 41/4, *43, 57/1, 60/1, 60/3, 60/4, *61, *65, *66, 69, 71/3, 71/4, 71/6, 71/7, 79/1, 79/3, 79/6, 79/7, 79/8, 79/11, 79/14, 79/15, 79/16, 79/17, 79/18, 79/21, 79/22, 79/25, *100/1, 100/2, 100/5, 102/2, *108, 120/12, *135, *137, 141/1, 141/3, 141/4, 145/1, 145/7, 145/8, 145/9, *146, *148, *151, *152, 162/1, 162/2, 186/6, 186/7, 190/5, 190/6, 191/1, 191/31, 191/43, 191/45, 191/46, 191/51, 191/53, 191/56, 191/58, 192/12, 194/5, 195/4, 201/6, 201/7, 202/7, 202/9, 202/10, 203/1, 203/6, 203/7, 203/14, 203/18, 203/21, 203/26, 203/27, 203/28, 209/2, 209/3, 209/4, 211/3, 213/1, 215/1, 215/2, 216/1, 216/4, 216/5, 218, 221/1, 221/4, 221/6, 221/10, 224, 228/1, 230, 234/1, 234/2, 235, 236, 237, 241, 245, 247/1, 247/2, 251, 253/1, 253/2, 256, 262, 264, 267, 271, 274/1, 274/2, 278/1, 279/8, 281, 289, 296, 298, 310/3, 312/2, 319/3, 319/4, 319/6, 322/9, 322/36, 323/5, 323/8, 323/10, 323/11, 330, 343/2, 343/3, 343/4, 343/5, 343/6, 344, 347/4, 347/5, 347/6, 347/7, 358/4, 358/5, 358/6, 358/7, 358/8, 358/9, 358/10, 366/1, 366/7, 367/1, 367/2, 367/3, 371/3, 375/15, 375/22, 404, 405/4, 405/5, 413/4, 413/6, 413/7, 413/8, 413/15, 414/1, 414/2, 416/9, 416/12, 420, 423/3, 497/2, 497/3, 497/4, 497/6, 498, 499/1, 499/2, 499/3, 501/1, 501/3, 505, 506, 510, 514/3, 514/4, 515/1, 515/2, 515/3, 518/1, 518/3, 518/4, 518/5, 524/1, 526/1, 526/2, 526/3, 526/4, 528, 530, 536/1, 537, 579/1, 586, 587/1, 587/2, 588/1, 588/2, 589/2, 589/3, 589/4, 589/9, 593/1, 593/3, 593/4, 595, 599, 606/1, 606/2, 606/3, 608, 612, 613/1, 613/2, 615, 616/1, 616/3, 616/4, 616/5, 617/1, 617/2, 617/3, 621/1, 621/2, 627/5, 627/6, 632/20, 632/22, 632/30, 632/31, 632/39, 632/40, 632/41, 632/43, 632/44, 632/45, 632/54, 632/56, 632/57, 635/3, 640/2, 640/8, 640/9, 640/10, 642, 643/2, 643/3, 643/4, 643/5, 643/6, 643/11, 643/12, 643/13, 646/5, 649/2, 649/5, 649/6, 649/7, 651/1, 651/2, 652/7, 652/8, 652/9, 653, 659, 667/2, 667/3, 667/5, 667/6, 667/7, 667/8, 667/9, 667/10, 667/11, 667/12, 668/1, 668/2, 668/3, 668/4, 669, 671/33, 671/34, 675/1, 675/2, 676/1, 680, 681/5, 681/10, 681/11, 681/24, 681/26, 681/28, 681/32, 681/35, 681/37, 681/40, 681/44, 681/45, 681/46, 681/50, 681/55, 681/56, 681/57, 681/58, 684/1, 684/8, 685/2, 689/21, 689/24, 689/30, 689/34, 689/42, 689/44, 689/58, 689/62, 689/64, 689/73, 689/86, 689/96, 692/3, 706, 707, 752, 766/1, 766/2, 766/3, 785/2, 814/1, 836/2, 836/3, 836/4, 849/1, 849/2, 869, 876, 880/5, 880/6, 880/7, 883/13, 905/3, 905/7, 905/8, 905/11, 905/12, 905/13, 905/15, 905/16, 905/17, 906/1, 917/3, 917/4, 917/12, 917/13, 917/21, 918/1, 918/2, 921/3, 921/4, 921/5, 921/6, 921/7, 921/10, 921/12, 921/13, 921/14, 938/3, 938/7, 949, 959/1, 959/7, 978, 987, 991, 1024/1, 1071, 1080, 1087/1, 1087/3, 1097, 1130/1, 1130/2, 1134/1, 1138/1, 1138/2, 1153, 1156/8, 1156/19, 1156/37, 1156/39, 1156/41, 1159/2, 1159/3, 1179/1, 1182, 1188, 1190/1, 1193/1, 1193/3, 1201/1, 1203/1, 1203/2, 1542/2, 1545/5, 1545/19, 1545/31, 1545/39, 1545/40, 1545/43, 1554/30, 1554/57, 1554/83, 1566/2, 1568/2, 1573, 1593, 1644/2, 1644/4, 1647/4, 1647/10, 1647/16, 1647/25, 1647/36, 1647/39, 1647/40, 1647/47, 1647/50, 1647/62, 1647/63, 1647/64, 1647/66, 1647/67, 1652/2, 1652/14, 1652/15, 1652/18, 1658, 1660, 1663/2, 1663/4, 1663/10, 1663/11, 1664/2 1664/3, 1671/1, 1671/3, 1671/5, 1671/6, 1674, 1676/1, 1676/2, 1684/4, 1684/5, 1684/6, 1684/7, 1684/9, 1684/10, 1684/11, 1684/13, 1684/14, 1684/15, 1684/16, 1684/17, 1684/18, 1684/19 1684/21, 1684/22, 1684/23, 1684/25, 1684/29 1697, 1698/3, 1707/29, 1707/33, 1707/50, 1707/51 1707/52, 1707/54, 1707/56, 1711/2, 1711/5, 1711/6, 1711/7, 1711/12, 1711/13, 1711/14 1711/15, 1711/18, 1711/20, 1711/21, 1711/28, 1711/31, 1723/2, 1723/3, 1723/6, 1723/8, 1723/15 1723/18, 1723/19, 1727/3, 1727/6, 1742/3, 1742/4 1750/7, 1755/2, 1755/3, 1755/5, 1767, 1768/1 1768/2, 1768/3, 1777/1, 1779/2, 1779/4, 1779/19 1779/20, 1779/23, 1781/1, 1781/2, 1825/2, 1825/3 1825/5, 1825/6, 1848/2, 1848/3, 1848/17, 1848/19 1848/21, 1848/26, 1848/29, 1848/37, 1848/38 1848/40, 1848/41, 1853, 1862/3, 1864/3, 1864/7, 1864/13, 1864/14, 1864/15, 1864/17, 1864/18 1864/19, 1864/20, 1865/4, 1870/7, 1870/9, 1871/3 1871/20, 1872/2, 1872/3, 1872/4, 1873, 1875, 1877 1878/1, 1878/2, 1879/6, 1885/6, 1885/16, 1887, 1889/2, 1889/3, 1889/4, 1889/5, 1889/6, 1889/7, 1890/3, 1890/6, 1890/7, 1890/8, 1890/9, 1890/12 1890/13, 1890/14, 1890/18, 1890/20, 1893/3, 1894/1, 1894/7, 1895, 1896/1, 1896/2, 1897, 1898/2, 1899/1, 1903/5, 1903/9, 1904, 1908/3, 1908/4, 1911, 1912, 1914, 1915, 1916/1, 1916/4 1927/1, 1927/2, 1932/4, 1932/5, 1932/6, 1932/7 1932/8, 1932/9, 1933/1, 1933/2, 1933/3, 1934 1935/4, 1935/5, 1935/6, 1935/7, 1935/8, 1935/9, 1935/10, 1935/11, 1935/12, 1935/13, 1935/15, 1936, 1938/2, 1938/5, 1938/7, 1938/15, 1938/17, 1939/10, 1939/16, 1939/17, 1941/6, 1941/8, 1941/9, 1941/10, 1941/19, 1942/2, 1942/3, 1942/9 1942/10, 1942/11, 1944/1, 1947, 1948/4, 1948/5 1948/6, 1949, 1952, 1953, 1954/2, 1954/4, 1954/7 1956/5, 1966, 1967, 1992, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003; •k.o. 2001 STARA VRHNIKA 31/1, *45/2, *47, 83/1, 83/2, 84, *86, *88, *93, *98, 101/1, 101/5, 101/7, *103, 104/1, 105/1, 108/1, 108/3, 109/1, 109/3, 112/1, 113/1, 113/3, 116/1, 116/3, 117/1, 117/3, *118, 120/1, 122/3, 123/1, 123/3, 126/3, 126/4, 126/5, 126/6, 152, 164, 175/3, 175/5, 176/3, 176/4, 176/5, 179/3, 179/4, 179/5, 183/3, 183/4, 187/3, 187/4, 187/5, 194/1, 194/4, 194/5, 195/1, 195/3, 195/4, 196/1, 197/1, 198/3, 198/4, 199/3, 199/4, 199/5, 200/3, 200/4, 203/1, 204/1, 204/3, 204/4, 204/5, 210/1, 212/3, 212/4, 213/3, 213/4, 213/5, 214/3, 214/4, 214/5, 218/1, 218/2, 218/3, 220/3, 220/4, 220/5, 221/3, 221/4, 221/5, 224/4, 224/5, 225/1, 225/3, 225/4, 226/1, 233/1, 250, 260/1, 260/2, 277/1, 281, 284, 286/3, 311/1, 312/2, 313/1, 337/1, 337/2, 337/3, 598/1, 620/3, 620/4, 620/5, 620/6, 620/8, 626/2, 631/1, 642/2, 685/4, 685/5, 686/2, 686/5, 686/8, 688/2, 689/2, 714/1, 714/2, 727, 1008/4, 1057, 1064/3, 1067, 1068, 1069, 1157/1, 1157/2, 1157/3, 1157/4, 1172/1, 1186, 1190/1, 1190/3, 1190/6, 1190/7, 1191, 1193/3, 1193/4, 1194/3, 1194/4, 1198/5, 1198/14, 1198/15, 1198/16, 1205/1, 1205/2, 1206/1, 1262/3, 1276/1, 1279, 1280, 1281, 1284/2, 1290/5, 1291/1, 1306, 1308, 1310/1, 1312/1, 1317/3, 1318/2, 1322, 1340, 1343, 1347, 1348/2, 1348/3, 1355/1, 1355/2, 1358, 1359, 1360, 1420, 1421/1, 1421/2, 1422/1, 1432/2, 1437/2, 1441, 1445/1, 1445/2, 1462/1, 1467, 1468/1, 1469/1, 1469/2, 1470/1, 1475/1, 1475/4, 1475/5, 1489/2, 1526/2, 1537/8, 1537/9, 1537/11, 1537/13, 1537/14, 1543/2, 1543/3, 1552/2, 1555/1, 1557/1, 1557/2, 1557/3, 1558/2, 1558/3, 1567/2, 1567/3, 1572/1, 1587, 1709/6, 1744, 1747, 1748/10, 1748/15, 1748/17, 1748/18, 1748/20, 1748/21, 1748/22, 1799/1, 1800/1, 1876/2, 1877/2, 1895, 1899, 1912/1, 1912/2, 1914/1, 1914/4, 1970/1, 1970/3, 1970/4, 1970/5, 1970/6, 1983/1, 1983/2, 1983/3, 2014/1, 2014/2, 2022, 2038, 2067/4, 2069/3, 2076/2, 2076/3, 2076/4, 2076/5, 2076/6, 2076/7, 2081, 2085/1, 2085/2, 2103/10, 2103/11, 2122/5, 2122/6, 2128/6, 2128/7, 2147/3, 2155/1, 2156, 2159/1, 2159/2, 2161/1, 2161/2, 2189/1, 2189/2, 2276/3, 2280/2, 2281/2, 2281/3, 2282/3, 2282/4, 2282/14, 2283/4, 2284/2, 2284/5, 2286/1, 2291/3, 2291/4, 2292/10, 2296/1, 2331/2, 2337/5, 2337/7, 2337/8, 2337/10, 2337/14, 2337/15, 2358/2, 2358/3, 2359/1, 2360/5, 2363/1, 2427/2, 2428/2, 2430/2, 2430/3, 2430/5, 2430/6, 2432/1, 2432/3, 2432/10, 2433/3, 2433/18, 2433/19, 2433/20, 2436/2, 2437/1, 2437/2, 2440/4, 2442/4, 2442/6, 2443/4, 2443/5, 2443/6, 2444/1, 2444/4, 2445/1, 2446/6, 2449/1, 2449/2, 2450/1, 2450/2, 2452/1, 2453/5, 2453/6, 2453/8, 2454/1, 2455, 2461, 2464/1, 2472/2, 2491/1, 2492, 2552, 2597, 2624/7, 2626/4, 2626/5, 2627/3, 2627/7, 2627/8, 2627/9, 2648, 2672, 2690; •k.o. 2002 VRHNIKA 18/2, 19, 27, 30, 31, 33, *48, 51/1, 51/2, *53/2, 54, 57/2, 57/34, 57/35, 57/36, 57/37, 57/38, 57/39, 57/40, 57/41, 57/42, 57/43, *63, 76, 78, 89/3, 89/4, 108, 119, 132/2, 141/4, 141/16, 147/1, 153, 158, *158, 161/2, 161/3, 161/6, 161/7, 161/8, 169, 172/1, 179/12, 179/13, 180/3, 180/11, 180/12, 180/13, 180/14, 180/15, 180/16, 180/18, 180/20, 181/2, 181/3, 185, 186/3, 186/4, 192, 194/4, 194/5, 194/15, 194/16, 200/3, 200/4, 222/1, 222/2, 236/1, 236/2, 239/1, *249/1, *252/4, *253/1, 288, 291/1, *308/2, *308/3, *320/1, *332, *333, *377, *378, *379, 402/4, 402/33, 402/34, 402/37, 402/38, 402/41, 402/42, 402/102, 402/103, 402/104, 402/105, 402/106, 402/107, 402/108, *426, *448, *472, *486, *526, 621/1, 621/2, 621/3, 630/1, 636/4, 636/5, 636/12, 636/18, 638, 639/1, 639/2, 658, 661/1, 661/2, 661/6, 662, 672, 676, 677/4, 677/5, 677/6, 679/1, 679/4, 679/6, *685, 689/5, 689/6, 689/9, 696/2, 701, 702/2, 702/3, 702/5, 702/6, 704/1, 704/2, 705/1, 705/2, 706/1, 707/1, 707/3, 708/3, 708/4, 709/3, 712/1, 712/3, 714/2, 726/1, 726/3, 726/7, 726/8, 727, 729/2, 748/2, 748/3, 749, 750/2, 751/2, 751/4, 751/5, 756/5, 756/7, 763/2, *768, 772/2 , 772/3, 772/4, 774/1, 775, 776/1, 776/2, 776/6, 776/7, 776/10, 776/16, 776/17, 776/29, 776/30, 776/31, 776/32, 776/33, 776/34, 776/35, 776/36, 776/37, 776/60, 776/61, 776/62, 776/74, 776/75, 776/76, 776/77, 776/78, 776/79, 776/80, 776/81, 776/82, 776/83, 776/84, 776/85, 776/86, 776/87, 776/88, 776/91, 776/92, 776/93, 776/94, 776/95, 776/96, 776/97, 776/98, 776/100, 776/102, 776/103, 776/120, 776/122, 776/124, 776/125 776/126, 776/127, 776/131, 776/132, 777, *778 779/2, 779/3, 782/12, 782/13, 782/15, 787/11 787/18, 787/24, 787/25, 787/27, 787/31, 787/35 787/36, 790/1, 790/2, 792, 795, 797, 802, 803, 828 831/1, 831/2, 833, 837, 838/1, 838/2, 843/1, 843/2 844/1, 844/2, 849/1, 849/2, 852/1, 852/2, 853 854/1, 854/3, 861, 864/1, 864/2, 865/1, 865/2 866/1, 869, 874, 875, *875, 878, 879, 891, 895/2 896, 939, 956/2, 958/4, 958/7, 958/11, 958/13 965/1, 969/4, 969/8, 969/9, 969/10, 969/11, 969/12 969/13, 969/14, 969/15, 969/16, 969/17, 970/5 970/6, 972/3, 972/9, 972/10, 973/1, 994/6, 1007/2 1024/10, 1024/11, 1037, 1039, 1040, 1041, 1043 1045/1, 1045/2, 1045/3, 1045/4, 1045/5, 1045/8 1046, 1048, 1049/1, 1049/3, 1050/1, 1050/2, 1052 1053/1, 1053/12, 1054, 1055/1, 1056, 1057/2 1059/1, 1059/2, 1062/48, 1062/51, 1062/52 1062/54, 1062/55, 1062/56, 1062/57, 1062/65 1062/82, 1062/85, 1063, 1069, 1070/6, 1070/7, 1070/8, 1071, 1072/2, 1072/3, 1075/1, 1075/2 1075/3, 1076, 1077/1, 1077/2, 1079, 1081, 1081/2 1083, 1084, 1086, 1087, 1087/1, 1088/2, 1088/3 1088/7, 1088/8, 1088/9, 1090/1, 1090/2, 1094/1 1094/2, 1094/5, 1094/9, 1096/1, 1105, 1106/2 1106/3, 1106/4, 1106/5, 1107/2, 1108/1, 1108/2 1108/3, 1123, 1127, 1128, 1132, 1143, 1148, 1149 1152, 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1154/4, 1154/5 1154/6, 1154/7, 1154/8, 1154/9, 1154/10, 1154/11 1154/12, 1154/14, 1154/15, 1154/16, 1154/17 1154/18, 1154/19, 1154/20, 1154/33, 1154/34 1154/35, 1154/36, 1154/37, 1154/38, 1154/39, 1154/40, 1154/41, 1154/42, 1154/43, 1154/44 1154/45, 1154/47, 1154/63, 1154/67, 1154/68 1154/70, 1154/71, 1154/81, 1154/82, 1154/84 1161, 1176, 1177, 1178/1, 1178/60, 1178/166 1178/183, 1178/238, 1178/239, 1178/240 1178/241, 1178/286, 1178/321, 1178/343, 1215 1217/1, 1217/3, 1217/4, 1287, 1291/1, 1291/2 1300, 1350, 1352, 1354, 1356/4, 1356/5, 1356/6 1397/2, 1397/3, 1399/2, 1400/2, 1400/3, 1415 1416/1, 1416/2, 1420, 1421, 1482, 1485, 1548/2 1548/3, 1555/5, 1555/6, 1556/6, 1556/7, 1556/8 1565/2, 1565/3, 1566/7, 1566/8, 1577/1, 1578/1 1579/1, 1579/4, 1579/6, 1595/1, 1595/2, 1596/3 1600/6, 1600/8, 1601/1, 1602, 1603/2, 1606/1 1606/4, 1607/2, 1613/2, 1613/7, 1615/2, 1617/1 1619/1, 1619/2, 1621/1, 1621/2, 1621/3, 1621/4, 1621/5, 1621/6, 1621/7, 1621/8, 1621/9, 1631/1 1631/2, 1631/3, 1632/1, 1632/2, 1632/3, 1632/4, 1632/5, 1632/6, 1632/12, 1633/1, 1637/1, 1637/2 1637/4, 1638, 1641, 1642, 1645, 1646, 1648, 1650 1652/1, 1652/2, 1652/3, 1652/4, 1652/5, 1656 1657/1, 1657/2, 1659, 1660/1, 1660/2, 1663/1 1663/3, 1666/1, 1692/1, 1695/1, 1695/3, 1695/5 1695/7, 1695/14, 1696, 1697, 1698/1, 1698/2, 1700 1704/1, 1704/2, 1704/3, 1707/1, 1709, 1713/1 1713/2, 1716, 1720/1, 1720/2, 1720/5, 1721/1 1722/1, 1722/2, 1723/1, 1723/2, 1723/3, 1795/1 1796/7, 1796/19, 1796/31, 1797/17, 1797/18 1797/21, 1797/22, 1797/25, 1797/27, 1797/28 1797/31, 1800/7, 1804/4, 1805/4, 1805/5, 1811/3 1812/1, 1812/2, 1812/3, 1813/2, 1814, 1820/1 1823/1, 1823/2, 1851, 1858/5, 1868/3, 1871/1 1872, 1879/1, 1879/2, 1890/2, 1890/3, 1890/4, 1893/2, 1895/2, 1895/3, 1899/1, 1899/2, 1900/3 1900/5, 1900/6, 1911/6, 1911/7, 1914, 1915/1 1915/3, 1915/4, 1915/5, 1915/6, 1915/7, 1920/2 1920/3, 1920/4, 1930/1, 1951/6, 1969/1, 1969/5 1973/3, 1974/3, 1980/1, 1980/2, 1981/1, 1982/1 1982/3, 1983/1, 2041/1, 2041/5, 2041/6, 2041/9, 2041/10, 2045/2, 20 46/1, 2046/4, 2052/1, 2053/1 2053/15, 2053/17, 2053/18, 2053/21, 2059/9 2059/10, 2059/11, 2061/1, 2061/2, 2062, 2067/2 2071/5, 2084/2, 2085/1, 2089/7, 2089/9, 2094/7, 2098/10, 2098/12, 2098/31, 2154/1, 2214/10 2225/1, 2229/3, 2230, 2238/5, 2238/12, 2238/14, 2238/15, 2240/1, 2253/3, 2253/4, 2265/3 2265/5, 2266/1, 2285/8, 2285/14, 2288/3, 2289, 2293, 2296/8, 2297/4, 2305, 2320/1, 2322/11 2373/1, 2373/2, 2374/6, 2378/11, 2378/12 2380/1, 2380/2, 2400/2, 2400/3, 2400/4, 2401/2, 2459, 2460/2, 2461/3, 2493/2, 2493/3 2494/1, 2494/3, 2494/4, 2500/9, 2500/18 2502/5, 2502/6, 2520/10, 2520/17, 2520/19 2523/1, 2523/2, 2524/16, 2524/20, 2524/21 2526/1, 2526/2, 2527/1, 2527/2, 2528/1, 2528/34, 2529/8, 2529/9, 2529/12, 2529/16, 2532/8, 2572 2656/3, 2658/109, 2658/110, 2662/2, 2662/3 2663, 2664/1, 2666/1, 2666/2, 2669/3, 2672/12 2672/26, 2675/2, 2675/5, 2675/16, 2675/45 2675/94, 2675/95, 2675/96, 2675/97, 2675/110 2675/112, 2675/113, 2675/115, 2679/5, 2680/4 2680/26, 2689/1, 2689/2, 2693/13, 2693/14, 2693/15, 2693/17, 2697, 2698, 2699/4, 2699/124, 2699/125, 2699/191, 2699/234, 2704/2, 2704/7 2704/8, 2704/11, 2704/12, 2704/13, 2704/14, 2704/15, 2704/16, 2704/17, 2704/18, 2708/6 2708/7, 2708/8, 2708/9, 2708/11, 2708/13 2708/14, 2708/15, 2708/16, 2708/17, 2708/18 2708/20, 2708/35, 2708/39, 2708/41, 2708/43 2708/44, 2708/45, 2708/46, 2708/47, 2715/3 2716/2, 2719/1, 2722/12, 2724/1, 2724/2, 2725/2 2725/3, 2727/2, 2727/4, 2727/5, 2727/6, 2729/17, 2729/18, 2729/31, 2729/33, 2735/37, 2735/38 2735/39, 2735/42, 2735/43, 2740/6, 2740/12 2748/25, 2768/3, 2768/17, 2768/18, 2770/8 2771/1, 2779/1, 2785/1, 2785/2, 2785/3, 2785/5 2785/10, 2785/14, 2785/15, 2788/1, 2788/7, 2789/1, 2793/6, 2797/5, 2802/25, 2806/2, 2814/1 2816/1, 2818/2, 2818/4, 2818/5, 2818/12, 2818/16 2818/20, 2819/1, 2819/2, 2819/8, 2819/15 2819/16, 2819/17, 2819/18, 2819/19, 2824/10 2825/7, 2825/9, 2825/12, 2825/15, 2826/24, 2826/26, 2837/3, 2848/5, 2848/6, 2848/7, 2854/6 2854/10, 2854/12, 2854/13, 2854/16, 2854/25 2854/45, 2854/49, 2854/55, 2854/56, 2854/57, 2854/60, 2854/64, 2855/2, 2855/4, 2855/15 2855/67, 2855/69, 2855/71, 2856/1, 2856/2 2856/3, 2856/4, 2857/2, 2857/3, 2858/1, 2858/2 2858/3, 2858/4, 2859/1, 2859/4, 2859/7, 2859/8 2860/1, 2862/1, 2862/3, 2862/4, 2862/6, 2862/7, 2862/8, 2862/9, 2862/15, 2862/16, 2862/23 2862/24, 2862/31, 2863/1, 2863/5, 2863/27, 2863/31, 2864/2, 2864/3, 2864/5, 2865/4, 2865/5 2866/2, 2866/3, 2866/4, 2866/5, 2867/2, 2868/1 2868/2, 2868/19, 2868/22, 2868/30, 2868/31 N OS Občina Vrhnika SQ. april 2018» in elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2869/1, 2870/1, 2870/2, 2872/4, 2872/5, 2872/6, 2872/8, 2877/13, 2877/15, 2882/3, 2882/5, 2882/23, 2883/1, 2883/2, 2884/1, 2884/3, 2884/5, 2884/13, 2884/14, 2885/2, 2885/3, 2886/1, 2886/2, 2887/3, 2888, 2889/3, 2890/1, 2892/1, 2892/3, 2892/5, 2893, 2894/1, 2894/2, 2894/3, 2895, 2897, 2900/5, 2900/6, 2900/7, 2903/1, 2906/1, 2907/1, 2909/3, 2909/4, 2910, 2911/1, 2913/1, 2913/3, 2913/4, 2918, 2926/1, 2926/2, 2937/1, 2937/5, 2937/6, 2937/7, 2937/8, 2937/9, 2937/10, 2937/14, 2937/15, 2938, 2939, 2942/1, 2942/2, 2943/1, 2943/2, 2947, 2948, 2949, 2950, 2951/4, 2951/9, 2961/2, 2966, 2979, 5855; •k.o. 2003 VERD 65/1, *84/3, 106, 110, 111, 114/2, 116, 135/2, 138/2, 138/3, *146, *166, *169, 169/3, 169/6, 169/7, 169/8, *172, 176/5, *177, 177/1, 179/1, *182, 184/4, 184/6, 187/3, 189/4, 198/1, 221/4, 221/5, 221/6, 229, 232/1, 234/1, 235/1, 235/2, 236/5, 236/6, 239/2, 239/4, 245/1, 248/9, 272/4, 276/1, 276/2, 277/2, 277/16, 278/1, 278/5, 278/6, 289/1, 293/2, 293/3, 293/5, 293/6, 294/2, *302, 305/2, *319, 325, 326/1, 335, 338/4, 338/7, 338/8, 367/1, 380/2, 380/3, 380/4, 380/6, 380/7, 380/8, 406/1, 415/3, 415/5, 417, 425/4, 428/1, 450, 452/6, 452/8, 468/2, 468/3, 468/4, 468/5, 469, 473/1, 473/2, 494/3, 494/4, 494/5, 497/5, 497/6, 498/9, 503/4, 504/2, 505/2, 509/1, 514/2, 515/1, 515/2, 518/4, 518/5, 518/6, 520/1, 520/2, 524/1, 524/2, 525/4, 525/5, 525/7, 525/9, 526/4, 526/6, 529/2, 529/4, 532/2, 532/4, 535/1, 535/2, 536/1, 536/2, 537, 539, 547/2, 550/3, 550/6, 550/7, 551/1, 551/2, 556, 562, 563, 564, 579/1, 581/2, 665/17, 708/2, 718/2, 720, 761/1, 761/2, 781/1, 826, 831, 832, 864/2, 864/4, 864/5, 867/7, 873/1, 873/2, 929/2, 931/1, 934, 936, 947, 950, 967/1, 967/5, 967/7, 967/8, 973, 978, 1002/1, 1015, 1022/5, 1022/6, 1035/7, 1070/69, 1070/70, 1070/81, 1070/83, 1070/98, 1071/2, 1071/3, 1073/1, 1073/2, 1076, 1098/1, 1098/2, 1100, 1163/1, 1234/5, 1247/1, 1249/1, 1251/1, 1251/3, 1251/4, 1277, 1392/7, 1392/8, 1392/9, 1392/10, 1392/11, 1392/12, 1392/13, 1392/19, 1392/20, 1419/2, 1419/3, 1419/4, 1419/5, 1419/6, 1419/7, 1419/8, 1419/9, 1419/10, 1419/11, 1419/50, 1419/51, 1419/68, 1419/74, 1419/76, 1419/77, 1419/81, 1419/87, 1420/29, 1420/30, 1420/31, 1420/32, 1420/33, 1420/34, 1420/35, 1430/3, 1430/5, 1431/1, 1446, 1452/3, 1452/4, 1599/4, 1604/3, 1620/2, 1620/3, 1620/4, 1620/6, 1620/7, 1620/8, 1620/9, 1620/12, 1620/13, 1620/14, 1620/15, 1620/16, 1630/1, 1630/2, 1633/1, 1633/3, 1633/4, 1645, 1648, 1650, 1657, 1660, 1662, 1664, 1676/12, 1676/19, 1676/21, 1724/1, 1725/1, 1725/28, 1725/31, 1725/32, 1725/33, 1725/34, 1725/45, 1728/14, 1731/5, 1736/2, 1736/3, 1736/12, 1736/37, 1739/4, 1740/18, 1751/7, 1756/1, 1756/2, 1756/3, 1756/4, 1756/7, 1756/8, 1756/9, 1756/10, 1756/11, 1756/14, 1756/15, 1757/1, 1764/1, 1765/2, 1765/3, 1768, 1769, 1771/1, 1771/2, 1771/4, 1788/10, 1802/2, 1802/3, 1802/5, 1802/9, 1804/2, 1806, 1807/2, 1808, 1810/1, 1810/4, 1811/3, 1811/4, 1813/1, 1851, 1855, 1859, 1860/1, 1860/2, 1861/1, 1861/2, 1864/1, 1865/1, 1865/2, 1865/4, 1870/2, 1871/1, 1877/2, 2015, 2016/1, 2016/3, 2019, 2020, 2021, 2022, 2025, 2027, 2028; •k.o. 2004 BOROVNICA *140/2, *140/3, 171, *172, 193, *374, 2762/10, 2770/3, 2770/4, 2770/5, 2770/6, 2783/4, 2783/5, 2785/2, 2786/1, 2786/2, 2788/1, 2797/1, 2800/1, 2803/1, 2803/2, 2804/5, 2804/7, 2804/8, 2805/10, 2812/1, 2841/1, 2855/3, 2855/4, 2855/5, 2855/6, 2855/7, 2885, 2887/1, 2908/1, 2908/9, 2918/2, 2918/3, 2918/5, 2918/8, 3028/1, 3043, 3044/1, 3044/2, 3044/3, 3044/4, 3048/1, 3048/2, 3051, 3055, 3057/1, 3062/2, 3062/4, 3069/5, 3069/8, 3069/10, 3069/11, 3069/31, 3069/34, 3069/36, 3069/43, 3069/49, 3069/54, 3069/55, 3069/58, 3070, 3071/6, 3071/9, 3086/1, 3087, 3088, 3103/7, 3103/9, 3109/1, 3109/2, 3111, 3113/3, 3173/2, 3178, 3184, 3187, 3188, 3225, 3226, 3229, 3253/6, 3253/7, 3254, 3255, 3256, 3257/3, 3258, 3259, 3335, 3340/1, 3342/1, 3344, 3347, 3369/45, 3369/46, 3369/47, 3501/1, 3501/2, 3616/1, 3618; •k.o. 2692 SMREČJE *33/1, *67/2, *68/2, *71, 108, 119/1, 119/2, 127/2, 127/4, 142, *142, 143, 147, 165/1, 165/2, 165/3, 180/3, 184, 185, 187/1, 191/1, 196, 197/6, 197/7, 210/2, 223, 225/1, 225/2, 230/2, 232, 240, 252/4, 257, 258/4, 258/7, 261/1, 264/6, 264/7, 264/8, 264/9, 265, 272/1, 274/3, 276/7, 276/9, 276/10, 276/11, 287/2, 288/3, 288/5, 288/12, 291/4, 291/6, 291/7, 291/8, 291/9, 291/10, 291/13, 291/15, 294/2, 294/3, 294/4, 295/1, 295/2, 296, 302/7, 302/8, 302/9, 328, 334, 336/1, 337, 345/3, 346/1, 346/2, 346/3, 358/7, 358/9, 358/12, 359/1, 359/2, 362/1, 362/2, 363/1, 363/2, 433/1, 433/3, 435/5, 435/11, 435/12, 435/14, 435/15, 435/22, 435/26, 437/5, 439/7, 448/3, 455/5, 460/1, 461/3, 461/4, 461/5, 464, 465, 488/1, 491, 513/4, 513/6, 513/9, 515/2, 527/1, 527/2, 527/4, 527/6, 529, 530, 531, 534/3, 541/2, 543/1, 543/2, 543/5, 543/7, 544/4, 544/6, 544/7, 544/8, 544/9, 544/10, 544/11, 548/1, 565, 572/3, 577/2, 577/4, 590, 591/2, 591/4, 591/5, 597, 599, 615/1, 616/4, 616/5, 618/2, 620/3, 674/1, 1010/12, 1014, 1016/1, 1016/2, 1016/3, 1017, 1020/2, 1021/5, 1022, 1023/5, 1023/7, 1023/17, 1023/20, 1023/21, 1023/22, 1024/2, 1042/2, 1047/1, 1053/1, 1053/5, 1055, 1057, 1059, 1063/2, 1066, 1076/12, 1076/31, 1082, 1084. Zemljiške parcele iz zemljiškokatastrskega prikaza, stanje april 2018, katerim se spreminja namenska raba, so še: •k.o. 1996 LOG 1896/17, 1896/18, 2034/17, 2068/1; •k.o. 1997 BLATNA BREZOVICA 205/6, 254/3, 254/5, 256/2, 256/3, 272/5, 1346/10, 1346/11, 1351/3, 1351/42, 1351/43, 1351/45, 1351/46, 1619/1, 1812/5, 2099/619, 2099/689, 2099/691, 2099/692, 2099/693, 2099/694, 2099/695, 2099/696, 2099/697, 2099/698, 2099/736, 2099/737, 2099/738, 2099/762, 2099/763, 2099/764, 2099/765, 2099/832, 2099/833, 2297/2, 2574/1, 2588/24, 2590/1, 2591/1, 2599/5, 2599/6, 2601/2, 2607/6, 2607/27, 2608/2, 2788/2, 2954/1, 2980/1, 2980/2, 2993/3, 2993/4, 3061/16, 3090/3, 3092/3, 3106/5; •k.o. 1998 VELIKA LIGOJNA 48/1, *130, 157/5, 655/12, 796/1, 931/1, 931/2, 934/2, 935/1, 935/2, 940/3, 975/8, 988/5, 998/1, 998/2, 1096/4, 1165/2, 1236/8, 1238/11, 1327/3, 1327/4, 1372/11, 1372/12, 1450/8, 1450/12, 1450/13, 1459/10, 1459/11, 1464/3, 1464/4, 1465/15, 1465/16, 1465/17, 1465/18, 1474/4, 1474/5, 1498/7, 1503/6, 1503/10, 1503/11, 1504/3, 1578/1, 1579/1, 1580/1, 1581/1, 1581/2, 1582/1, 1582/2, 1626/1, 1695/21, 1705/2, 1709/8, 1717/1, 1717/2, 1721/38, 1728/3, 1788/36, 1834/9, 1834/10, 1851/1, 1851/2, 1878/4, 1878/5, 1899/8, 1907/8, 1907/9, 1908/17, 1908/18, 1908/20, 1908/21, 1908/22; •k.o. 1999 PODLIPA 55/1, 159/12, 201/6, 203/3, 415/1, 479/1, 479/2, 520/46, 529/4, 564/99, 564/100, 564/101, 689/1, 689/2, 700/9, 700/10; •k.o. 2000 ZAPLANA 71/9, 71/10, 79/27, 120/46, 190/8, 190/9, 191/62, 191/63, 192/17, 192/18, 216/6, 216/7, 216/8, 247/3, 247/4, 253/3, 253/4, 264/1, 264/2, 274/3, 274/4, 274/5, 278/4, 278/5, 322/25, 322/29, 367/4, 367/5, 367/6, 375/31, 536/3, 588/3, 588/4, 589/12, 589/18, 599/1, 599/2, 606/4, 606/5, 606/6, 606/7, 606/8, 606/9, 606/10, 608/1, 608/2, 612/1, 612/2, 615/1, 615/2,616/8, 616/9, 616/10, 616/11, 616/12, 616/13, 621/3, 621/4, 621/5, 640/11, 752/1, 869/1, 869/2, 905/22, 905/23, 917/28, 917/29, 963/1, 987/1, 991/3, 1071/1, 1087/5, 1697/1, 1698/4, 1711/33, 1767/1, 1767/3, 1768/5, 1776/2, 1777/3, 1826/4, 1848/43, 1870/20, 1870/22, 1893/12, 1893/13, 1904/4, 1935/16, 1935/17, 1935/18, 1938/18, 1938/19, 1938/20, 1938/21, 1938/22, 1941/21, 1941/22, 1995/2, 1997/1, 2001/1, 2001/2, 2004, 2007, 2008; •k.o. 2001 STARA VRHNIKA 83/4, 83/5, *162, 175/7, 175/9, 175/10, 176/6, 176/7, 176/8, 176/9, 196/4, 197/4, 203/4, 226/4, 689/7, 689/8, 1064/2, 1067/1, 1306/2, 1347/2, 1358/1, 1358/2, 1359/1, 1359/2, 1360/1, 1360/2, 1420/1, 1420/2, 1445/4, 1463/1, 1467/2, 1468/4, 1468/5, 1469/4, 1469/5, 1469/6, 1469/7, 1469/9, 1537/17, 1537/22, 2014/3, 2014/5, 2122/7, 2122/8, 2427/3, 2427/4, 2430/7, 2430/8, 2450/4, 2450/5, 2453/11, 2453/13, 2461/1, 2491/5, 2491/6, 2597/5, 2597/6, 2597/7, 2597/8, 2597/9, 2597/11, 2753, 2754, 2757; •k.o. 2002 VRHNIKA 33/1, 194/19, 706/3, 882/1, 1059/3, 1059/4, 1081/4, 1154/92, 1154/93, 1154/94, 1154/99, 1177/1, 1178/364, 1178/369, 1178/371, 1178/373, 1178/418, 1178/423, 1354/1, 1420/1, 1420/2, 1621/14, 1698/3, 1698/4, 1796/49, 1796/50, 1814/1, 1820/16, 1820/17, 1920/5, 2045/8, 2045/9, 2084/8, 2297/7, 2669/4, 2670/2, 2675/117, 2675/120, 2675/121, 2699/10, 2699/12, 2699/13, 2740/18, 2740/19, 2783/4, 2783/5, 2783/10, 2785/16, 2785/17, 2785/18, 2785/19, 2785/20, 2785/21, 2785/34, 2785/35, 2854/75, 2854/76, 2854/77, 2858/7, 2858/22, 2863/16, 2864/7, 2864/8, 2884/16, 2890/3, 2890/4, 2897/1, 2897/2, 2900/22, 2900/23, 2951/10, 2951/11, 2951/12; •k.o. 2003 VERD 232/5, 234/4, 235/3, 428/8, 428/9, 428/10, 877/4, 1234/8, 1420/46, 1430/7, 1430/9, 1703, 1736/41, 2029; •k.o. 2004 BOROVNICA 2803/4, 2908/16, 3055/1, 3188/2, 3225/2, 3253/2, 3333/1, 127/5, 142/1, 176/6, 187/8, 196/1, 196/2, 464/2, 534/1, 539/4, 539/5, 541/3, 541/4, 543/8, 543/9, 562/3, 572/6, 577/9, 590/1, 1022/1, 1022/2, 1023/32, 1023/35, 1023/36, 1076/50. STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV, podanih v času javne razgrnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US,14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZureP - 2) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor, pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske, podanih v času javne razgrnitve od 6. 3. 2018 do vključno 4. 4. 2018. Stališča so sestavni del spisa postopka priprave Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http:// www.vrhnika.si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb. Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov: - podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve, - prispelih po pošti na Občino Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, - prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obcina@vrhnika.si ali irena.kramaric@vrhnika.si PRIPOMBE in STALIŠČA Pripomba 1 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: dograditev enostavnega montažnega objekta (kovinski izolacijski paneli) k objektu v SZ delu pet metrov od potoka (v iz-merah 8 x 7 x 5 m). Stališče 1: Pripomba se upošteva oz. ^je deloma že upoštevana. V dopolnjen osnutek odloka se navede določila oz. pogoje, ki bodo omogočali dozidavo na SZ delu objekta. Dovoljen poseg mora upoštevati tudi druga določila odloka, ki predpisujejo FOBP-faktor odprtih bivalnih površin 15 %, FZ-faktor zazidanosti 80 %, varovalne pasove, odmike idr. V dopolnjenem osnutku odloka je navedeno, da so objekti lahko zidane, montažne ali kombinirane izvedbe. Pripomba 2 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: nadzidava aneksa k objektu za potrebe pisarn, in sicer v enakih zunanjih gabaritih, kot so obstoječi, ter višine, ki ne bi presegala najvišje točke objekta. Stališče 2: Pripomba se upošteva. V dopolnjen osnutek odloka se navede določila oz. pogoje, ki bodo omogočali nadzidavo pisarniškega dela objekta. Predvidi se najvišja mogočaa višina objekta, ki ne sme presegati 11 m. Dovoljen poseg mora upoštevati tudi druga določila odloka, ki predpisujejo FOBP - faktor odprtih bivalnih površin 15 %, FZ - faktor zazidanosti 80 %, varovalne pasove, odmike idr. Pripomba 3 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: postavitev nadstreška za avtomobile na JZ strani (v izmeri 12 x 5 m). Stališče 3: Pripomba se upošteva. V dopolnjen osnutek odloka se navede določila oz. pogoje, ki bodo omogočali postavitev nadstreška na JZ strani objekta. Dovoljen poseg mora upoštevati tudi druga določila odloka, ki predpisujejo FOBP-faktor odprtih bivalnih površin 15 %, FZ - faktor zazidano-sti 80%, varovalne pasove, odmike idr. Pripomba 4 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: možnost postavitve šotora za potrebe skladiščenja Stališče 4: Pripomba se ne upošteva. Postavitev šotora za potrebe skladiščenja v območju OPPN za območje Kovinarske ni dovoljena. Pripomba 5 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: zamenjava obstoječe kritine na delavniškem delu objekta s kovinskimi izolacijskimi paneli bele barve in možnostjo izdelave lesene podkonstrukcije za nagibom nad najnižjim pisarniškim aneksom. Stališče 5: Pripomba se ne upošteva. Pripomba je že vključena v odlok. Dovoljene so rekonstrukcije oz. redna investicijska in vzdrževalna dela (kamor spada tudi zamenjava kritine). Dovoljene so strehe z največjim naklonom 12 stopinj. Dovoljene so kritine oz. ravne strehe v odtenku sive, rjave ali zelene barve. Strehe nad fasadami, orientiranimi proti javnim cestam in skupnemu dovozu, morajo biti skrite za ravno atiko. Pripomba 6 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: postavitev kovinskih montažnih stopnic v nadstropje na JV strani objekta. Stališče 6: Pripomba se upošteva. V dopolnjen osnutek odloka se navede določila oz. pogoje, ki bodo omogočali postavitev kovinskih montažnih stopnic v nadstropje na JV strani objekta. Dodan je pogoj, ki predpisuje, da se stopnišče obda s perforirano fasadno oblogo v nevtralnem tonu oz. tonu fasade. Pripomba 7 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: ureditev okolice oz. zunanjih površin (asfaltiranje in prestavitev ograj na meje naših parcel). Stališče 7: Pripomba se ne upošteva. Pripomba je že vključena v odlok. V dopolnjenem osnutku odloka je dovoljena ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin. Parkirne, vozne in manipulacijskepovršine so predvidene kot utrjene ali asfaltirane ter obrobljene z betonskimi robniki. Skladno z določilo odloka o OPPN za območje Kovinarske za postavitev ograj veljajo določila OPN, in sicer: varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske in žične ograje, višine največ 3,00 m; ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Za postavitev ograj ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti parceli, namenjeni gradnji, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Med javno površino in ograjo ali zapornico je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oz. izvoz iz nje. Pripomba 7 Možnost gradnje za potrebe širitve podjetja Sumina, d. o. o.: načrtovanje oz. izgradnja morebitnega plinskega voda do našega objekta. Stališče 7: Pripomba se ne upošteva. Pripomba je deloma vključena v odlok. V primeru dograditve plinskega omrežja bo mogoča priključitev objektov. Številka: 3505-7/2017 Datum: 16. 4. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin NA PODLAGI TRETJEGA ODSTAVKA 98. ČLENA ZAKONA O JAVNIH FINANCAH (UR. LIST RS, ŠT. 11/11-UPB, 14/13-POPR./I01/13, 55/15-ZFISP IN 96/15-ZIPRS16/17) IN 35. ČLENA STATUTA OBČINE VRHNIKA (NAŠ ČASOPIS 430/2015) JE OBČINSKI SVET OBČINE VRHNIKA NA 24. SEJI 5. 4. 2018 SPREJEL ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 1. ČLEN SPREJME SE ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017. 2. ČLEN ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 SESTAVLJATA SPLOŠNI IN POSEBNI DEL. V SPLOŠNEM DELU JE PODAN PODROBNEJŠI PRIKAZ PREDVIDENIH IN REALIZIRANIH PRIHODKOV IN ODHODKOV OZIROMA PREJEMKOV IN IZDATKOV IZ BILANCE PRIHODKOV IN ODHODKOV, RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOZB TER RAČUNA FINANCIRANJA, V POSEBNEM DELU PA PRIKAZ PREDVIDENIH IN REALIZIRANIH ODHODKOV IN DRUGIH IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017. SESTAVNI DEL ZAKLJUČNEGA RAČUNA JE TUDI NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV, V KATEREM JE PODAN PRIKAZ PODATKOV O NAČRTOVANIH VREDNOSTIH POSAMEZNIH PROJEKTOV, NJIHOVIH SPREMEMBAH V LETU 2017 TER O NJIHOVI REALIZACIJI V TEM LETU. PRIHODKI IN DRUGI PREJEMKI TER ODHODKI IN DRUGI IZDATKI PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA SO BILI V LETU 2017 REALIZIRANI V NASLEDNJIH ZNESKIH: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 13.967.624,36 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.807.635,60 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.306.937,57 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.601.985,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE704 1.558.122,24 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 147.735,87 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.499.792,49 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.611.453,34 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.761,56 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 276.980,33 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 7.270,67 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 588.326,59 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 91.068,38 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 345,38 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOIGOROČNIH SREDSTEV 90.723,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.067.320,38 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 701.801,76 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 365.518,62 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 13.437.226,72 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.845.563,17 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 977.786,42 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 146.911,17 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.671.915,49 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 17.459,49 409 REZERVE 31.490,60 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.702.307,31 410 SUBVENCIJE 52.342,77 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.190.042,26 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 587.429,24 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.872.493,04 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 3.784.356,24 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 3.784.356,24 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 105.000,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 85.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANIK! IAI) (I-II) 530.397,64 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2017 VII ZADOLŽEVANJE (50) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 399.999,96 55 ODPLAČILA DOLGA 399.999,96 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 399.999,96 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) 130.397,68 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) -399.999,96 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) -530.397,64 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.733.713,17 3. ČLEN ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 SE OBJAVI V URADNEM GLASILU OBČINE NAŠ ČASOPIS IN NA SPLETNIH STRANEH OBČINE VRHNIKA. ŠTEVILKA: 410-21/2018 (4-01) DATUM: 5. 4. 2018 OBČINA VRHNIKA Zupan STOJAN JAKIN, L.R. Has Občina Borovnica S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 3. člena Odloka o občinskih priznanjih občine Borovnica ( Ur. l. RS, št. 67/16) Občina Borovnica objavlja JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj občine Borovnica za leto 2018. Priznanja občine 1. zlata plaketa Občine Borovnica ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih, 2. priznanje Občine Borovnica ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu. 1. Zlata plaketa Občine Borovnica Je drugo najvišje občinsko priznanje. Ima pomen zahvale in priznanja za dolgoletno uspešno delo na različnih področjih. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v daljšem časovnem obdobju na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Podeli se največ po dva primera na leto. 2. Priznanje Občine Borovnica Je tretje najvišje občinsko priznanje. Ima pomen priznanja za izredne dosežke v zadnjem letu. Podeljuje se tistim posameznikom, organizacijam in skupinam, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na svojih področjih delovanja v obdobju zadnjega leta na vseh področjih ustvarjalnosti in dela. Ima značaj vzpodbude prejemnikom za takšno nadaljnje tvorno delo, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek Občine Borovnica. Podeli se največ v dveh primerih na leto. Kandidate za priznanja občine lahko predlagajo občani, posamezniki ali skupine občanov in organizacije. Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli na Občino Borovnica vključno do 17. 5. 2018 do 12. ure. Predloge posredujte v pisni obliki na obrazcu, ki ga dobite na Občini Borovnica ali na spletni strani Občine Borovnica. Predlagatelj in kandidat za priznanje ne more biti ena in ista oseba. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. Številka: 094/0001/2007-54 Datum: 9. 4. 2018 OBČINA BOROVNICA KOMISIJA ZA MANDATNA OBČINSKI SVET VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Zelena luč hitremu internetu Na svoji 27. redni seji dne 11. 4. 2018 je Občinski svet Občine Borovnica med drugim tudi potrdil Načrt razvoja odprtega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Borovnica (Načrt OŠO-Borovnica). Gre za dokument, ki poleg predstavitve stanja infrastrukture in storitev na področju elektronskih komunikacij v občini ter splošnega pregleda razvoja občine, podaja tudi pregled druge infrastrukture v občini, saj je to nujno za usklajen in s čim manjšimi stroški povezan razvoj celotne občinske infrastrukture. Podaja tudi pregled trenutnega stanja in trendov na področju tehnologij zagotavljanja dostopa do »hitrega interneta« ter seznam belih lis oz. gospodinjstev v občini, ki nimajo dostopa do digitalnih telefonskih storitev in računalniških spletnih omrežij. V tem delu je dokument sicer pomanjkljiv, saj je v praksi v Občini Borovnica ne le v zaselkih Pristava in Lašče, temveč tudi drugje v občini (Pod Goro, Jele, Zabo-čevo...) nimajo dostopa do omrežij elektronskih komunikacije oziroma je ta tako počasen in nezanesljiv, da bi se lahko smatralo, kot da ga nimajo. Vendar opredelitev »belih lis« ni bila ne stvar občinske uprave ne pripravljavca dokumenta, podjetja Eu-rocon d. o. o, temveč Ministrstva RS za javno upravo in operaterjev. V osnovi je bil Načrt OŠO Borovnica pripravljen že konec aprila 2016, a so omenjeno ministrstvo in operaterji potrebovali kar leto in pol, da so opredelili, kje so tiste »bele lise«, kjer ne obstaja tržni interes za gradnjo infrastrukture za sodobne elektronske komunikacije in so zato operaterji za njihovo pokrivanje upravičeni do sredstev iz državnega proračuna. Kot je bilo ugotovljeno v razpravi med občinsko upravo in občinskimi svetniki, pa je poleg samega pokrivanja »belih lis« prav tako ali še bolj pomembno to, da je za njihovo pokrivanje potrebno zgraditi nova in/ali nadgraditi in podaljšati obstoječa optična kabelske omrežja. To bo po bolj ugodni ceni omogočilo tudi hitrejši in bolj zanesljiv dostop ostalim uporabnikom. S potrditvijo Načrta OŠO Borovnica je izpolnjen s strani države zahtevan pogoj, da operaterji lahko črpajo sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje »belih lis, na katerih obstaja potreba, ne pa tudi komercialni interes za zagotavljanje sodobnih elektronskih komunikacijskih povezav. Poleg tega je dana tudi možnost, da do posodobitve omrežij, ki bo omogočala prenos vsaj 100 Mb/s, občine pridejo tudi preko javno-zasebnih partnerstev, ki omogočajo črpanje sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI oz. t. i. »Junckerjev sklad«). V tem primeru gre za širše razumevanje javno-zasebnega partnerstva, saj občinam ni potrebno vlagati finančnih sredstev, temveč zadostuje podelitev služnostnih pravic na občinskih zemljiščih ter aktivna vloga pri pridobivanju služnostnih pravic na drugih zemljiščih in pri pridobivanju uporabnikov. Vendar je možnost uporabe sredstev iz »Junckerjevega skada« vezana na projekte, ki zaokrožujejo večja geografska področja, zato je nujna sklenitev konzorcijev, v katerih je večje število občin, ki tvorijo takšno območje. Izdelava Načrta OŠO Borovnica omogoča tudi to perspektivo. Zupan Bojan Čebela je napovedal, da bo po potrditvi Načrta OŠO Borovnica občina začela tudi z bolj aktivnim preverjanjem interesa operaterjev za posodobitev in nadgradnjo omrežja. Sestanek s predstavniki Telekoma Slovenije d. d. je že dogovorjen, sledila bodo še srečanja z drugimi operaterji. Ko pa bodo zapadle sedanje omejitve uporabe optičnih kablov na železniški infrastrukturi, ki jih je mogoče sedaj uporabljati samo za namene železniškega prometa, pa se bodo občini odprle povsem nove perspektive na področju sodobnih omrežij elektronskih komunikacij. Do načrta OŠO Borovnica lahko pristopite preko: http://www.bomv-nica.si Pri železniški postaji bo zraslo novo parkirišče Tloris P+R pri Železniški postaji Borovnica Na svoji 4. izredni seji je Občinski svet Občine Borovnica 20. 3. 2018 obravnaval Dokument identifikacije investicijskega projekta Parkirišče "parkiraj in presedi" (P+R) pri Železniški postaji Borovnica. Dokument je izdelal Inštitut za javno zasebno partnerstvo, Zavod Turjak z namenom, da se preveri upravičenost priprave projekta in omogoči njegova prijava na razpis Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti - vozlišč P+R s sredstvi kohezijskega sklada EU in proračuna RS. Dokument predvideva izgradnjo 99 parkirnih mest za osebne avtomobile, 50 pokritih mest za kolesa in avtobusnega postajališča v neposredni bližini železniške postaje, na zemljiščih, ki jih je s tem namenom na občino brezplačno prenesla država in katerih vrednost je ocenjena na 157.000 EUR. Finančna konstrukcija predvideva sofinanciranje s strani države in EU v višini 250.000 EUR, za pokrivanje DDV in druge za sofinanciranje neupravičene stroške pa bo morala občina v naslednjih dveh letih nameniti skupaj 160.000 EUR. Izvedba projekta bi občini vsako leto prinesla 24.000 € posrednih koristi. Parkirišče bo v prvi vrsti namenjeno tistim, ki potem na svoji vsakdanji poti v službo presedejo na vlak in bo brezplačno oz. bo cena parkirnine vključena v ceno vozovnice za prevoz z vlakom. Svetniki so dobili pojasnila glede tega zakaj ni mogoče urediti obstoječega parkirišča, zakaj je 10 parkirnih mest pred- videno za električna vozila in zakaj bo potrebno ukiniti nekatera sedanja parkirna mesta, v razpravi pa so se dotaknili tudi širših vprašanj parkiranja v Borovnici. Na koncu so soglasno podrli sprejem dokumenta in s tem dali občinski upravi tudi mandat, da projekt prijavi na razpis. Projektna vloga z vso potrebno dokumentacija je bila dan kasneje pravočasno vložena na Ministrstvu za infrastrukturo. Kot kaže bo konkurenca za izbor projektov huda, rezultate razpisa pa lahko pričakujemo po prvomajskih praznikih. Dokument identifikacije investicijskega projekta Parkirišče "parkiraj in presedi" (P+R) pri Železniški postaji Borovnica si lahko ogledate na: http://www.borovnica. si/novice/5904/ Has Občina Borovnica S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvič sprejeli program varstva pred nesrečami Na svoji 27. redni seji z dne 11. 4. 2018 je Občinski svet Občine Borovnica med drugim sprejel tudi Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občini Borovnica. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega vse preventivne, zaščitne in reševalne, sanacijske in druge dejavnosti, ki prispevajo k večji varnosti ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč. Težišča teh dejavnosti se spreminjajo, ker se spreminjajo tudi nevarnosti in ogroženost. Naravne in druge nesreče ogrožajo fizično, socialno, in ekonomsko varnost prebivalcev ter splošno varnost in blaginjo. Gre za prvi tovrstni dokument v zgodovini občine, s čimer je občina izpolnila tudi zakonske obveze, ki jih nalaga zakonodaja s področij varstva pred požarom, gasilstva ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pripravljen je bil v sodelovanju s poveljniki vseh treh PGD in poveljnikom poveljstva Borovnica. S sprejetjem Programa se zagotavlja delovanje sistema zaščite in reševanja Občine Borovnica za obdobje 2018-2022, kar bo pomenilo varno, strokovno in učinkovito spremljanje razmer, posredovanje na intervencijah, reševanje in pomoč ter izvedba najnujnejših ukrepov za vzpostavitev razmer, ki jih obvladujejo redne službe lokalne skupnosti. Program temelji na prostovoljstvu ki, je zlasti glede nalog zaščite, reševanja in pomoči, v naši občini zelo razširjeno in na izjemno visoki strokovni ravni. V predlaganem občinskem petletnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je predstavljen vsebinski povzetek sprejetih ključnih občinskih dokumentov s področja zaščite in reševanja v Občini Borovnica. V dokumentu je predstavljena trenutna organizacija sistema civilne zaščite v občini po posameznih enotah, njihova kadrovska po-polnjenost s časovnim načrtom dopolnitve, trenutna materialna opremljenost in potrebe po opremljanju za naslednjih pet let, ter planski finančni načrt izvajanja petletnega programa za izboljšanje Vabilo požarnega varstva celotne občine in civilne zaščite. Glede na dosedanja finančna vlaganja je predvideno, da se bodo v prihodnjem petletno načrtovanem obdobju proračunski izdatki za področje zaščite in reševanja nekoliko povečali predvsem zaradi investicij v gasilske domove, da bodo ob večjih dejavnikih tveganja zdržali svoj funkcionalni namen in zagotavljali uporabnost materialnih sredstev ob izrednih dogodkih. Deloma se povečujejo finančna sredstva tudi zaradi nabave novih gasilskih vozil, kot je to določeno s pogodbo o izvajanju javne gasilske službe v občini. S tem se bo v občini dvignil standard tako opremljenosti kot tudi odzivnosti gasilstva in varstva pred požarom, ki bo trajal vse do izpolnitve amortizacijske dobe nabavljenih vozil in opreme. V petletnem programu so zagotovljena in planirana tudi sredstva za občinsko civilno zaščito, ki se postopoma vzpostavlja in dopolnjuje občinski sistem zaščite in reševanja tako na kadrovskem kot materialnem področju. Na finančnem področju predlagani program pomeni obremenitev občinskega proračuna v letu 2018 za 122.958 € v letu 2019 za 106.750 €, v letu 2020 za 101.750 € , v letu 2021 za 96.750 € in v letu 2022 za 207.750 €. Pri tem je z izjemo leta 2018, ko je za civilno zaščito namenjenih 26.208 €, za slednjo letno namenjenih po 25.000, ostala sredstva pa so namenjena za požarno varstvo. Zneski vključujejo tudi sredstva požarne takse v višini 40.000 €, ki jih nakaže država in so namenjena izključno za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah. Petletni program, ki si ga je lahko ogledate na spletni strani Občine Borovnicahttp://www.borovni-ca.si/civilna-zascita/, odgovarja na zaradi razvoja povečana tveganja ter ogroženost prebivalcev in okolja. (ak) Vabimo vas na tradicionalno srečanje NA MALEM SREBOTNIKU v soboto, 5. maja, ob 10. uri. Dobimo se na Lužah ob 9.00. Vabimo tudi na odprtje spominske razstave Obeležja NOB v Borovnici in okolici v galeriji Barje, Rimska 28 (stara pošta) v petek, 27. aprila, ob 17. uri. Ogledi bodo možni ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure do vključno 10. maja. Vabljeni! Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Čiščenje stebra borovniškega viadukta V soboto, 7. 4. 2018, so člani Jamarskega društva Borovnica, ob pomoči gasilcev iz Brega pri Borovnici, Borovnice in Vrhnike, slednji so prispevali avto-dvigalo, pristrigli vegetacijo in odstranili najbolj nevarne slabo vezane kamne in opeke s stebra Borovniškega viadukta. Vsem se za lepo zahvaljujemo. Prostovoljci so delali zelo previdno in pazili, da ne bi preveč preplašili para postovk, ki gnezdi na stebru. V času, ko je še stal, je bil Borovniški viadukt znan tudi kot gnezdišče postovk. Verjetno se bo marsikateri občan spomnil, da j bil steber "očiščen" že pred leti in se jezil, češ da občina ni sposobna temeljito očistiti stebra in zato ponovno zapravlja davkoplačevalski denar. A je treba vedeti, da gre za delo prostovoljcev, ki zahteva le minimalna sredstva. Prav tako je treba tudi vedeti, bi več kot "kozmetične olepšave", gradbeno strukturo samo oslabile in tako vodile do še hitrejšega propada stebra. Tako bo potrebno čez leto ali dve vse skupaj ponoviti. Temu bo tako, dokler se ne najdejo sredstva za temeljito sanacijo stebra, katere stroški so ocenjeni na okoli 150.000 €. "Čiščenju" stebra bo sledila postavitev zaščitne ograje, ki bo preprečevala dostop do območja, na katerem bi lahko prišlo do poškodb zaradi padca okrušene opeke ali kamna s stebra. Živa meja okoli stebra tega ni mogla v celoti zagotoviti. Okoli stebra bo tudi opravljen izkop zemljine, položena folija za preprečevanje rasti vegetacije ter položen pesek, tako da se bo bolje videla dinamika krušenja kamenje in opeke. V parku ob stebru bodo že v aprilu obnovljene obstoječe in urejene nove poti. Pri tem bodo upoštevana načela sodobnega oblikovanja parkovnih površin, po katerih se poti uredijo tam, kjer večina obiskovalcev dejansko hodi in ne tam, kjer si jih v naprej zamisli (krajinski) arhitekt. Ob poteh pa bodo do sredine junija postavljene informacijske table, ki bodo predvsem s fotografijami, a tudi s kratkimi besedili, predstavile zgodovino Borovniškega viadukta. Na novo bo zasajeno tudi okrasno grmičevje in postavljene klopi. S tem se ne bo spremenila z OPPN »Mercator« opredeljena vsebina parka, temveč bo ta samo ustrezno nadgrajena in usklajena z novimi razvojnimi trendi in tehnologijami predstavitve kulturne dediščine. Skladno z OPPN bo odstranjen tudi kiosk, v katerem je do nedavnega obratovala prodajalna kruha in peciva in je bil postavljen kot začasni objekt do realizacije z OPPN predvidenega trgovskega centra. Tega v obliki, kot predvideva OPPN in investitor (Mercator) že pripravlja nov OPPN, ki naj bi v prihodnjem letu omogočal gradnjo trgovskega centra v spremenjeni obliki in na nekoliko spremenjeni lokaciji. Maketa Borovniškega viadukta in informacijski kozolček sta bila iz parka premeščena k čuvajnici 666, kjer bosta prav tako služila obiskovalcem za spoznavanje zgodovine gradnje Južne železnice v naši občini. Tudi klesanci iz podpeškega marmorja so varno uskladiščeni in čakajo na to, da bodo na nov način pričali o Borovniškem viaduktu. Na osnovi preureditve spominskega parka ob stebru Borovniškega viadukta Občina Borovnica načrtuje tudi prijavo projekta trajnostnega razvoja železniške tehniške dediščine kot ene od osnov za razvoj turizma v občini na pravkar (10. 4. 2018) objavljeni razpis LAS Barje z zaledjem. Projekt bo obsegal ureditev tematske poti od stebra do zahodne pete viadukta, kjer bo urejena razgledne točka z dodatnimi informacijskimi tablami o viaduktu, Južni železnici in Borovnici. Poleg gradnje obiskovalske infra- strukture bo projekt vseboval tudi možnost dostopa do dodatnih vizualnih in tekstovnih vsebin s pomočjo IKT orodij oz. pametnih telefonov, računalniških tablic in računalnikov. Preko razpisa LAS Barje z zaledjem sicer ne bo mogoče zagotoviti neposredne zaščite in obnove stebra. Lahko pa izboljšamo zavedanje o pomenu in prepoznavnost naše železniške tehniške dediščine ne le v občini, temveč tudi širše na ravni Ljubljanske urbane regije, osrednje Slovenije in države v celoti. S tem ne bomo le povečali turistične privlačnosti kraja, ampak, upajmo, tudi možnosti, da se najdejo sredstva za ohranitev in obnovo stebra Borovniškega viadukta, ki nam vsem pred očmi vedno hitreje propada. Andrej Klemene, foto: Peter Svete in Andrej Klemene Has Občina Borovnica S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si cesnje Zasajene nove divje Četica prostovoljcev, večinoma članov čebelarskega in sadjarskega društva, pa tudi nekaj otrok in članov HUD Karel Barjanski, je v soboto, 7. 4. 2018, dopoldan na poti na Planino zasadilo okoli 40 mladik divje češnje. Gostili smo skupščino LAS z zaledjem Občina Borovnica je 4. 4. 2018, v prostorih OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, gostila 4. redno skupščino Lokalne akcijske skupine »Barje z zaledjem«. Tako so mladike zasajene že na okoli 3/4 priljubljene re-kreacijsko-pohodniške poti in kot kaže, bo lahko prihodnje leto akcija zaključena. Akcijo je lani spodbudil župan Bojan Čebela, njen namen pa je nadomestiti v času žleda uničena drevesa divje češnje, ki so v času cvetenja krasile zahodno pobočje Planine ter zagotoviti odlično pašo čebelam, ki sicer zaradi kemično vse bolj intenzivnega kmetijstva vedno težje najdejo zdravo pašo na kmetijskih površinah. Naj spomnimo, da je na pobudo Slovenije Organizacija združenih narodov konce lanskega leta proglasila 20. maj kot "Svetovni dan čebel". V letošnjem letu pa je Čebelarska zveza Slovenije pozvala občine, da za vsakega novorojenca zasadijo medovito drevo in s tem z boljšo pašo pomagajo čebelam, ki z opraševanjem opravljajo veliko in nenadomestljivo vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti. Čeprav ne dobesedno v skladu s pozivom Čebelarske zveze Slovenije, se je z akcijo sajenja divjih češenj na svoj način akciji pridružila tudi naša občine. Starši letošnjih novorojencev ste vabljeni, da na poti na Planino "posvojite" eno od mladih drevesc - najbolje tako, da poleg drevesca postavite leseno tablico z imenom in datumom rojstva vašega novorojenca. Potem vašega novorojenca skozi odraščanje večkrat popeljite do njega ter mu vsakokratni stopnji njegovega razvoja primeren način pripovedujete o čebelah, medovitih rastlinah, vlogi čebel pri opraševanju ter o medu. Da bo dogodivščina slajša, pa vzemite kdaj pa kdaj seboj tudi kakšen lonček dobrega domačega medu, kakršnega pridelujejo naši čebelarji. Občina Borovnica namerava ob poti, ob soglasju lastnikov zemljišč postaviti tudi klopi, ki bodo lahko postale tudi "bralni kotički" in tako se boste lahko vsaj v lepih dneh, kot je bil ta, na katerega je potekala akcija sajenja divjih češenj, ob rekreaciji in doživljanju narave na poti na Planino lahko posvetili tudi (bralni in/ali pripovedovalni) kulturi. Srednjeročno pa je ambicija občine izgradnje razglednega stolpa na vrhu Planine, za kar je že pridobljeno predhodno soglasje lastnikov parcel št. 1721/40 in 1721/41, obe k.o. 2006 Zabočevo Na koncu se še enkrat zahvaljujemo lastnikom gozdov ob poti na Planino za dovoljenje, da ob poti zasadimo divje češnje ter za njihovo skrb, da pri vzdrževanju gozda in spravilu hlodovine ne poškodujejo mladih drevesc, ki so v navsezadnje, v njihovi lasti. Andrej Klemenc Na njej so predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Do-brova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika ter drugih ustanoviteljev sprejeli poročilo Nadzornega odbora, potrditli poročilo o delu in finančno poročila LAS Barje z zaledjem za leto 2017, načrta aktivnosti LAS Barje z zaledjem za leto 2018 in predlog spremembe Strategije lokalnega razvoja. Ta bo med drugim po novem omogočala 80% sofinanciranje vseh upravičenih stroškov potrjenih projektov, vrednosti indikatorjev za doseganje vmesnih ciljev do leta 2018 pa so bile ponastavljene na ničlo zaradi zamud pri potrditi odobrenih projektnih predlogov s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Upravljalec LAS Barje z zaledjem, Zavod CERPOK, je podal informacije, da je bil s strani agencije končno potrjen prvi projekt in da lahko v kratkem pričakujemo tudi potrditev drugih odobrenih projektov, ki jih potrjuje agencija, medtem ko s strani ministrstva še vedno ni jasnega odgovora, kdaj se bo potrjevanje odobrenih projektov začelo. S tem v zvezi so sprejali sklep, da se predse- dnik LAS Barje z zaledjem Miran Stanovnik na ministrstvo naslovi pisno z zahtevo za čim prejšnjo potrditev odobrenih projektov. Na koncu so udeleženci razpravljali o časovnem okviru 2. javnega poziva za prijavo projektov v luči jesenskih občinskih volitev ter sklenili, da naj bo poziv odprt od 10. aprila do 14. septembra 2018. S tem se zagotovi dovolj časa za kakovostno pripravo projeknih predlogov. To praktično pomeni, da bodo projekti, ki bodo lahko trajali do konca leta 2021, odobreni do konca letošnjega leta, potrjeni pa predvidoma najkasneje do poletja 2019, kar zagotavlja dovolj časa za njihovo izvedbo. Andrej Klemenc koncu organizirali tudi delavnico ustvarjanja umetniških izdelkov iz izbranih zbranih odpadkov in izdelke razstavili -recimo kar na bencinskem servisu ali pa ob kakšnem izmed »zelenih otokov«. To ni zadnja letošnja čistilna akcija v občini. Ekologi brez meja v sklopu svetovne akcije čiščenja odpadkov 15. 9. 2018 pripravljajo tretjo, in po njihovih besedah tudi zadnjo akcijo Očistimo Slovenijo 2018. Njen namen je očistiti predvsem divja odlagališča odpadkov ter vzpostaviti ozaveščenost ter sistem nadzora in sankcioniranja, ki bo preprečil ponovno nastanek divjih odlagališč odpadkov. Več o akciji boste lahko pravočasno izvedli tudi v Našem časopisu. Andrej Klemenc, foto: Peter Svete in Darko Mršič Analiza čistilne akcije Za odlično enolončnico, ki jo je v vojaški kuhinji vojnih veteranov pripravil kuharski mojster Jure Furlan, si je čas vzelo le malo udeležencev akcije. Po končanem zbiranju odpadkov je vreče z le temi pobrala vrhniška komunala in jih odpeljala Letošnje čistilne akcija katera je 24.3.2018 potekala pod pokroviteljstvom občine Borovnica in jo je koordiniralo Društvo Dolanskih fantov je udeležilo 12 društev, 76 njihovih članov in 1 občan, ki se je pridružil na dan akcije Akcija pobiranja se je pričela ob 9.00 uri in končala ob 12.00 uri s pozno malico. v zbirni center. Količina pobranega je razvidna iz slikovnega materiala. Akcija je dobro uspela, če- prav bi ob večji udeležbo pobrali še več smeti oz. bi očistili tudi nekatera območja, ki jih letošnji akciji nismo uspeli. V prihodnje je tako nujno zagotoviti ne le udeležbo vseh društev, temveč predvsem večjo udeležbo občanov. Poleg večje udeležbe bi k večjem uspehu in učinkovitosti prispevalo tudi, če bilo že na začetku leta znano, katero društvo bo to leto koordiniralo akcijo in bi predhodno opravilo ogled terena, s ciljem, da se ustrezno število prostovoljcev, ne glede na društveno pripadnost in razdelitev območij med društva, usmeri tja, kjer so največje količine odpadkov. Glede na letošnja opažanja je veliko odpadkov ob regionalni cesti, predvsem v bližini Petrolovega bencinskega servisa in od bifeja Škorpijon do Bistre. Očitno precej tistih, ki se na bencinskem servisu ne oskrbi samo z gorivom, temveč tudi z okrepčili in prigrizki, njihovo embalažo lahkomiselno odvrže kar skozi okno vozečega avtomobila. Zato bi v prihodnjih letih ob spomladanski čistilni akciji kazalo na samem bencinskem servisu organizirati tudi akcijo ozaveščanja o nesprejemljivosti tovrstnega početja. Akcijo bi lahko popestrili tudi s tem, da bi ob njenem Has Občina Borovnica 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Jamarjem nagrada za največji jamarski dosežek v Sloveniji Leto 2017 je bilo za Jamarski klub Borovnica zelo uspešno. Večinoma smo raziskovali jame na področju Menišije, Snežnika, Kanina in Rombona. Registrirali smo 26 novih jam, kar nas uvršča na 4. mesto po številu registracij med slovenskimi jamarskimi društvi. Skupna dolžina teh jam je 664 metrov in globina 402 metra. V Kataster Jamarske zveze Slovenije smo prispevali 105 zapisnikov o raziskavah. Poleg novih jam smo intenzivno nadaljevali tudi z raziskavami starih. Največji dosežek smo dosegli v breznu Hudi Vršič na Rombonskih podih. V jami smo po 14 letih raziskovanj prišli preko magične točke tisoč metrov: na zadnji akciji v oktobru smo borovniški raziskovalci s kolegi iz Italije dosegli globino 1026 metrov, ter dolžino 4.525 metrov. Na dnu smo odkrili ogromen podzemni kanjon reke Rombonke, ki teče naprej v globine proti Bovcu. Pri tem smo se približali sosednjemu Črnelskemu bre- znu na manj kot 50 m. Združitev obeh jam pričakujemo že na naslednji akciji, pri čemer bo nastal jamski sistem globine 1400 metrov, kar bo druga najgloblja jama v Sloveniji. O obsežnosti tovrstnih raziskav največ pove podatek, da je za vsako raziskovalno akcijo potrebnih vsaj tri dni za spust do dna, raziskave in plezanje ven. V jami sta dva bivaka s šotori, kjer se lahko jamarji vsaj malo spočijejo in pogrejejo, temperatura visokogorskih jamah je namreč le malo nad lediščem. Zaradi obsežnosti in dolgotrajnosti raziskav so pri raziskovanju jame pomagali tudi jamarji iz drugih jamarskih društev. Druga globoka jama na Kaninu, pri kateri smo pomagali pri raziskavah kolegom iz Ajdovščine, je Huevos - Macola. Tudi to brezno smo lani raziskali preko globine 1000 prodamo n.7dnnnal. vso hišno RAZPRODAJA lastnino GARAŽNA Zaradi selitve prodamo vso pohištvo, vrtno opremo, motor, naprave... Vse! Rostfrei posoda za vino, izvlečne mize in stoli, LED televizija, zavese, šivalni stroj, piknik žar.... Vse je dobro ohranjeno. Nekatere stvari so kupljene v Nemčiji, nekatere celo nerabljene razprodaja poteka na naslovu: Brezovica pri Borovnici 40, 1353 Borovnica. Stvari si lahko ogledate in kupite od srede 2. maja do vključno nedelje 6. maja, od 10. ure dopoldan do 18. ure zvečer. Lahko nas tudi pokličete med 10. in 20. uro vsak dan. 040 81 53 44 in 070 358 767 Prisrčno dobrodošli na kozarček žganja! Vabljeni in lepo pozdravljeni! Družina Trampuš metrov. V globini 500 metrov je enotno brezno ogromnih dimenzij: premera več kot 40 x 50 metrov in globine 500 metrov. Skale, ki jo kdo sproži z roba, sploh ne slišiš, ko pade do dna. Po stenah brezna padajo slapovi vode - res povsem drugačen, magičen svet. Le redki so še kotički naše Zemlje, ki so tako drugačni in še neodkriti. Za obe jami smo borovniški in ajdovski jamarji prejeli Pu-tickovo nagrado za najboljši jamarski dosežek preteklega leta, kar je izreden dogodek, saj je bila do sedaj vsako leto podeljena nagrada le za en dosežek. Konec leta smo pričeli raziskovati zelo obetavno jamo pri Lomu (Logatec), na področju, kjer teče podzemni tok Ljubljanice med Planinskim poljem in Verdom. Isti tok je izdolbel velikanske prostore Postojnske in Planinske jame, tako da upamo na podobne dimenzije tudi v tej jami. Če bomo le dovolj vztrajni pri iskanju prehodov in sledenju močnemu prepihu, ki nakazuje velike prostore v nadaljevanju. S svojim delom smo prispevali tudi k čistejšemu okolju in kvalitetni pitni vodi. Iz brezna Zevanjšca nad Zabočevim smo izvlekli 8 m3 odpadkov, med drugim 2 m3 napol razpadlih trupel divjadi in domačih živali, barve, topila, avtomobilske karoserije, akumulatorje ... Kljub popolni zaščitni opremi in plinskim maskam je bilo delo na meji vzdržnega. Žal se nekateri posamezniki ne zavedajo kako veliko škodo lahko naredijo z odmetavanjem bioloških (in drugih) odpadkov v brezna. V breznu ni humusa in živali mrhovinarjev, kot so na površju gozda. Trupla zato prosto razpadajo, razpadajoče snovi pa odtekajo direktno v vodotoke, ki se iztekajo na Barje, od koder črpamo pitno vodo. Veseli nas, da je nujnost očiščenja teh brezen zaznala tudi borovniška občina, ki nas podpira pri čistilnih akcijah. Pri čiščenju jam smo se povezali z več državnimi inšpekcijami in policijo ter dorekli način nadzora nad onesnaženimi jamami. Pri skupnem ogledu smo našli tudi ilegalno postavljene pasti za zaščitene jamske živali. Iz enega brezna smo v sodelovanju z enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi Bivak v breznu Huevos (-450 m) sredstvi izvlekli granato iz 2. svetovne vojne in dva tromblo-na jugoslovanske vojske. Več informacij in slikovnega gradiva o našem delu najdete na Facebooku. V svoje vrste vabimo vse, ki vas bolj kot božanje telefonskega ekrana navdušuje pustolovsko raziskovanje neznanega, čudovitega sveta. Peter Svete Postovka se od mosta ne more ločiti 2. oktobra daljnega leta 1867 je borovniški kaplan Simon Robič v Bleiweisove Novice poslal sledeči zapis: »Iz Borovnice 17. sept. R. - Po viharni noči od 16. do 17. dne t. m., v kteri je neprenehoma bobnelo in tako deževalo, kot bi se bili oblaki trgali, se je zberalo zjutraj okoli cerkve in zvonika med velikim nalivom in gromenjem na stotine in stotine nam tolikanj zaželenih in všečnih lastovk za vkupni odhod v toplejše kraje, oznanovaje nam, da jesen je pred durmi. Nehote se je zbujala v nas pri tem milem nazivu mična pesmica Orože-nova o lastovki: Mrzel veter tebe žene Drobna tičica od nas, Ki iz lipice zelene Si mi pela kratek čas. Zdaj pa iz zvonika line Zadnjo pesem žvrgoliš, Ker čez hribe in doline Toplih krajev si želiš. Popoldan okoli ene ure so jadrno odrinile čez hribe in doline proti jugu poslavivše se od nas za ledeni zimski čas. Srečno mili, veseli gosti; Bog vas varuj na vašem dolgem zračnem popotvanji in daj, da bi prihodnjo spomlad, kadar se povrnete, nas miroljubne, a tolikanj zatirane Slovence z večimi pravicami oblagodarjene pozdravljale. Od vseh tic, ki o ljubomili spomladi v naše kraje zahajajo in na jesen odhajajo, je, mislim, edina postovka (Falco Tinnunculus; L.) še tukaj, ktera od tukajšnjega velikanskega zidanega mosta, v kterem obilno gnjezdi, se ne more ločiti; a tudi ta se ne bo več dolgo kod nas mudila.« Velikega viadukta že prek sedemdeset let ni več. Lastovke se za dolgo pot na jug zbiraj o po drugih koncih doline. Postovki pa še kar vztrajati na edinem preostalem stebru. In zakaj ne bi? S svojega vzvišenega mesta nad borov- niškim trgom ošabno pogledujeta na vsakdanji vrvež pod seboj. Hitenje in skrbi dvonožcev so jima zadnja skrb. Svojčas bi jima nad glavo večkrat dnevno drdral hlapčon in dodobra pretresel razpadajočo opeko v obokih, kamor bi si zanesli gnezdo, podili bi ju zidarji na visokih odrih, dandanes pa ju zmoti zgolj še sem in tja kak entu-ziast, ki se z velikimi škarjami podaja frizirat osamljenega starca sredi vasi. Damjan Debevec, Has Občina Borovnica S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kako izboljšati odnos s svojim otrokom? V centru Borovnice je svoja vrata odprla Čarobna sobica. Vodila jo bo Mag. Zakonskih in družinskih študij Klavdija Herga. V vrtincu umetnosti Starši se kostantno soočajo z izzivi vzgoji. Postavljajo si tisoč in eno vprašanje. Kdaj otroku ponudit trdo hrano? Ali naj pustim otroka jokati? Kdaj je pravi čas za privajanja otroka na kahlico? Kdaj naj bi otrok sam spal v svoji postelji? Moj otrok je nasilen. Kaj naj naredim? Starši se velikokrat počutijo nemočni, občutek imajo, da se to dogaja samo njim. Pa je res tako? Mag. Klavdija Herga, pravi, da ne. Prav vsak starš se sooča s podobnimi izzivi in prepričana je, da bi se stres vzgoje zmanjšal, če bi se starši povezovali ter delili Vabljeni na svoje znanje in izkušnje drug z drugim. Star Afriški pregovor pravi, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. Kaj to pomeni? Otroka ne vzgajajo samo starši ampak tudi drugi. Stari starši, vzgojitelji, so-sedje...vsaj včasih je bilo tako. Danes si breme vzgoje naložijo starši zgolj na svoja ramena kar je žalostno saj se s tem močno izčrpavajo. Vabljeni v Čarobno sobico, kjer bodo na voljo razne delavnice in predavanja. Poskrbljeno bo pa tudi za aktivnosti otrok. skupinsko tapkanje-EFT tehnika, ki vam izboljša vaše počutje. Kdaj? Vsak ponedeljek od 17.00-18.00. Kje? Mejačeva ulica 3. Borovnica. Prvo nadstropje. Predhodne prijave - 031 260 116. Vabljeni! Izredno zanimanje za osvojitev Aconcague Andrej Petelin in Jernej Švigelj sta se 13. februarja letos kot člana mednarodne odprave povzpela na najvišji vrh Amerik in južne poloble, 6.962 metrov visoki Corre Aconcagua (Kamniti stražar) v Argentini. Svoj podvig sta z doživetim pričevanjem in pomočjo čudovitih fotografij predstavila v četrtek, 12. aprila ob 18.00 v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Predstavitev podviga, ki ji je sledilo družabno srečanje ob zakuski, je privabila okoli sto sokrajanov, ki so z zanimanjem in navdušenjem sledili predstavitvi in na koncu z burnim aplavzom nagradili oba junaka, ki sta se pridružila podvigu Petra Sveteta, ki mu je to kot prvemu in do 12. aprila 2018 tudi edinemu prebivalcu občine Borovnica uspelo že daljnega leta 1995. (ak) Društvo upokojencev 24. maja organizira izlet s piknikom na Slivniškem Pohorju. Cena izleta za člane DU je 25 evrov. Prijave zbiramo vsak torek med 9. in 11. uro. Zadnji rok prijave je 22. maj. V četrtek, 19. aprila 2018, na čudovit, skoraj poleten sončen dan, je v Borovnici potekala prireditev z naslovom »V vrtincu umetnosti«. Organiziral jo je Šolski sklad Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica v sodelovanju z otroki in kolektivom osnovne šole in vrtca, interesnimi dejavnostmi v šoli in vrtcu ter društvi. Prireditev je vsebovala bogat kulturno-umetniški program, ki so ga pripravile mentorice in otroci iz naše osnovne šole in vrtca. Prežeta je bila s pozitivno, svežo energijo in dobro voljo. Ob tej priložnosti se Šolski sklad zahvaljuje vsem sodelujočim in nastopajočim: • Taji Podržaj na flavti in Karin Podržaj na klavirju ter mentorici Jasmini Šubic (Glasbena šola Vrhnika, oddelek Borovnica), ki sta prireditev otvorili s čudovito »An der wiege«; • učenkam interesne dejavnosti »ustvarjalna gibalnica« z mentoricama Uršo Šušteršič in Simono Lanišek, ki so slikovito predstavile vlogo velikega arhitekta Plečnika; • Tinetu Kendi, ki je na kljunasti flavti pod mentorskim vodstvom Jasmine Šubic iz že omenjene glasbene šole, zaigral je ameriško »Aura Lee«; • folklornemu krožku Vrtca Borovnica pod mentorskim vodstvom Jane Sedej, ki so nam predstavili splet ljudskega plesa in rajalnih iger; • Filipu Mikoliču Miklavčiču z mentorjem Aljošo Pavlin-cem, ki nam je na klarinetu odigral znano melodijo »Pink Panther«; • vsem baletkam in baletni-kom iz šole in vrtca, ki so nastopali v imenu Baletnega društva Labod pod mentorstvom Katarine Jureš; teh se je na odru izmenjalo toliko, da jih ni bilo moč prešteti, prikazali pa so veliko baletnega znanja; • Demi Zrimšek pod mentorstvom Patricije Pečar Kumar, ki je z znano »Ballade pour Adeline« na klavirju najavila, da se bliža konec prireditve. Prireditev je bila sklenjena s predstavo Gledališke skupine Borovničke z naslovom »Predstave ne bo«, ki je plod avtorskega dela mentoric Sladane Zvizdalo in Simone Lanišek. Predstava je bila izraz dramskih veščin članic gledališke skupine in je pomenila piko na i prireditvi, ki jo je povezovala Nastja Podržaj z veznim besedilom Metke Pristavec Repar. Tudi njima se najlepše zahvaljujemo. Dvorana, polna obiskovalk in obiskovalcev, in pester kulturno-umetniški progam, na katerem je sodelovalo na desetine borovniških otrok pod vodstvom svojih mentoric, je znak, da naš kraj Izlet na Vremščico V nedeljo, 18. marca, smo se kljub mrzli in burjasti vremenski napovedi na železniški postaji v Borovnici zbrali najpogumnejši člani mladinskega odseka Planinskega društva Borovnica. Vabljeni! V načrtu je bil pohod na Vremščico, kjer ima burja mlade. Zaradi slabe vremenske napovedi smo z izbiro cilja malo oklevali, a se na koncu vseeno odločili, da se odpeljemo na Primorsko. Vreme med vožnjo je bilo zelo raznoliko, od otožne nizke oblačnosti v Borovnici, skoraj sonca v Postojni, do oblačnega vremena pred vasjo Volče, kjer je bilo naše izhodišče. Začetek pohoda je bil skoraj pomladanski, ko pa smo po gozdu prišli do spodnjih oblakov, je pokrajina postala zimska, dodatno pa jo je popestrila še burja, ki potrebuje tovrstne prireditve in da jih ljudje radi obiščejo. Dober obisk prireditve pa je vsaj posredno pomemben tudi za ostale dejavnosti Šolskega sklada OŠ dr. Ivana Korošca, saj bomo z zbranimi prostovoljnimi prispevki, za katere se vsem najlepše zahvaljujemo, lahko nadaljevali z našim poslanstvom za dober namen. Šolski sklad OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je okoli nas podila nizke oblake. Razmere so bile s sveže na-pihanim snegom, zmrznjenimi drevesi in ledenimi kristalčki, ki jih je burja ujela na vejicah, prav idilične. Ko smo opravili že večino pohoda, smo se želeli odpočiti. A počitek v mrzli burji res ne bi bil prijeten. Na srečo smo za cerkvico svetega Urbana našli majhno sobo, namenjeno planincem, ki se na hribu znajdejo v slabih razmerah. Tam smo se okrepčali in si nabrali novih moči za preostalih pet minut pohoda do vrha. Na vrhu Vremščice smo hitro ožigosali planinske dnevnike in se odpravili navzdol. Pot proti dolini smo si krajšali s tekom levo in desno, po snegu čez zamete, se skrivali in se smejali. Celoten izlet je bil zelo prijeten, zimske in vetrovne razmere pa so dodale izletu na Vremščico piko na i, tako da si ga bomo za vedno zapomnili. Za PD Borovnica zapisal Matevž Bokalič N aŠ Občina Horjul 30. april 2018W 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ' 9 flr I Županova beseda Delamo za boljšo kakovost življenja v I v« • obam Drage občanke in občani. Ugodno vreme nam gre na roko in delo po gradbiščih potekajo hitro in po naših načrtih. V Zaklancu, kjer je intenzivnost del že nekaj časa najvišja, delamo po zastavljenem časovnem načrtu in v prvi polovici maja bo življenje lokalnega prebivalstva stopilo v ustaljene življenjske tire, a z izredno pomembnimi izboljšavami za življenje domačinov. Zaklanec bo tako dobil javno razsvetljavo, urejena bo fekalna kanalizacija, optično omrežje, nizko napetostno omrežje in tako naprej. Vsak posameznik pa bo moral sedaj uredit še priključke od glavnih vodov do svojih domov ali objektov. Čeprav vse občane v teh primerih pravočasno obveščamo o vseh postopkih, ki jih še čakajo in jih bodo morali storiti, pa želim poudariti, da so naša vrata vedno odprta in smo vam na voljo za vsa vprašanja ali pomoč, samo naprošam vas, da se v takšnem primeru obrnete na občinsko upravo. Če se večkrat peljete od Horjula proti Vrhniki, lahko redno spremljate kako potekajo dela na novi čistilni napravi. Naj omenim, da gre pri tem projektu vse po začrtanih časovnih načrtih in smo že tik pred prvim zagonom. Vedeti moramo, da je to izjemno pomembna pridobitev za našo občino, saj je naša obstoječa čistilna naprava stara že več kot 40 let in je preobremenjena ter z zastarelo tehnologijo. Nova čistilna naprava je odmaknjena od hiš za 100 metrov in ne bo vplivala na kakovost življenja okoliških prebivalcev saj gre za popolnoma zaprt sistem, zgrajen po sodobnih in najboljših standardih. Ko bo vse skupaj narejeno pa se že oziramo naprej proti navim projektom, saj se zavedamo, da je vodotok, ki pelje od Horjula proti Lesnemu Brdu, potreben urejanja in sanacije. A njegovo problematiko s poplavljanje bomo reševali letos konec leta, ko se narava umiri, ko z deli ne bomo motili dela na poljih. Ker se je začelo lepo in sončno vreme lahko na cestah v naši občini opazimo tudi bistveno povečano prisotnost kolesarjev na cestah. Čeprav se nekateri med njimi ne zavedajo, da z vožnjami »v štric« ogrožajo prometno varnost, pa želim spomniti, da je prav, da smo v prometu pozorni in strpni, saj še prehitro lahko pride do nezgode. In za konec vam želim, da med prvomajskimi prazniki preživite čas s prijatelji in z družino, predvsem pa da otroci v šolah uspešno zaključite naporno ocenjevalno obdobje. Tik pred koncem šole pa bomo konec junija v občini praznovali, na kar pa se v občinski upravi že intenzivno pripravljamo. Janko Prebil, župan občine Horjul Urejene žive meje so pogoj za varnost V času bujne rasti nas nemalokrat preseneti kako živa meja raznih vrst, oblik in velikosti nenadoma zraste. Takšna rast »čez noč« pa pomeni tudi oviran pogled udeležencev v cestnem prometu, saj košate veje in bujno ter gosto rastlinje ne dopušča več dobrega pregleda nad križišči ali v ovinkih kjer je živa meja povsem ob cesti. Velja opomniti, da ste kot lastnik žive meje na vaši parceli zakonsko dolžni skrbeti, da le ta ne ovira cestnega prometa. V primeru nenadzorovane rasti žive meje ali neupoštevanje varnostnih določil je občina, prisiljena ukrepati. Peter Kavčič Zaključna dela na novi čistilni napravi v Horjulu Zadnji mesec so na čistilni napravi v Horjulu potekala dela, ki morda niso tako močno vidna navzven, vendar pa so ključnega pomena. Sedaj je namreč že nameščena vsa najsodobnejša strojna oprema z daljinskim sistemom krmiljenja oziroma upravljanja. V drugi polovici aprila so montirali tudi elektro opremo. To pomeni, da bo vse postopke prečiščevanja nadzoroval upra-vljalec iz nadzorne sobe. Vsi ventili in črpalke so namreč vodeni daljinsko. Upravna stavba čistilne naprave Horjul je dobila tudi že izolacijo in fasado. Okoli stavbe so položili pralne plošče in asfaltirali dovozne površine. Naslednji korak je ureditev pločnika in propusta, tu pa že tečejo postopki razpisa za podpis pogodbe in sofinanciranje. Župan Janko Prebil, ki ves čas gradnje budno spremlja kako potekajo vsa dela je povedal, da bomo že v kratkem dočakali prvi preizkus delovanja: 'Vsa dela potekajo po dogovor- jenem terminskem planu kar je izredno pomembno pri celotni zadevi, saj želim, da na občini sledimo smernicam, ki nam jih narekujejo službe za varovanje okolja in direktive evropske unije. Lahko rečem, da bo to pridobitev, ki je ključnega pomena za ohranitev čistih voda v občini. Ker so vsa dela v zaključni fazi bo prvi 'suhi' zagon čistilne naprave že 15. maja, nato pa pridejo na vrsto aktivnosti, ki so vezane na postopni preklop na delovanje in polno operativnost čistilne naprave. Ob tem bi želel še opozoriti vse občane, da bodo imeli možnost natančnega ogleda nove čistilne naprave v Horjulu ob slovesni otvoritvi, ki bo 22. junija in takrat bo čas za vsa vprašanja in razlage kako vse skupaj deluje'. Z novo čistilno napravo in izgradnjo kanalizacijskega omrežja se občina Horjul pridružuje občinam v Sloveniji, ki so navodila države in direktive evropske unije pravočasno vzeli v obravnavo in se od besed usmerili k dejanjem. Kajti to na koncu največ šteje. Narava, predvsem pa rodovi, ki bodo tu živeli za nami, bodo od tega imeli največ. Besedilo in foto: Peter Kavčič Venec v spomin padlemu ruskemu vojaku Župan in predstavnik ruskega veleposlaništva sta ob ruskem državnem prazniku položila venec v spomin in čast padlemu ruskemu vojaku iz druge svetovne vojne. Spomenik leži na meji občine, to dejanje pa je tradicionalno: »Prav je, da se spomnimo dogodkov iz preteklosti in ne pozabimo na tegobe vojne, ki ji so pestile tako naš kot ruski narod v tem temnem času. Z ruskim veleposlaništvom imamo dobre stike in je to postalo tradicija,« je dejanje pokomentiral župan Horjula Janko Prebil. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv N aŠ Občina Horjul 30. april 2018W 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spomladanski kosovni odvoz OBČINSKE NOVICE Razdeljena letošnja sredstva za upokojence Občina Horjul je tudi letos obema upokojenskima društvoma, ki delujeta na našem območju, namenila skupaj 1.000 evrov. Sredstva so bila razdeljena preko javnega razpisa, objavljenega januarja, pri čemer je bila polovica denarja namenjena za delovanje društev, druga polovica pa za sofinanciranje stroškov izleta po izbiri društva. V tem času so pogodbe o sofinanciranju že podpisane in na podlagi teh bo občina vsakemu od društev za redno delovanje namenila po 250 evrov, poleg tega pa bo občina sofinancirala tudi po 250 evrov na društvo za organizacijo in izvedbo izleta posameznega društva upokojencev. Ob tem se župan zahvaljuje vsem funkcionarjem v DU Vrzdenec in DU Horjul ter aktivnim članom za izjemno požrtvovalnost in delovanje, ki je osnovano na prostovoljni bazi in zato občina tudi z veseljem podpira zelo aktivno delovanje obeh upokojenskih društev. Letošnja sredstva, razdeljena na podlagi javnega razpisa za šport Konec januarja je Občina Horjul na svoji spletni strani objavila Javni razpis za sofinanciranje izvajanja športnih vsebin na območju Občine Horjul v letu 2018. Občina je do roka prejela osem vlog športnih društev. V skladu s pravilnikom je komisija pregledala vloge in podala predlog za razdelitev sredstev. Na razpisu je bilo razdeljenih približno 15.300 evrov, za kar se trenutno podpisujejo pogodbe z različnimi društvi. 2.600 evrov bo razdeljenih na področju interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok, 2.000 na področju športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 1.500 evrov je namenjenih športni vzgoji mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, 1.000 kakovostnemu športu, približno 2.700 športni rekreaciji in 5.500 evrov različnim športnim prireditvam, ki se odvijajo na območju občine. Poleg tega je bilo na razpisu razdeljene tudi 7,5 ure uporabe športne dvorane v športnem parku za kakovostni šport otrok, mladine in odraslih. Podrobnejša razdelitev sredstev bo kot običajno objavljena na občinski spletni strani po podpisu vseh pogodb in uresničitvi izplačil ter prireditev. Še vedno je odprt razpis za sofinanciranje letošnjih prireditev Občina Horjul je že opravila prvo odpiranje prispelih vlog na Javni razpis za sofinanciranje prireditev in izobraževanj v Občini Horjul za leto 2018. Kandidiralo je pet društev in en zavod za skupaj kar 16 različnih prireditev in izobraževanj, ki so se oziroma se bodo letos odvijali v Občini Horjul. S tem je že porabljenih približno 2.000 od 3.000 evrov, tako da ostaja za letošnje prireditve nerazdeljenih še približno 1.000 evrov. Ob tem pozivamo vsa društva, ki načrtujete letos organizirati prireditve na območju Občine Horjul in računate na sofinanciranje občine, da vloge na razpisnih obrazcih oddate čimprej, saj bo razpis odprt samo do porabe sredstev oziroma najdlje do 1. decembra. Oskrba zapuščenih živali v Občini Horjul Občina Horjul je na podlagi zahteve inšpektorata februarja lani sklenila pogodbo o opravljanju nalog zavetišča z Zavetiščem Meli iz Trebnjega. Skladno s pogodbo bo Zavetišče Meli naslednjih 5 let za območje Občine Horjul zagotavljalo ulov, prevoz, namestitev in oskrbo zapuščenih živali, sprejemalo bo prijave o zapuščenih živalih, zagotavljalo vso potrebno veterinarsko oskrbo zapuščenim živalim in skrbelo za iskanje skrbnikov zapuščenih živali oziroma oddajo živali novim skrbnikom. Po enem letu sodelovanja ugotavljamo, da pogodbeno delo poteka nemoteno, dosedanje izkušnje občine z zavetiščem so izjemno pozitivne, saj je odziv zavetišča hiter in učinkovit, poleg tega pa smo uspeli tudi za več kot polovico zmanjšati stroške odlo-va. Zavetišče ugotavlja, da dejansko stanje glede zapuščenih živali na območju Občine Horjul ni tako pereče, kot se je izpostavljalo v preteklosti, to pa tudi zaradi hitre odzivnosti zavetišča in miselnosti podeželskega območja, kjer se na raznih kmetijah poskrbi tudi za prenekatero leglo, ki ga brezvestni prišleki odvržejo ob cestah. Lani je bilo tako treba na območju Občine Horjul odloviti le eno leglo mačjih mladičev ter dva lastniška psa, ki sta bila kasneje vrnjena lastnikom. Po poročanju zavetišča je bilo na širšem območju lani v porastu število neoznačenih psov. Kot leto prej so se pojavljali psi, stari od 3. do 6. mesecev, urejeni, kar kaže, da gre za pse že znanih lastnikov, ki so jih nato zavrgli neoznačene in necepljene. Več so ulovili tudi psov, starih več kot 10 let, ki so bili obnemogli, bolni, zaradi česar so jih morali uspavati. Obvestilo o gradnji poslovilne vežice Vrzdenec Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila konec aprila oddana v postopke potrjevanja. Na občinski upravi zato sporočajo krajanom Vrzdenca, da bo do z gradnjo pričeli v najkrajšem možnem času in bo s tem poskrbljeno za uresničitev dolgoletne želje vaščanov. (pk) Odpeljanih za več kot 38 ton kosovnih odpadkov Skrb za okolje je ena od najvišjih prioritet v horjulski občini, zato je razveseljiv podatek, da je za nami še en uspešen kosovni odvoz odpadkov, ki se tradicionalno izvaja spomladi. Na zbornem mestu ste oddali 38.140 kilogramov odpadkov in izrabljene avtomobilske pnevmatika ter s tem poskrbeli, da je naša okolica urejena, ne smemo pa pozbiti, da ste s tem tudi razbremenili naravno okolje. Naslednji odvoz bo predvidoma v ponedeljek in torek 24. in 25. Septembra letos. Postopek zbiranja in odvoza bo enak kot do sedaj. Zbiranje vse nekoristne odpadne 'šare' bo na enem mestu za celo občino. Na občini so tudi sporočili, da lahko v primeru, da ne morete ali ne želite počakati na naslednji kosovni odvoz, sami odpeljete kosovni odpad v Zbirni center Barje. V kosovni odpad sodijo: plastika, pločevina, bela tehnika, oblačila in obutev. Odpadke občani lahko oddate brezplačno, edina omejitev velja za gradbene odpadke. Cena za količine gradbenih odpadkov, večje od 0,5 kubičnega metra, znaša 0,1619 evra plus DDV na kilogram, odpeljati pa jih je treba na odlagališče in ne v zbirni center. Morda še to opozorilo: za od- voz odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih, kot so na primer proizvodnja, obrt, kmetijstvo, je dolžan nosilec dejavnosti skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Zbirni center Barje je odprt: od 1. aprila do 31. oktobra: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 20.00 uro. od 1. novembra do 31. marca: od ponedeljka do sobote med 6.00 in 18.00 uro. Ob nedeljah in praznikih je zbirni center zaprt. Naslov: Zbirni center Barje, Cesta dveh cesarjev 101, 1000 Ljubljana. Tel.: 051 671 787. Poskrbimo, da bo naše okolje čisto in ga bomo ohranili tudi zanamcem. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Gasilci vabijo mlade v svoje vrste Kranjec, novi poveljnik gasilske zveze Na čelu gasilcev v horjulski občini je od začetka letošnjega leta nov obraz, ki pa še zdaleč ni novinec v prostovoljnem gasilstvu. Novi poveljnik gasilske zveze Horjul, Robert Kranjec, prihaja iz Vrzdenca, kjer je tudi začel s svojo kariero v gasilskih vrstah. Za nekaj besed smo ga ujeli ravno ob zaključku gasilske vaje v Žažarju, saj je človek akcije in dejanj. Tako kot je v športu za uspeh potrebno trdo trenirati, je tudi v gasilstvu ključ do hitre intervencije in nudenja ustrezna pomoči v dobrem treningu ter pripravah. V svoji karieri prostovoljneg gasilca je kot član PGD Vrzdenec opravljal službo tajnika, kar deset let pa je bil tudi predsednik omenjenega društva. Nato je prevzel vlogo tajnika in podpredsednika na gasilski zvezi Horjul. Kot sam pravi, je njegova največja in prva skrb za čim boljše vodenje požarne varnosti v občini. Pod to zagotovo spada tudi izziv kako mlade gasilce in gasilke vpeljati v to družbeno odgovorno in koristno dejavnost. ''Otroci v osnovnošolskih letih pokažejo veliko zanimanje za gasilstvo in tu nam dokaj dobro uspeva izobraževati in vzgajati mlade. Nato pa ob prehodu v srednješolska leta beležimo osip in mladina odtava drugam, kjer jih potegnejo druge, morda na pogled bolj mamljive reči. Zato bo vsekakor moj cilj, da zadržimo več mladih v naših vrstah tudi na poti odraščanja', razmišlja Robert Kranjec. Vse to pa seveda ne gre brez podpore lokalnih oblasti, zato upa, da bodo na občini, na čelu z županom Jankom Prebilom, še naprej podpirali gasilska društva v horjulski občini in jim omogočali nemoteno delovanje ter posodobitve opreme. Gasilska oprema mora zadostovati najnovejšim standardom za uspešne in hitre intervencije ob elementarnih nesrečah in požarih. V podporo gasilcem v Horjulu sicer ne gre dvomiti, saj je župan Janko Prebil večkrat poudaril pomembno vlogo prostovoljnih gasilcev in prostovoljstva na sploh, poleg tega pa ime Horjula s svojimi mednarodnimi uspehi ponesejo po Sloveniji in seveda tudi širom Evrope. Peter Kavčič, občinski arhiv N05 Občina Horjul 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Dušo za vesele gosli V letošnjem letu obeležujemo stoto obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja, ki je z našimi kraji še posebno tesno povezan preko svoje mame, ki izhaja iz Vrzdenca. Tako je bila prireditev posvečena njemu v čast. Skupina Klas je navdih za predstavo dobila v Cankarjevem delu Kurent, ki velja za čudovit spev domovini in njenim ljudem. Po uvodnem nagovoru župana Janka Prebila, ki je pohvalil dosedanje delo in poudaril, da ob tako dobrem delu z mladimi laho računamo, da se bo v Horjulu tradicija ljudskih plesov nadaljevala tudi v prihodnje, je sledil uvod in prvi ples folklorne skupine Klas Horjul. Skozi celotni večer je občinstvo v prosvetnem domu lahko uživalo ob domiselnem in podrobnem ter dramaturško dodelanem prepletu plesa in igre. Spremljali smo mladega Kurenta, ki je hodil po deželi z eno samo veliko in plemenito željo, da bi s svojo glasbo raz- veseljeval nesrečne ljudi. Skozi uprizoritev Kurenta je igralec prepričal občinstvo, da so lahko začutili njegovo stisko, kako mu nič ni uspevalo, kar si je zadal, to pa ga je spravljalo v obup. Dekleta so ga zavračala, ljudje so se ga izogibali in Kurent je v obupu sklenil, da bo za svoj dober namen, torej z željo po razveseljevanju ljudi s svojim muziciranjem plačal celo s svojo dušo. Nastopajoči so odlično odigrali svoje vloge in predstavo pripeljali do vrhunca, kjer se je začutilo narodno hrepenenje v času, ko je Cankar napisal to delo, ki je slavospev domovini. Ure in ure vaj se ob takšnih nastopih obrestujejo saj je občinstvo dihalo z nastopajočimi. V svoji predstavitvi, ki veliko pove o razsežnostih dela folklornih skupin v Horjulu so zapisali: Folklorna skupina Klas se je v 40 letih svojega obstoja razvila v eno vodilnih folklornih skupin v Sloveniji. V zadnjih letih se redno uvršča med najboljše skupine, ki se vsako leto predstavijo na vseslovenskem srečanju folklornih skupin. Lansko leto je skupina s svojim spletom na temo prve svetovne vojne prejela tudi državno plaketo za najboljšo izvedbo v celoti. Skupina posebno pozornost daje natančni izvedbi plesov in predvsem pripovedovanju zgodbe, ki občinstvo ponese v preteklost, nazaj v čase ki jo zgodba pripoveduje. Skozi ples, petje in igro na odru občinstvu uprizorijo zgodbo in tudi ob tokratni priložnosti se je začutilo, da to počnejo z veliko predanostjo in srcem. Zato tudi ni čudno, da so mladi plesalci redno vabljeni na nastope po celo Sloveniji in tudi v tujino. V Zadnjih letih so Tradicija in spodbuda za vse rodove Velikonočni čas, ki je za nami, predstavlja zmago luči nad temo, ko pa se ozremo naokoli, pa lahko tudi opazimo prebujanje narave in življenje iz dolgega zimskega spanca. Verski obredi velikega tedna so tako pripeljali tudi do velikonočnega žegna v soboto, ki združuje mlado in staro. Pogled na povorko vaščanov, ki nesejo svoje košare polne dobrot v cerkev, je nekaj kar si slehernik vtisne v spomin. Hkrati je to tudi odlična priložnost, da se v sproščenem in prijetnem okolju poklepeta med sabo, predvsem pa mladim, ki vedno radi pridejo na žegnanja, prenaša to izročilo iz roda v rod. Razveseljuje dejstvo, da je bila cerkev sv. Kancijana na Vrzdencu polna tako nastopali na Madžarskem, Poljskem in v Makedoniji. Dogodek je povezoval Gašper Peklenk, ki je z občutkom vodil nastopajoče od plesa do dramaturških delov programa. Nad nastopi plesalcev folklorne skupine Klas je bdela mentorica Marija Čipic Rehar, nad plesalci folklorne skupine Moka Barbara Kobal in nad prvimi člani folklorne skupine klas Zmago leben. V igri so nastopili Dominik Čepon, Janez Za-mejc, Suzana Rožmanec, Katarina Seliger, Nejc Velkavarh in Matic Petrovčič. Pod režijo in besedila pa se je podpisala Barbara Čepon. Besedilo in foto: Peter Kavčič Poleg nastopajočih v folklorni skupini Klas so se na prireditvi predstavili tudi člani folklorne skupine moka, ki se je zbrala v prvotni postavi ob praznovanju 15. obletnice folklore v Horjulu. Čeprav so svoj vrhunec doživeli v letih od 1993 do 2004 se še vedno snidejo ob posebnih priložnostih in skupaj zaplešejo in obudijo spomin na čase iz njihovega aktivnega delovanja. Butara velikanka Ohranjanje običajev in tradicije podeželja je zapisano v njihovih srcih, zato so člani razvojnega društva Podolnica že sedmo leto izdelali butaro velikanko za cvetno nedeljo. Letošnja zima jim je sicer malo zagodla z debelo snežno odejo in nizkimi temperaturami. Priznali so, da tako težko ni bilo še nikoli zbrati vsega zelenja, ki je sicer obvezni sestavni del tradicionalne slovenske butarice, ki se jo nese h sveti maši na cvetno nedeljo. Zbrani člani so se v sobotnem jutru lotili izdelave butarice in ob dobri volji sestavili pravo velikanko. Ob tem je potrebno poudariti, da se s tem ohranja pomembna kulturna dediščina. Ponosno velikanko so nato v nedeljo zjutraj postavili v vasi, medtem, ko so manjšo butarico velikanko odnesli na žegnanje pred farno cerkev. Peter Kavčič, Foto: arhiv razvojnega društva Podolnica Večera z mamami in ta tradicija na vasi še kako živi, medtem, ko je v Horjulu farna cerkev dobesedno pokala po šivih in vsi občani sploh niso mogli v cerkev. Župnik Janez Smrekar je vsem navzočim na Vrzdencu in v Horjulu ob žegnu potice, pirhov in hrena podal nekaj duhovnih misli ter pojasnil pomen vseh teh dobrot ter tako poskrbel tudi za duhovno hrano vernikov. Peter Kavčič 21. marca smo v skupino Kresnice povabili naše mamice, ki so z nami preživele del popoldneva. Obiska smo se zelo veselili in se zadnje dni pred njim o tem veliko pogovarjali. V prijetnem vzdušju so otroci tisto sredo z veliko vnemo kazali svojim mamicam, kaj počnejo v vrtcu, ko so one v službi. Otroci in mamice so lahko tudi posadili tulipane v cvetlične lončke. Čez čas smo mame presenetili z dvema deklamacijama, bansom in plesno igro. K igri smo jih povabili, jih naučili naših spretnosti in se skupaj veselili. Srečanje smo zaključili s pogostitvijo in izročitvijo skromnih darilc ob njihovem prazniku - materinskem dnevu. Teden dni kasneje, 28. marca, je večer z mamami sledil v skupini Čebele. Zavzeto smo se pripravljali na ta dogodek in komaj čakali, da pride dan, ko bodo z nami naše ljube mamice. Presenetili smo jih z dramatizacijo knjige Polž na potepu na kitovem repu (J. Donaldson), predstavo pa smo zaključili s pesmijo Rumena podmornica. Poželi smo velik aplavz. Nato smo jih povabili na čajanko in postregli z našimi sladkimi dobrotami; pirinimi polžki in slastnimi čokoladnimi kockami. Na koncu pa smo se vsi skupaj še malo igrali na našem igrišču. Tjaša Janša, Barbara Popit N aŠ Občina Horjul 30. april 2018W 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Četrti v avstrijskem Linzu Maratonec Jože Marolt se je po slovesu zime, v času katere je trdo garal za kondicijo in moč, konec marca odpravil v Sežano na Kraški maraton, kjer je odtekel polmaraton. Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Gremo naprej? Pa smo ga spravili pod streho. Poročilo o zlorabah v bančnem sistemu, ki smo ga skupaj z ekipo pripravljali zadnja tri leta. Preko 300.000 strani zaupne dokumentacije smo zasegli bankam, ki smo jih sanirali z davko-plačevalskim denarjem. Vir: Sds.si Jože Marolt, maratonec »To tekmo sem vzel kot trening, torej kot neko pripravo na naslednji cilj, ki sem si ga zadal že pozimi, to je nastop na maratonu v avstrijskem Linzu,« je dejal Jože. Na Krasu je bil prvi v svoji starostni skupini in enajsti v generalnem seštevku: »Na maraton v Linzu sem bil zelo dobro pripravljen. S trenerjem Kejžarjem sva obdelala vse potrebne tehnike, tako da rezultat ne bi smel izostati. A na koncu se vse le ni poklopilo, kot sem želel.« Kot je dejal sogovornik, je maraton v Linzu (15. aprila) potekal v relativno toplem vremenu - 25 stopinj Celzija - poleg tega je tekačem nagajal še veter: »Prvih dvajset kilometrov sem odtekel odlično, potem pa so me začeli peči podplati, bil je močan veter v prsi ... Nekako se ni poklopilo, čeprav sem zelo dobro pripravljen.« Na koncu je osvojil četrto mesto v skupini in 38. mesto v generalni razvrstitvi 20 tisoč tekačev. Čeprav je zaradi tega nekoliko nejevoljen, mu vsekakor čestitamo, saj gre v taki konkurenci za fantastično uvrstitev. Konec aprila ga čaka polmaraton v Radencih, kmalu za tem načrtuje še tek v Medulinu, tiha želja pa je tudi, da bi se letos udeležil maratona v Atenah. »Bomo videli, kako bo, upam na najboljše. V veliko pomoč so mi tudi sponzorji, ki so se mi pridružili v zadnjem času, to so Kovinos, Fortrade, Berzo in Prosports, ki se jim za vso pomoč, materialno in moralno, iskreno zahvaljujem,« je še dejal Jože. Gašper Tominc, Sam sem več kot pol leta preždel v parlamentarni 'tihi sobi'. Sobi brez oken in naravne svetlobe, kjer vseskozi brli neonka in brenči prezračevalni sistem. Prostor v kleti parlamenta, kamor vstopiš skozi skener kot na letališču. Ne zato, ker bi se kdo bal, da pri-neseš kaj notri, ampak zato, da ne bi česa prinesel ven. Na primer kakšnega dokumenta, ki dokazuje, kako perverzno so se obnašali naši bankirji v bankah, preden smo jih po navodilu vlade Alenke Bratu-šek začeli reševati davkoplačevalci. Glede na pregledano dokumentacijo smo člani preiskovalne komisije v poročilu dokazali, da so bančni gospodje vse prej kot brezmadežni. Njihovi podpisi so tam, kjer ne bi smeli biti, sklepali so dogovore v nasprotju z internimi politikami bank, zavedali so se tveganja neplačila kreditov, pa so privilegi-rancem vseeno podeljevali kredite. Glede na vse videno je skoraj neverjetno, da jih sankcije še niso doletele. Res mora biti nekaj zelo narobe z našim sodnim sistemom, da neplačnikom računa za vodo zasežejo in prodajo hišo, avtorjem bančne luknje pa ne znajo priti do živega. Ali nočejo... Preiskovalna komisija je samo v NLB in NKBM našla za več kot 550 strani nepravilnosti in kaznivih dejanj. Z imeni in priimki odgovornih. Podrobno smo obdelali 22 konkretnih primerov bančne kriminalitete. Ob tem se upravičeno sprašujemo, kje bi bila Slovenija danes, če bi bančni 'rop stoletja' preprečili? 5 mrd evrov predstavlja letno bruto plačo za 240.000 Slovencev! S tem, da bi ti ljudje plačevali vse davke in prispevke, pa še ustvarili dodano vrednot - kakšen razcvet bi Slovenija doživljala danes, če bi ta sredstva lahko namenili v nova delovna mesta?! Ali: za ta denar bi se država lahko za 5 let odpovedala pobiranju dohodnine. Z drugimi besedami: naša bruto plača bi za pet let postala - neto plača. Lahko bi si privoščili več. Več življenja, več storitev, več dobrin ... in preko DDVja spet vračali v državni proračun. Vsi bi profitirali. Tako pa so bankirji raje zapravili premoženje, ki ni prineslo nobenega dodatnega beliča. Je pa Slovenijo oropalo za desetletje razvoja. To imejte v mislih, ko se odločate o tem, ali naj temo odgovornosti za bančno luknjo prepustimo preteklosti, ali pa naj vztrajno zahtevamo sankcioniranje odgovornih. V preiskovalni komisiji smo pokazali na krivce. Sedaj je na organih pregona in sodstvu, da spišejo epilog. In, kot vse stvari v Sloveniji, je tudi to v veliki meri odvisno od politične volje. Če se bo še naprej stremelo k temu, da se nič bistvenega ne spremeni, bomo tam, kjer smo danes. Če pa bo nova vlada iskanje odgovornosti postavila kot enega od ključnih ciljev, bo pravici prej ali slej zadoščeno. Osebno bom pri tem vztrajal v okvirih, ki mi bodo na razpolago. Že zaradi svojih otrok, da jih ne bi še enkrat 'bančno' okradli. Volitve torej odločajo. Spet bomo izbirali 'pilota' v letalu, ki bo določil višino, smer in hitrost leta. Od tega je odvisno, kje bo naš naslednji pristanek. Kje se vidimo tedaj? No, odvisno je od nas samih. Tistih, ki se bomo udeležili volitev. 20 let nazaj je na volišča odšlo 3/4 vseh volilnih upravičencev. Zadnjih volitev se je udeležilo le še dobrih 51 % volivcev. . Slaba polovica je torej odločitev prepustila drugim. Morda se zdi simpatično, tudi uporniško. A, kot smo videli, precej drago... Želim si, da bi na teh volitvah volili - z nogami. Skratka, da bi vzeli pot pod noge, in šli oddati svoj glas. Naj se sliši glas večine. Ta preglasi tudi najmočnejše zvočnike. Konec mandata je tudi čas samorefleksije. Si bil dovolj aktiven, dovolj uporen in dovolj pronicljiv, da si upravičil zaupanje volivcev? Prednost volitev je v tem, da to zlahka ugotoviš. Na volilni dan. Če so bili ljudje s tvojim delom zadovoljni, lahko koga še dodatno prepričaš. Če niso bili, ti pač rečejo - 'adijo'! Če torej uporabim frazo, ki jo je Cerar uporabil ob svojem odstopu, lahko zapišem: 'izročam Vam mandat v vaše roke'. Če sem vas s preteklim delom prepričal, da so spremembe možne, se na teh straneh beremo tudi v naslednjem mandatu. Če ne, pa svojemu nasledniku zaželim uspešnejše, učinkovitejše in odmevnejše delovanje v dobro Slovenije. Vaš poslanec Anže Logar Spoznajmo jo Urška Vesel Pikec - žena in mami, strokovnjakinja za področje visokega šolstva ter kandidatka Nove Slovenije za volitve v Državni zbor Republike Slovenije. Mlada, energična ženska, ki želi soustvarjati lepšo prihodnost vseh nas in naših zanamcev. Spoznajte jo. Urška Pikec Vesel, kako bi se na kratko predstavili? Večino svojega življenja živim na Brezovici pri Ljubljani. Prihajam iz sedemčlanske družine, ki me je naučila delavnosti, poštenosti in mi priučila skrb za sočloveka. Sem žena in mami dvema mladoletnima otrokoma. Zaključila sem študij pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trenutno sem zaposlena na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kot strokovnjakinja za področje viso- kega šolstva. Od nekdaj sem se zanimala za aktualno politično dogajanje v Sloveniji ter se spraševala, kaj lahko sama prispevam k izboljšanju življenja Slovencev. Zakaj ste se odločili kandidirati na državnozborskih volitvah? Kot dolgoletno članico Nove Slovenije me je tajništvo NSi povabilo k premisleku o kandidaturi na prihajajočih volitvah. Po posvetovanju z družino in seznanitvi z volilnim programom NSi je bila odločitev jasna. Gre pa seveda za čisto nov izziv. Sama se v preteklosti nikoli nisem javno izpostavljala, ampak sem vedno delovala kot tiha mravljica ali ženska iz ozadja. Odločitev, da grem iz t. i. cone udobja in se preizkusim kot volilna kandidatka na volitvah v Državni zbor RS je presenetila okolico, sprva tudi mene samo. A v tekmo grem premišljeno in odgovorno. Zakaj Nova Slovenija? Enostavno zato, ker je to stranka, ki ji zaupam že 14 let. Z ljudmi, ki stranko vodijo in jo predstavljajo, imam le pozitivne izkušnje. Pomembno mi je, da me stranka kot članico vedno informira o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji ter vselej jasno in v skladu z mojimi vrednotami ter načeli zavzema svoje stališče. NSi ima odlične predloge za razvoj in stabilnost Slovenije. In še zame izredno pomembno dejstvo -Nove Slovenije ne definirajo afere, ampak odličen program. Kje je Nova Slovenija najmočnejša? Prav gotovo je to program Nove Slovenije z vsemi cilji in rešitvami, ki bi našo državo pripeljali na boljšo pot. Naj navedem zgolj nekaj ključnih: nižja obdavčitev plač, skrajšanje čakalnih dob zaradi možnosti izbire, ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, vzdržen pokojninski sistem. Slovenija je čudovita država, ima pa slabe sisteme - zdravstvenega, pokojninskega, delovno-pravnega in še lahko naštevam. NSi ima rešitve, v katere je pametno investirati, da bodo dobro živeli naši otroci in vnuki. Kako se boste približali volivcem? Sem človek, ki stavi na pristni, osebni stik, zato bom poskušala obiskati čim več volivcev. Organizirali bomo nekaj srečanj, in sicer na meni pisan način - ob kavici in klepetu. V svojih nabiralnikih pa lahko volivci pričakujejo nekaj propagandnega materiala. Vse skupaj bom beležila na svoji FB-strani. Zato dobrodošli vsi, ki bi me radi bolje in konkretneje spoznali, da jo spremljajo, saj bom tam odpirala vsebine in objavljala svoja mnenja o temah, ki bodo v prihodnosti oblikovale slovensko politiko. Kaj pa Urška Pikec Vesel rada počne v prostem času? Rada kaj dobrega skuham ali spečem svojim najbližjim. Moji domači - mož in otroka najraje preizkušajo nove recepte in pogosto pohvalijo mamine specialitete. Vedno je na moji nočni omarici zanimiva knjiga. Uživam v naravi, peš ali s kolesom, še najraje vidim, da se mi pridružijo tudi otroka in mož. Moja skrita strast pa je sestavljanje sestavljank, ki se jih lotevam z velikim zanimanjem. Večja in zapletenejša kot je sestavljanka, večji je izziv. Izzive namreč obožujem in volitve bodo vsekakor pravi izziv zame. N aŠ Občina Horjul 30. april 2018W 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali nogomet v Horjulu Inline hokej Kar devet ekip na turnirju v malem nogometu Konec aprila je v Horjulu potekal turnir v malem nogometu, ki so ga prizadevni člani ŠD Žažar organizirali že šesto leto zapored. Slavila je ekipa Ključavničarstvo Kunc. Predsednik društva Janez Jazbar: »V Športnem društvu Žažar se že kar nekaj let ukvarjamo tudi z igranjem malega nogometa, tako da se ekipa udeležuje turnirjev po sosednjih krajih. Cilj organizacije takega turnirja je, da pripeljemo kvaliteten mali nogomet tudi v občino Horjul, za kar imamo v športni dvorani v Horjulu odlične pogoje. Tako lahko igralci in gledalci uživajo igranju in dru- ženju pri tej športni aktivnosti. 17. marca 2018 je Športno društvo Žažar organiziralo turnir v malem nogometu v Športni dvorani v Horjulu, katerega so se udeležile ekipe iz občine gostiteljice in sosednjih občin.« Organizacija takšnega turnirja je precejšen zalogaj saj je trajal kar devet ur in terja veliko predanost športu in seveda dobro voljo, ki pa jo v ŠD Žažar ne manjka. Ekipe so najprej tekmovale v skupinah, nato pa na izpadanje do končne uvrstitve. Prve tri uvrščene ekipe so prejele pokale, najboljši igralec, strelec in vratar pa še dodatna priznanja. Rezultati turnirja v malem nogometu:1. mesto ekipa Klju-čavničarsto Kunc, 2. mesto ŠD Lipa, 3. mesto OK Matija. Priznanje za najboljšega igralca turnirja je prejel: Nejc Kunc, za najboljšega strelca je bil proglašen Matic Jereb, med vratarji pa se je najbolje izkazal Nejc Berzelak. Besedilo: Peter Kavčič, Joto: arhiv ŠD Žažar Tek-kros Vrzdenec Mladi Dinamiti v Barceloni za las ob stopničke Športni uspehi so ponesli ime naše občine vse do katalonske prestolnice kjer so mladi dinamiti v selekciji U16 (do 16 let) na močnem mednarodnem turnirju v Barceloni dosegli končno četrto mesto. Po vrnitvi v domovino jih je sprejel v svojih prostorih župan Horjula Janko Prebil in jim čestital za ta odmeven uspeh. Župan je večkrat poudaril, kako smo lahko ponosni na to, da je prav v Horjulu tako močno društvo, ki kroji sam vrh inline hokeja v Sloveniji. Velja poudariti, da so bili fantje v svoji kategoriji ena mlajših ekip. Ekipi so se na potovanju pridružili tudi nekateri mlajši igralci, ki nastopajo še za dečke, ki pa si s tem nabirajo dragocene mednarodne izkušnje. Ekipi sta se ob tej priložnosti pridružila tudi igralca, ki sicer nastopata v slovenskem državnem prvenstvu za druge ekipe: Nace Sovec se je pridružil iz Prevoj in Tilen Blatnik iz Dolenjskih Toplic. Če so mladi navdušili s svo- jimi predstavami v začetku aprila pa so le dober teden za njimi dosegli vrhunski uspeh še člani, saj so Pokal Slovenije 2018 v inline hokeju osvojili Dinamiti iz Horjula! V finalu so po tesnem boju s 7 proti 6 premagali ekipo Prevoj. Iskrene čestitke za športne uspehe! Če so vas njihovi športni rezultati navdušili, jim lahko v živo čestitate na treningih in tekmovanjih v športnem parku v Horjulu. Spremlajte jih lahko tudi na uradni facebook strani HK Dinamiti Horjul. Peter Kavčič, foto: arhiv HK Dinamiti Horjul Na sončno soboto, 14. aprila, smo člani ŠD Vrzdenec organizirali Tek-kros Vrzdenec. Udeležba otrok je bila letos nad pričakovanji, kar 40 se jih je zbralo pred gasilskim domom na Vrzdencu. Najmlajši, predšolski so tekli 300 metrov, šolarji od 6 do 10 let 600 metrov, od 11 do 14 let pa 900 metrov. Prav živahni in veseli so bili, vse do starta, ko so se zelo tekmovalno pognali na travnato površino. V cilj so pritekli eni bolj lahkotno, drugi kar utrujeno, vendar za nas so bili prav vsi zmagovalci, zato je spominsko medaljo dobil prav vsak. Najboljši čas med dekleti do 15 let je sicer dosegla Lea Rožnik, med fanti pa Marcel Prebil. Rezultati otrok Predšolski do 5. leta: 1. mesto: Gašper Simonišek, 2. mesto: Sanja Zečevič, 3. mesto: Mojca Kim. Punce 6-10 let: 1. mesto: Neža Bastarda, 2. mesto: Marija Simonišek, 3. mesto: Janja Kim. Fantje 6-10 let 1. mesto: Lovro Simonišcek, 2. mesto: Luka Kralj, 3. mesto: Amrož Prebil. Punce 11-15 let: 1. mesto: Lea Rožnik, 2. mesto: Jona Čadež, 3. mesto: Vlasta Čadež. Fantje 11-15 let: 1. mesto: Marcel Prebil, 2. mesto: Primož Bastarda, 3. mesto: Nejc Kunej. Ko so zaključili otroci, smo se na start pognali starejši od 14 let. Nas sicer ni bilo tako veliko, le 14, je pa bil starostni razpon med tekači kar velik. Naša proga je bila dolga 6,7 kilometra in je potekala po cestah Loga in ob gozdu mimo živalskega vrta Rožman. Pred vzponom na Gradišče nas je čakala osvežitev, ki nam je pomagala, da smo lažje prišli do vrha klanca. Ko prideš do vrha, se zaveš, da je najhuje za tabo, nato gre strmo navzdol, skozi gozd, vse do gasilskega doma Vrzdenec, kjer je bil tudi cilj. Najhitrejši in hkrati z najboljšim časom 28:44 je tek končal Primož Jereb, med ženskami pa je bila najhitrejša Andreja Močnik s časom 36:42. Potem ko smo vsi tekmovalci pritekli v cilj, nas je čakal topel bograč, ki nam je vrnil moči, da smo se lažje družili dokler ni zašlo sonce. Rezultati odrasli: Ženske 15-40 let: 1. mesto: Andreja Močnik, 2. mesto: Andreja Mrzlikar. Ženske od 41 let dalje: 1. mesto: Janja Potrebuješ, 2. mesto: Tatjana Filipič. Moški 15-30 let: 1. mesto: Primož Jereb, 2. mesto: Gašper Sečnik, 3. mesto: Damir Žniderič. Moški 31-45 let: 1. mesto: Edvard Malavašič. Moški 46-60 let: 1. mesto: Gorazd Petkovšek, 2. mesto: Andrej Potrebuješ, 3. mesto: Robert Kranjec. Moški od 61 let dalje: 1. mesto Franci Vrhovec. Moram priznati, da so me presenetili vsi tekači, starejši od 40 - vse pohvale za udeležbo in poklon za odlične rezultate. Kot kaže, bomo morali »ta-mlajši« še kar trenirati. Kot vidite, je kar nekaj prostih mest za medalje ostalo, tako da vas drugo leto vabimo, da z nami preživite en čudovit, družaben dan, poln smeha in dobre vo- lje, športa in zdrave tekmovalnosti. Radi bi se zahvalili tudi vsem sponzorjem, ki so na različne načine pripomogli k uresničitvi tega dogodka: Gostilna Bajc, DG 69, Diskoteka Studenec, Trgovina Orel, Picerija Pr' Škof, Gostišče Grič, Gostilna Mrlačnik, Gostilna Pr' Kozinc, Sinalin, Primož Jereb, Borut Gabrovšek, Blaž Dobnikar. Andreja Mrzlikar, ŠD Vrzdenec UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Nedovoljeni posegi v naravi V zadnjem času smo v občini Dobrova - Polhov Gradec priča dvema odmevnejšima nedovoljenima posegoma v naravo, in sicer gre za nedovoljeno nasipavanje materiala na lokaciji nasproti bencinske črpalke na Dobrovi ter nezakonito izkopavanje in odvažanje materiala iz kamnoloma na Hrastenicah. Oba primera sta trenutno še vedno pod drobnogledom nekaterih inšpekcijskih služb. O nedovoljenem nasipavanju gradbenega materiala na lokaciji od krožišča na Dobrovi, nasproti bencinske črpalke smo v Našem časopisu poročali že večkrat, a zgodba še zdaleč ni jasna. Izjava Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prosto, ki je narekovala, da mora lastnik zemljišča GP Transkop d.o.o. za navedeni poseg do 31. 1. 2018 pridobiti vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode ali pa bo ta do navedenega datuma moral vzpostaviti območje v prvotno stanje, se ni zgodila. Investitor je sicer večkrat in na različne načine zaprosil za izdajo vodnega soglasja, vendar je s strani Direkcija za vode, Ministrstva za okolje in prostor, vedno dobil zavrnjeno vlogo, saj območje posegov leži v poplavno ogroženo območju, kjer je raba dovoljena zgolj za namen vodne infrastrukture oz. ukrepov za urejanje voda. Na vprašanje, kako pa je z vzpostaviti območje v prvotno stanje, pa nam inšpekcijski organ odgovora še ni podal, iz neuradnih virov smo izvedeli zgolj, da mu je bil rok podaljšan do meseca junija 2018. Zgodba o kamnolomu v Hrastenicah pa ponovno buri duhove. Medtem ko smo že mislili, da se bo nekdanji kamnolom, ki sicer uradnega dovoljenja za izkopavanje nikoli ni imel, vendarle počasi začel zaraščati, se je tam ponovno znašla težka mehaniza- cija in začela z nezakonitim izkopavanjem in odvažanjem peska. Vaščani Hrastenic, ki že leta opozarjajo na nedovoljene posege v naravo lastnikov tega zemljišča, pa sedaj zgodbo poskušajo zgodbo rešiti tudi s pomočjo medijev. Pravico so iskali pri številnih inšpekcijskih službah, pa so ti vselej odgovornost prenesli na drugo. Dejstvo je, da nezakonita dejanja lastnika zemljišč ogrožajo njihova življenja, predvsem z močnim hrupom, prašenjem in s posrednim onesnaževanjem vodnega vira. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja naj bi sedaj podjetje VBT d.o.o. pod drobnogled vzela tudi policija. Po zagotovilih župana Franca Setnikar-ja je občina v obeh primerih kar nekajkrat ukrepala pri pristojnih organih in poskušala zaščititi občane. Ob tem se sprašuje o učinkovitosti inšpekcijskih služb v slovenski državi, saj v enem primeru te prelagajo odgovornost ena na drugo, v drugem pa izredno počasi oz. ne reagirajo skladno z roki in določili. Po njegovem mnenju bi se te morale usesti skupaj, za isto mizo in se dogovoriti glede odgovornosti in pristojnosti ter zgodbe pripeljati do konca. Zupan zagotavlja, da bo občina oba primera pozorno spremljala in se bo prizadevala, da bodo zakoni in določila veljala za vse enako. Nadja Prosen Verbič Jeseni oddelek vrtca tudi v Črnem Vrhu Občinski svetniki so z novim rebalansom občinskega proračuna dali zeleno luč za oblikovanje kombiniranega oddelka vrtca v Črnem Vrhu, ki bi lahko septembra že sprejel od 10 do 17 otrok prvega in drugega starostnega obdobja. S tem so omogočili tudi izvedbo potrebnih del v prostorih podružnične šole, ki bodo otrokom zagotovila ustrezen standard in varnost bivanja. Iniciativa za vrtec Črni Vrh in Krajevna skupnost Črni Vrh sta 21. 4. 2017 na občinsko upravo naslovila pobudo za formiranje oddelka vrtca na Črnem Vrhu. Ugotavljajo namreč, da se na območju te krajevne skupnosti že nekaj časa kaže potreba po organiziranem varstvu predšolskih otrok, saj k sreči ostaja doma vse več mladih, ki si tu ustvarijo družine. Kot ena redkih vasi še nimajo organiziranega varstva predšolskih otrok v neposredni bližini, čeprav je v Črnem Vrhu že obstoječi objekt podružnične šole že od leta 1938, ki v letošnjem letu praznuje tudi 80-letnico svojega obstoja. Slednje žal privede tudi do problema z vpisom otrok v 1. razred osnovne šole, saj veliko staršev, ki vozi svoje otroke v vrtec v dolino, tja otroka kasneje vpiše tudi v osnovnošolsko izobraževanje. Kar pojasnjuje tudi podatek, da se število rojstev v letih 2007 - 2010 giblje med 3 in 8 in v povprečju predstavlja 5,3 rojstev letno, prag podružnične šole pa prestopi od 1 do 6 učencev, kar v povprečju pomeni le dobre 3 učence. Podružnična osnovna šola pa tudi iz tega razloga izgublja število vpisanih, kar pa ne prispeva k spodbudi za njeno ohranitev. Anketa pokazala zainteresiranost staršev V preteklem mesecu je Občina Dobrova- Polhov Gradec med starše predšolskih otrok iz šolskega okoliša Črni Vrh, Smolnik in Srednji Vrh, od koder prihajajo potencialno vpisani otroci, razdelila anketni vprašalnik. Anketiranih je bilo 26 staršev oziroma 35 otrok, odgovore nanj pa je posredovalo 18 staršev. Na vprašanje: "Če bi odprli vrtec v Črnem Vrhu, ali bi se odločili zanj", je kar 11 staršev odgovorilo pozitivno, nekateri pa bi to koristili le pod posebnimi pogoji. Anketa pa ni vključevala drugih potencialno zainteresiranih staršev iz sosednjih občin, ki živijo v sosednjih naseljih kot je Bukov Vrh in bi lahko zapolnili prosta mesta otrok. Občinski svet potrdil sredstva Glede na podporo pobudi o ustanovitvi novega oddelka vrtca in ob predpostavki, da idejo podpira tudi celotno vodstvo Osnovne šole Polhov Gradec, so odgovorni na občini skupaj s strokovnjaki pripravili predlog in oceno nove prostorske ureditve oddelka vrtca v stavbi podružnične šole Črni Vrh. V sklopu prenovitvenih in do-polnitvenih del, ki so zajete v predlogu za izvedbo, se predvidevajo dela tako na zunanjosti objekta kot v notranjih prostorih stavbe ter zunanjem igrišču. Skupna ocena potrebnih gradbenih del se ocenjuje v višini 49.288 eurov, nakup opreme z igračami in igrali pa okoli 15.000 eurov. Poleg tega je občina vrtcu v primeru vključitve v oddelek najmanj 10 otrok dolžna zagotoviti sredstva za največ 7 prostih mest v znesku 2.513 eura oziroma na letni ravni 30.156 eurov. O slednjem je bil občinski svet seznanjen na 23. občinski seji 11. 4. in je z rebalansom proračuna to tudi potrdil. Tako je skladno s končno oceno izvajalca predloga za izvedbo umestitev kombiniranega oddelka za varstvo predšolskih otrok možna, ob predpostavki in izvedbi prenovitvenih in ureditvenih del, ki zagotavljajo ustrezen standard in varnost bivanja vseh v prostorih podružnične šole. Predvsem pa ob predpostavki, da bo interes staršev za vpis predšolskih otrok zadosten. Nova enota vrtca v Črnem Vrhu je pa po mnenju župana Franca Setnikarja izrednega pomena za ohranjanja življenja na podeželju in v skrbi za njihovo kakovost bivanja. Nadja Prosen Verbič Na EKO otokih se bo kmalu odlagalo zgolj steklo Snaga javno podjetje d.o.o. in občina Dobrova - Polhov Gradec nadgrajujeta sistem zbiranja papirja »od vrat do vrat« in z vseh EKO otokov umikata zabojnike za embalažo, zabojnik za papir pa bo na nekaterih območjih odslej osebna last. Sistem zbiranja odpadkov »od vrat do vrat«, ki je uporabniku priročnejši in okolju prijaznejši, se bo v prihodnjih mesecih nadgradil. Javno podjetje Snaga bo, v sodelovanju z občino Dobrova - Polhov Gradec, v zgoščenih delih naselij -Podsmreka, Komanija, Dražev-nik, Razori, Dobrova, Stranska vas, Šujica, Hruševo in Gabrje - omogočilo še bolj priročno ločeno zbiranje papirja. Do jeseni 2018 bo namreč moder zabojnik za papir pripeljala na vse naslove vseh občanov na omenjenih območjih. Zabojniki za papir bodo enakih velikosti kot zabojniki za embalažo (240- in 1100-litrski), znesek na položnici pa se zaradi dodatnega zabojnika ne bo povečal. V sklopu nadgrajene strategije je tu še ena od pomembnih novosti, in sicer se iz vseh zbiralnic oziroma EKO otokov s 1. junijem 2018 umikajo tudi zabojniki za embalažo. Zabojniki za papir pa bodo odstranjeni iz zbiralnic le na tistih območjih, ker bo jeseni uvedeno zbiranje papirja »od vrat do vrat«. O novostih v zvezi z razdeljevanjem zabojnikov za papir in spremembah na EKO otokih boste občani obveščeni preko novic v lokalnem časopisu, na spletni strani Snage in občine ter prek objav na Snaginih družbenih omrežjih (Facebook in Twitter). Zakaj se zabojnik za embalažo umika iz ekoloških otokov? Na Snagi odgovarjajo, da zabojnike za embalažo z zbiralnic (EKO otokov) umikajo zaradi težav, ki se pojavljajo na zbiralnicah, zaradi ravnanja posameznikov, ki s svojim nevestnim odlaganjem odpadkov kazijo celotno območje zbiralnic. V nadaljevanju odgovora pa pojasnjujejo, da so se v preteklosti prepogosto na zbiralnicah pojavljale težave, kot so: "občani v zabojnike za embalažo, papir in steklo odlagajo odpadke, ki tja ne sodijo; občani k zbiralnicam prinašajo kosovne, gradbene ipd. odpadke in s tem na EKO otokih ustvarjajo mala črna odlagališča; ponekod pravne osebe, občani, tudi prebival- ci drugih občin »zlorabljajo« javne zbiralnice za odlaganje tako embalaže kot mešanih komunalnih odpadkov, saj niso vključeni v sistem (nimajo zabojnikov, ne plačujejo ...); nekateri uporabniki raje kot svoje lastne z embalažo polnijo zabojnike na zbiralnicah, kar je nesmiselno, saj so bili vsem občanom pripeljani zabojniki za embalažo zato, da bo ločevanje odpadkov preprostejše in enostavnejše." Kako postopati, če se zgodi, da bo domači zabojnik za embalažo kdaj prepoln? Glede na to, da so zabojniki za embalažo na skupnih zbiralnicah oz. ekoloških otokih namenjeni zgolj za odlaganje občasnih presežkov embalaže, ki lahko nastane v gospodinjstvih, se zna zgoditi, da bo domači zabojnik kdaj prepoln. Na Snagi svetujejo, da se poslužujemo stiskanja embalaže: "Plastično in kovinsko embalažo je pred odlaganjem namreč smotrno stisniti oz. zložiti, saj lahko tako odložite do desetkrat več embalaže". Če se kljub temu izkaže, da zabojnik za embalažo ne zadostuje potrebam, lahko na Snagi vsak naročnik naroči večjega oz. dodatni zabojnik ob tem pa dodajajo: "Ne skrbite: strošek na vaši položnici se zaradi dodatnega/ večjega zabojnika za embalažo ne bo nič spremenil." V primeru težav, predlogov in pobud se vsak uporabnik lahko obrne na Snagin center za pomoč in podporo uporabnikom, tel.: 01 477 96 00 ali e--naslov snagalj@snaga.si. Tja lahko sporočite tudi morebitno reklamacijo zaradi ne odvoza odpadkov, in sicer v treh dneh po dogodku. Nadja Prosen Verbič Foto: Vir: Snaga Ljubljana UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Na Dobrovi kmalu dodatni zdravnik Občinski svetniki so na zadnji občinski seji potrdili Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec, in sicer na področju patronažnega varstva in zdravstvene nege na domu ter splošne medicine. Ta je pogoj za objavo javnih razpisov, ki bosta prispevali k razvoju mreže in izboljšanju stanja javne zdravstvene nege v občini. Število prebivalcev v občini Dobrova - Polhov Gradec z vsakim letom narašča, kar potrjujejo podatki statističnega urada RS, ki so leta 1997 beležili 6325 ljudi s stalnim prebivališčem v občini, na dan 31. 12. 2017 pa že 7661 prebivalcev. V obdobju dvajsetih let je torej močno narastel prirastek, in to za kar 1336 oseb. Po drugi strani pa je tudi na tem območju zaznati trend vse višje povprečne starosti prebivalcev. Iz slednjih razlogov si odgovorni na občini že vrsto let prizadevajo, da bi uredili podhranjeno področje zdravstvene dejavnosti. Večkrat so apelirali na Ministrstvo za zdravje, da bi skupaj zagotovili optimalno dostopnost do zdravstvenih storitev, ki bi glede na parametre in statistike morale zagotoviti še dodatne štiri zdravnike splošne medicine v občini. Ministrstvo za zdravje je bilo seznanjeno, da so obsegi koncesij v občini nespremenjeni že nekaj desetletij in da gre za močno preobremenjenost programa. Možnost, da si pacienti v principu zdravstveno storitev lahko izberejo kjerkoli v Sloveniji sicer obstaja, vendar si ljudje v praksi največkrat izberejo osebnega zdravnika v bližini kraja stalnega prebivališča. Konec meseca januarja 2018 je bila občina s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Ljubljana, z elektronskim dopisom obveščena o dodelitvi dodatnega tima za programa splošne ambulante. V sklepu, ki ga je upravni odbor zavod sprejel marca, je bilo določeno, da je rok za oddajo ponudb 31.8.2018, kar pomeni, da mora že izbran koncesionar do takrat zagotoviti izvajanje progama na območju občine. Župan Franc Setnikar je pojasnil, da bodo pred tem stekli vsi potrebni postopki, ki bodo omogočili podelitev koncesije naustreznejšemu za dobo 15 let. Ta si bo do zgraditve novega centra na Dobrovi delil prostore z obstoječo zdravnico splošne medicine dr. Zvezdano Jablanov, delo pa bo potekalo izmensko. Ob tem dodaja, da so poleg dodatnega zdravnika s strani pristojnega ministrstva uspeli izboriti tudi referenčno ambulanto, v kateri bo višja medicinska sestra opravljala predvsem preventivne preglede, in sicer pol časa v ambulanti na Dobrovi in pol časa v ambulanti v Polhovem Gradcu. Istočasno se bo z 31. 8. 2018 sprostilo mesto patronažnega varstva in zdravstvene nege na domu, saj bo dolgoletna koncesionarka - izvajalka zdravstvene službe na primarni ravni v občini Dobrova - Polhov Gradec odšla v pokoj. Z njenim odhodom bo potrebno nadomestiti izvajanje te dejavnosti v krajih Dobrova, Podsmreka, Brezje, Hruševo, Razpri, Draževnik, Komanija, Podsmreka, Šujica, Osredek, Gabrje in Stranska vas. Sprejeti Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je skladen z zakonom o urejanju zdravstvene dejavnosti, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju patronažnega varstva in zdravstvene nege na domu, in sicer v obsegu 1,2 tima in trajanju 15 let z možnostjo podaljšanja, ter splošne medicine v Občini Dobrova-Polhov Gradec, in sicer v predvidenem obsegu 1 tima in trajanju 15 let z možnostjo podaljšanja. Sprejeti koncesijski akt je podlaga za objavo javnih razpisov, ki bosta še v tem letu na območju občine uvedla dodatnega zdravnika splošne medicine ter patronažno, kar bo prispevalo h razvoju mreže in izboljšanju stanja javne zdravstvene nege v občini. Nadja Prosen Verbič Pomembna pridobitev, ki rešuje življenja Rebalans proračuna Občine Dobrova- Polhov Gradec bo omogočil, da bodo v kratkem na območju občine Dobrova - Polhov Gradec na kar 14 lokacijah na zunanjem prostoru nameščen avtomatski defibrilator, ki bo na voljo 24 ur na dan. Že meseca decembra smo pisali, da je bila na srečanju župana s predstavniki gasilskih društev izražena želja po avtomatskih defibrilatorjih, saj se je v lanskem letu kar nekajkrat izkazalo, kako pomembna pridobitev za življenja ljudi je lahko ta naprava. Župan je tedaj dejal, da ga bo občina poskušala zagotoviti vsem gasilskim društvom na območju občine, njihova naloga bo le, da priskrbijo ustrezen zunanji prostor in ga namestijo ter ustrezno usposobijo ekipe gasilcev za rokovanje in uporabo le-tega. Tudi občinski Odbor za zdravstvo in socialo je konec lanskega leta razpravljal o tej tematiki in predlagal pospešeno nabavo defibrilatorjev za vsa gasilska društva in za vse odročne kraje ter podal pobudo, da se organi- zira ustrezna usposabljanja temeljnih postopkov oživljanja ter uporabe AED, prilagojena ravni potencialnih prisotnih ob kritičnem dogodku. Nakup avtomatskih defibrilatorjev se je tako uvrstil v rebalans proračuna, ki ga je občinski svet na seji 1. 3. 2018 tudi podprl. Konec meseca marca je potekel rok za oddajo ponudb na javno Povabilo k oddaji ponudb za dobavo avtomatskih zunanjih defibrilatorjev - AED. Predmet naročila pa ni bila le dobava teh naprav s potrošnim materialom (2 para elektrod, maska za umetno dihanje, britvice, škarjice) in dodatnimi elektrodami za odrasle in otroke ter označbo njihove lokacije), temveč vključuje tudi izobraževanje o pravilni uporabi le-tega. Pristojna na občini nam je pojasnila, da se bo izobraževanje o pravilni uporabi izvedlo na štirih različnih lokacijah na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, in sicer dve izobraževanji predvidoma do konca junija 2018, dve pa v obdobju od septembra do oktobra 2018. Glede na to, da javno povabilo navaja, da bo naročilo oddano najugodnejšemu ponudniku, bo izbor dobavitelja znan v kratkem. Tako lahko pričakujemo, da bomo kaj kmalu na javnih zunanjih prostorih že lahko opazili nove pomembne pridobitve za vse občane. Avtomatski defibrilatorji bodo tako po območju občine nameščeni na 14 lokacijah, in sicer na objektu PGD Pod-smreka, PGD Dobrova, v ambulanti Dobrova, OŠ oziroma športni dvorani Dobrova, na objektu Lekarne Dobrova, PGD Brezje, PGD Hruševo, PGD Dvor, PGD Polhov Gradec, v ambulanti Polhov Gradec, na OŠ oziroma v Športni dvorani Polhov Gradec, PGD Zalog, PGD Črni Vrh, PGD Butajno-va-Planina in PGD Šentjošt. Nadja Prosen Verbič Volivci dveh volišč bodo oddali glasove na drugi lokaciji Na ponovljenem referendumu o drugem tiru, letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah in tudi na lokalnih volitvah jeseni bodo občani občine Dobrova - Polhov Gradec glasovali še vedno na 11 voliščih, kot do sedaj, vendar bosta dve imeli spremenjen sedež volišča. Razlog za spremembo je uvedba 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo poseglo v navedeni zakon, ki po novem določa, da morajo od 1. februarja naprej biti vsa volišča arhitektonsko dostopna invalidom. Po ugotovitvah državne volilne komisije več kot polovica volišč v Republiki Sloveniji tega pogoja ne izpolnjuje. Občinska volilna komisija pa je ugotovila, da sta v Občini Dobrova-Polhov Gradec dve volišči takšni, da niti s prestavitvijo v drug prostor ne omogočata dostopa invalidom, zato bo pri njiju potrebna sprememba lokacije. Volivci, ki so do sedaj volili na volišču v Kulturnem Domu Jakoba Trobca, bodo po novem dobili povabilo, da se udeležijo volitev na volišču v prostorih gospodinjske učilnice v Osnovni šoli Polhov Gradec, ki je dostopna iz parkirišča pred šolo, volivci, ki so prej volili v Kulturni dvorani zadružnega doma na Dobrovi, pa bodo po novem volili v prostorih avle v Osnovni šoli na Dobrovi, kjer je prav tako dostop omogočen iz glavnega vhoda šole. Na voliščih Brezje, Butaj-nova, Športni center Gabrje, Hruše- vo in Zalog - Setnik ostajajo volišča v istem objektu, vendar se selijo v druge prostore objekta, ki omogočajo dostop invalidom. Za volišče v Brezju se poskuša najti primernejši prostor, in sicer v neposredni bližini obstoječega volišča. V kolikor bo do spremembe prišlo že v letošnjem letu, bodo o spremembi volišča volivci pravočasno obveščeni, saj so postopki za spremembo sedeža volišča dolgotrajni. Po novem pa bodo tudi volivci zaselka Kurja vas svoj glas lahko oddali na volišču v Šentjoštu, kar je bila njihov dolgoletna želja. S tovrstnimi rešitvami je občina tako zagotovila, da se volišča ne ukinjajo, saj je upoštevanje pogoja dostopnosti obvezujoče, sicer z določenimi stroški za ureditev klančin in ureditev nadomestnih prostorov. Občina je sledila tudi predlogu Državne volilne komisije ter predlagala Okrajni volilni komisiji, da se za izvedbo volitev in referendumov, bodisi na državni ali na lokalni ravni, uporablja ista določitev območij in sedežev volišč ter si še naprej obojestransko nudijo pomoč pri zagotavljanju nemotene izvedbe vseh volilnih opravil. Nadja Prosen Verbič UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Spomladanska čistilna akcija 14. april - V mesecu, ko praznuje naš planet, se je tudi letos na pobudo Krajevne skupnosti Polhov Gradec odvila čistilna akcija naših krajev in vasi. Pristopili so in jo podprli še Občina Dobrova - Polhov Gradec, OŠ Polhov Gradec, KS Črni vrh, JZ Polhograjska graščina, Ribiška družina Dolomiti in številna domača društva. Lepo sobotno pomladno dopoldne so številni izkoristili za sprehod. Ob tem pa so naredili še nekaj koristnega za naš planet in počistili ter iz narave pospravili predvsem pločevinke, plastične vrečke in druge manjše odpadke. Mnogi so se ob tem spraševali, kako je sploh mogoče, da še vedno obstaja tolikšno število ljudi, ki se med vožnjo iz ali v službo želijo prijetno odžejati, ob tem pa brezvestno odvržejo pločevinko iz svojega avtomobila, in to v naravo, ob cesto ali v potok, ne da bi pomislili, da je to dejanje skrajno neprimerno in neodgovorno tako do narave kot soljudi. Vsi udeleženci čistilne akcije s svojo aktivno vlogo želijo biti zgled tudi svojim otrokom, da bodo vzgojeni v bolj skrbne in do okolja odgovorne državljane. "Takšen je tudi namen čistilne akcije," pravi pobudnica in koordinatorica čistilne akcije Ana Oblak, ki se vsem udeležencem zahvaljuje za čas, ob tem pa posebno pohvalo namenja predvsem otrokom in mlajšim, ki so se skupaj s starši pridružili akciji in pokazali svojo dobro voljo in lep odnos do okolja, v katerem živijo. "Z veseljem ugotavljamo, da se stanje iz leta v leto sicer izboljšuje, vseeno pa nas preseneča, da se kljub vsej ozaveščenosti in napredku še vedno najdejo tisti, ki pa te zavesti nimajo," še dodaja. Zavedati se je namreč potrebno, da okolje, v katerem živimo ni naša last, niti naše imetje, smo pa dolžni biti do njega odgovorni in se zavedati, da takšnega kakršnega bomo zapustili, takšnega bodo od nas prejeli naši otroci. Ne smemo misliti zgolj nase, pač pa tudi na druge, ne smemo misliti zgolj za danes, temveč tudi za jutri, saj bo le tako naš planet Zemlja sposoben življenja še mnogih generacij. Nadja Prosen Verbič Zima je odplavala, živela pomlad! 24. marca, dan pred cvetno nedeljo, je res malo pozno za klicanje pomladi s spuščanjem gregorčkov, kajti ptički se ženijo že 12. marca, a zima se letos kar ni hotela posloviti. In sredi marca smo spuščali sanke po bregu, zato se toliko otrok gotovo ne bi udeležilo že tretje tradicionalne prireditve - tokrat s presenečenjem za najmlajše, kajti točno ob 17.00 so se pred- stavili otroci s pesmijo, vodila sta Maks in Katja, nato so Pia, Mohor in vrtec Polhov Gradec z nastopom očarali prisotne. Na travniku in plaži gostilne Pograjski dom se je zbralo več kot 50 mladih nadobudnežev in njihovih staršev, ki so prinesli s seboj plovila iz lesa in kartona, jajčna embalaža je dobila čisto nov pomen, najbolj domiselna barčica pa je bila tista, na kateri je gorel kres ... ogenj sredi vode! Organizatorke so poskrbele za topel čaj, igrala gostišča pa so dodala piko na i otroškemu živžavu. Gregorjevo je praznik, povezan z zaljubljenci, in po ljudskem izročilu se 12. marca ženijo ptički. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je svetnik Gregor Veliki, rojen okoli l. 540 v Rimu, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi pomladni dan. Bil je idealni papež in cerkveni učitelj. S tem ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem in julijanski koledar nadomestili z gre-gorijanskim, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski pomladni dan. Gregorijanski koledar se imenuje po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja - proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). No, tako, presvetili smo temno zimo z nekaj svetniškega sija. Želim vam lep dan, vaš pisatelj Sebastjan ... Fotografija: Sebastjan Vehar in Miro Peklaj Dogodki in novosti v maju Maj ali veliki traven, mesec pomladi, cvetenja, brstenja in ljubezni. Za nekatere je to najlepši mesec v letu. V mesecu maju je tudi nekaj praznikov: praznik dela, dan Evrope, svetovni dan biotske raznovrstnost, svetovni dan čebeli. Vabljeni, da obiščete katerega od naših dogodkov v grajskem parku ali graščini. Dvorska cerkev V nedeljo, 6. maja, od 16. do 18. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših cerkva pozne gotike pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko obokanje, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Hiša v parku Hiša v parku ponovno odpira svoja vrata. V njej si lahko ogledate razstavo Življenje ni praznik, življenje je delovni dan, kupite kakšen spominek, pijačo ali sladoled. Lahko pa se le sprehodite po parku in uživate v lepem parku. Knjižnica pod krošnjami V grajskem parku se bo odvijala najbolj zelena knjižnica pod krošnjami. Ob nedeljah bomo letos za otroke pripravili več delavnic, ki se bodo odvijale dopoldan od 10.00 do 12.00, in še isti dan popoldan od 16.30 do 18.30. Meseca maja bo knjižnica odprta od petka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Vljudno vabljeni. Dnevi medu V grajskem parku in graščini bodo od 17. do 20. maja potekali že 26. Dnevi medu. V parku in graščini si boste lahko ogledali več različnih razstav, poskusili med in medene izdelke, se udeležili predavanj in delavnic. Pridite, lepo bo. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj ali grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželjeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. Knjižnica Polhov Gradec Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Vabljeni! Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB profilu Polhograjska graščina Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Bakle in veselje na Kalvariji V petek, 9. marca, ob 19. uri je bilo v cerkvi v Polhovem Gradcu bolj veselo in živahno kot običajno, saj se je tam zbralo skoraj 100 mladih. Skupnost katoliške mladine Slovenije je organizator srečanj Ljubljana skupaj. Začela so se v postnem času lanskega leta, letos pa v prvi polni sezoni načrtujejo 4 srečanja, in sicer na naslednje praznike: vsi sveti, advent, post in binkošti. Srečanja so nastala na pobudo mladih z željo po druženju, spoznavanju, molitvi in slavljenju ob glasbi. Ta petek je v cer- kvi nastopal akustični Stična band, petju se je pridružilo tudi mlado občinstvo, nato je Janez Krmelj, misijonar z Madagaskarja, navdihujoče pričal o vlogi mladih v cerkvi na Madagaskarju in v Sloveniji. Po polurni adoraciji, torej čaščenju najsvetejšega s petjem in molitvijo, pa so krenili v obliki procesije, osvetljene z baklami, proti Kalvariji. Simbolno so na čelu procesije nosili velik lesen križ. Ob postajah križevega pota so brali o križanju Jezusa. Na vrhu so se zbrali v kapelici s preprostim oltarjem, ki je bila zgrajena že pred 200 leti, sprva kot senčni paviljon, šele kasneje je postala zaprt objekt z zvonom v strehi, in ob soju sveč zapeli nekaj pesmi in dobili blagoslov našega župnika. Po tem mrzlem pohodu so se ogreli v župnišču, kjer je ga. Marjana z lokalnimi gospodinjami in mladimi pripravila prigrizke, potem pa so nasmehi in pogovori razsvetlili prostore, marsikdo pa se je preskusil tudi v namiznem nogometu. Sebastjan Vehar, foto: arhiv SKAM UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nevenka Lekše, predsednica OZ RK Ljubljana Že pri najmlajših moramo vzbujati čut za so-pomoč Pogovarjali smo se z Nevenko Lekše, predsednico ljubljanskega območnega združenja Rdečega križa Slovenija, ki pokriva deset občin, med drugim tudi občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec. Sogovornici, nekoč dolgoletni predsednici Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenija, je bil nedavno spet zaupan mandat predsednice območnega združenja RK Ljubljana. Z njo smo se med drugim pogovarjali o socialnih stiskah občanov, uvajanju novih projektov in o tem, kako zelo sloni njihova organizacija na več kot 900 prostovoljcih, ki so lani opravili več kot 27 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ljudje si Rdeči križ radi predstavljamo kot organizacijo, ki zbira rabljena oblačila, deli hrano... Verjetno je to neka stara predstava, ki jo je že zdavnaj povozil čas. Seveda, Rdeči križ je mnogo več kot le zbirališče starih cunj. Rdeči križ je v zadnjih desetletjih razvil vrsto programov, ki ciljajo različne populacijske skupine. Najbolj se trudimo posvečati mladim, ker vemo, da na teh sloni prihodnost. V osnovnih in srednjih šolah skušamo doseči, da imajo krožke ali vzpostavljajo ekipe prve pomoči. Pomembno je, da že pri najmlajših vzbujamo čut za so-pomoč človeku v stiski. Zato s sekretarko tudi obiskujeva župane naših občin in jih pozivava, naj nama pomagajo »odpreti« vrata tistih šol, ki še nimajo posluha za tovrstne dejavnosti. Zelo smo ponosni, da so v Ljubljani praktično skoraj vse osnovne šole vključene v našo dejavnost na tak ali drugačen način, prisotni smo tudi v številnih srednjih šolah. Naj se sliši še tako čudno, a mislim, da imajo tudi najmlajši včasih vpliv na starše. Torej, če otroke vzgojite v sočutne posameznike, bodo ti zagotovo del tega sočutja prenesli na starše. Se strinjam. Pred dnevi smo imeli lokalno preverjanje znanja iz prve pomoči za osnovnošolce. Moram reči, da sem imela neverjeten občutek zanosa, ko sem stopila med učence, polne znanja o prvi pomoči. Res, zelo dober občutek. Ko sva ravno pri šolah in prvi pomoči: mar ni tako, da morajo javni zavodi imeti na določeno število obiskovalcev zaposlenega z opravljenim tečajem bolničarstva? Je tako, a se je kriterij, na koliko ljudi oz. otrok pride en tovrstni zaposleni, v zadnjih letih drastično znižal. Do enostransko spremenjene uredbe je bilo določilo, da so morale imeti šole ekipo treh bolničarjev, po novem pa za 300 otrok zadostuje le en bolničar, ki ima opravljen osem-urni tečaj. To nas je v Rdečem križu zelo razočaralo, saj pomeni nazadovanje pri že doseženem standardu varnosti v šoli ali vrtcu. Upam, da se ne bo zgodilo, a če vendarle pride do katastrofe, se takšno razmerje zagotovo ne bo pokazalo kot ugodno. Temeljni tečaj prve pomoči traja 70 ur in stane 300 evrov. To je izredno poceni tečaj, katerega cena ne bi smela biti izgovor državi, da je znižala kriterije na račun varnosti otrok. Kot je mogoče razbrati iz vaše brošure, imate številne preventivne delavnice na teme ozaveščanja in priprav na nesrečo. Vodite tudi prostovoljski program za ukrepanje ob nesrečah, ko skupine nudijo psiho-socialno pomoč ali pa se preko tega vzpostavljajo občinske ekipe prve pomoči. Tukaj mi na misel pride defibrilator, o katerem je zadnja leta veliko govora... Hvala bogu, da so AED-ji sedaj nameščeni že na številnih mestih, sploh tam, kjer je organizirana zdravniška pomoč daleč in se vedenje o rokovanju z njim širi preko prostovoljcev in prebivalcev. A po drugi strani se je tudi že zgodilo, da je bil defibrilator neuporaben, ker ni bil vzdrževan. Vem vsaj za en primer, ko se je zgodilo, da zaradi nedelujočih baterij AED ni deloval. Zato je tre- ba biti zelo pazljiv, ker nam sodobna tehnika ne koristi, če je ne znamo uporabljati in ne znamo skrbeti zanjo. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da je defibrilator dostopen vsem, ne pa da se po vasi še iščejo ključi od omarice, medtem pa tečejo minute, ki so lahko za posameznika tudi usodne. Zato v razgovorih z župani opozarjamo na te probleme. Veste, RKS ima na podlagi Zakona o RK javno pooblastilo za izvajanje prve pomoči, zato smo na te stvari še toliko bolj pozorni, predvsem pa čutimo veliko odgovornost glede znanja in veščin prve pomoči. Vi ste hierarhično razvejana organizacija? Da, imamo krovno organizacijo Rdeči križ Slovenije, nato so območna združenja, najosnovnejša mreža pa so KORK-i oziroma krajevne organizacije Rdečega križa, ki jo tvorijo načelom predani ljudje. KORK so kot osnovne celice izrednega pomena, saj v njih delujejo prostovoljke in prostovoljci, ki so tudi najbližje ljudem, poznajo njihove razmere in potrebe ter jih tudi obiskujejo predvsem ob praznikih, njihovih jubilejih, bolezni in različnih stiskah. Sedaj bi radi uvedli še eno novost, in sicer da bi vsak štab občinske civilne zaščite imel vključenega tudi po enega člana Rdečega križa iz iste občine. Tako bi komunikacija o potrebah med terenom in bazo tekla mnogo hitreje. Moram reči, da naš predlog številni župani podpirajo, a sem ter tja se najde tudi kakšen, ki nad tem ni navdušen, češ da sploh ne potrebuje Rdečega križa, saj naj bi vso nalogo pri njih opravili gasilci. Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolegov gasilcev: res je, oni opravijo svoje delo, toda kaj pa potem? Na primer: družini je pogorel dom in potrebuje pomoč z oblačili, nastanitev, psihološko pomoč ... To so naloge, ki presegajo delo gasilcev, ki odidejo, ko požar pogasijo, zato je po našem mnenju nujno, da je del vsake lokalne skupnosti tudi Rdeči križ. Rdeči križ je zelo znan tudi po organizaciji krvodajalskih akcij. Krvodajalstvo je še eno od naših javnih pooblastil: ga promoviramo, organiziramo in skrbimo za krvodajalsko bazo. Slovenci imamo to srečo, da je krvi za zdaj še dovolj, smo torej samozadostni, in je zaradi laboratorijskih pregledov varna. Vse to nam omogočajo krvodajalci prostovoljci, ki jim lahko rečem samo: velik hvala. Takšno prostovoljstvo moramo negovati še naprej in ne smemo dopustiti, da bi na to področje prodrle kakšne neoliberalne zamisli, ki bi šle v smeri plačevanja darovanja organov, krvi, tkiv ... Slovenci se sploh ne zavedamo, kakšno srečo imamo. Na primer, v nekaterih državah bivše Jugoslavije mora pacient sam priskrbeti zadostno število darovalcev za kri, če želi biti operiran in bi jo potreboval. Si predstavljate kaj takega pri nas? Težko, zato je treba to tradicijo krvodajalstva negovati še naprej. V bazi imamo več kot 55 tisoč krvodajalcev, od tega jih je 18 tisoč rednih. Najbolj pa smo ponosni na mlade: lani smo pridobili kar 638 novih krvodajalcev, starih od 18 do 20 let, ki so prvič darovali kri. Torej trend krvodajalstva raste? Da, lani smo načrtovani plan presegli za 62 odstotkov. Ampak zavedati se moramo, da za temi rezultati stojijo ljudje, ki ozaveščajo in promovi-rajo prostovoljstvo. Zato znotraj OZ Ljubljana delujeta dva kluba: Klub 100 kapljic in Klub 25. Slednjega sestavljajo mladi prostovoljci krvodajalci, ki promovirajo krvodajalstvo po šolah, 100 kapljic pa so starejši prostovoljci, ki so kri darovali že več kot stokrat. Tako združujemo mladostno energijo in modrost starejših. To se je zelo dobro prijelo: skupaj imajo delavnice, druženja . Drugače je pa tako, da imamo na leto 25 rednih krvodajalskih akcij, kjer moramo zagotoviti vsaj po 200 odvzemov na akcijo. Darovati kri je naj-plemenitejše dejanje človeka za človeka, saj posameznik daruje del sebe, svojo kri, da sočloveku reši življenje in mu pomaga na poti ozdravitve. Še beležite težave v odnosih delodajalec-krvodajalec? Uf, seveda. Žalostno je, da nekateri delodajalci ne pustijo delavcev na krvodajalsko akcijo. Strošek zanje ne more biti izgovor, ker jim država povrne delavčevo plačo na dan odsotnosti. Krvodajalec namreč potrebuje prost dan, ker je celo Svetovna zdravstvena organizacija zapisala, da telo po odvzemu krvi potrebuje okoli 16 ur, da se rege-nerira. Vaš sedež je na Tržaški 132 na Viču, na Fajfarjevi ulici ob železniški progi, tu imate tudi humanitarni center, kamor prihajajo ljudje po pomoč. Od kod dobite te materiale, na primer hrano? Hrano za pomoč dobivamo iz več virov. En vir je država oziroma Evropska unija, drugi vir so donatorska sredstva, ki jih porabimo za nakup poznanih klasičnih paketov, tretji vir pa je FIHO. Nekaj hrane dobimo tudi s pomočjo humanitarnih in zbiralnih akcij, v zadnjem času pa se je zelo dobro prijela tudi akcija izmenjave hrane za oblačila. Izmenjava hrane za oblačila? Da, to je naš projekt Izmenjevalnica: kdorkoli, tudi vi, lahko pridete v naš humanitarni center in v zameno za prineseno hrano dobite določeno količino oblačil. Mi letno dobimo od 80 do 100 ton oblačil in vseh ne moremo razdeliti med pomoči potrebne ljudi. Zato je vedno neka količina oblačil, ki ostaja - pa ni z njimi nič narobe, mogoče samo niso krojena po zadnji modi. Veliko mladih ljudi, zlasti študenti, pa sedaj prisega na trendovska »vintage« oblačila in zanje je naš zbirni center odličen vir tovrstnih oblačil. Zato se je Izmenjevalnica kar dobro prijela: študentje prinašajo hrano, higienske pripomočke, sladkarije ... in odnašajo oblačila. Glede na številke, ki ste jih navedli, oblačila niso več največji problem? Ne, velikokrat pozabljamo, da ljudje potrebujejo še kaj drugega kot le hrano in oblačila. To so različne vsakodnevne stvari: od higienskih pripomočkov do čevljev in spodnjega perila, otroške hrane. Sicer pa je največji problem denar oziroma plačilo položnic, kjer pa je naša pomoč zelo omejena. Kako veste, kdo je upravičen do prejema pomoči v vašem centru? Dokazati se mora z odločbo centra za socialno delo, razen v primerih, ko pride do nekega hipnega problema, kar pa se ponavadi rešuje preko krajevnih organizacij, ki primer bolje poznajo kot mi in s tem tudi upravičenost ljudi do pomoči. V register imamo vpisanih 11.351 stalnih prejemnikov socialne pomoči. Ti se na vsakih šest tednov zglasijo pri nas in dobijo paket s hrano, poleg tega pa si lahko izberejo še 5 kilogramov oblačil na osebo. Danes vidim, da delite hrano med brezdomce... Da, ob četrtkih in petkih brezdomcem delimo tople obroke. Ker je velikonočni čas, so se nam pridružili tudi dijaki z bežigrajske gimnazije, ki so zanje pripravili vrečke z velikonočnimi dobrotami. V našem registru imamo zavedenih 30 brezdomcev, katerim poleg hrane in oblačil nudimo tudi možnost, da se v naši kopalnici oprhajo. Se število prejemnikov pomoči spreminja? Vse večkrat se sliši, da celo odhod v pokoj lahko pomeni revščino. Imamo dva glavna segmenta populacije, ki prejema pomoč, to so mladi, ki so se znašli na trgu delovne sile in zanje ni dela, ter upokojenci, katerih pokojnine ne omogočajo normalnega preživetja. Kazalo je že, da se je socialna slika nekoliko popravila in tako se je tudi govorilo po medijih, potem pa nas je letos streznilo, saj smo od prvega januarja do danes zabeležili že okoli 200 novih prosilcev pomoči. Bomo videli, kaj se bo dogajalo, upam, da je bila to hipna zadeva in ne gre za nov trend. Sicer pa imamo v našem registru zabeleženih 5.618 družin kot stalnih prejemnic pomoči. Hrbtenica vaše organizacije so prostovoljci, lahko poveste še kaj o vaši organiziranosti? Naše območno združenje RK pokriva deset občin, od tega je MO Ljubljana razdeljena na 17 če-trtnih skupnosti, v katerih delujejo KORK-i. Prav tako v ostalih devetih občinah delujejo KORK-i, ki so naša pomoč, podaljšana roka in dragocen pomočnik na terenu, kapilare, ki napajajo našo organizacijo. Nekateri KORK-i se bolj posvetijo sociali, drugi pa, na primer, delovanju ekip prve pomoči. Vseh prostovoljcev je 994 in ti so v minulem letu opravili čez 27 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Če lahko rečemo, da so prostovoljci na terenu naša hrbtenica, pa je naša »glava« območno združenje Rdečega križa, ki šteje 11 zaposlenih, dve osebi pa delata preko javnih del. Vsekakor se na tem mestu zahvaljujem prostovoljcem, saj brez njih Rdeči križ ne bi bil to, kar je. Najin pogovor zaključiva z najbolj svežim projektom, ki se dotika teme oziroma bolezni, kije, na žalost, v porastu: demence. Skupaj z društvom Spominčice smo se odločili, da po občinah vzpostavimo tako imenovane Demenci prijazne točke. Kot je znano, za to boleznijo zbolevajo vedno mlajši ljudje, hkrati pa tudi število obolelih narašča. Zato želimo po občinah in četrtnih skupnostih vzpostaviti omenjene točke, kamor bodo lahko prišli ljudje po nasvet ali usmeritev. Skupaj s Spominčico bomo poskrbeli za izobraževanje prostovoljcev za prepoznavanje prvih znakov demence, da bodo ljudem svetovali, kako sobivati z boleznijo. Demenci prijazne točke pa želimo vzpostaviti na čim več lokacijah, predvsem tam, kjer je veliko ljudi, in zaposlene na teh točkah usposobiti, da bodo znali svetovati ljudem, kje lahko poiščejo pomoč - pa naj bo to bolnik, ki se je izgubil, ali pa svojci, ki so ob spoznanju, da so njihovi bližnji zboleli, potrebni napotkov. Prvi odzivi s terena so pozitivni, tako da upam, ko se bova naslednjič pogovarjala, da projekt že zaživel. Gašper Tominc, fotografije: GT UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Nagrada za nadobudno pisateljico Ano Jankovec V Festivalni dvorani v Ljubljani je 15. februarja potekala podelitev nagrad sodelujočim na 5. Literarnem natečaju Bodi pisatelj/pisateljica. Polhograjska osnovnošolka Ana Jankovec je prejela posebno omembo za delo Kovanec sreče. Literarnega natečaj Bodi pisatelj/pisateljica je namenjen osnovnošolcem 2. in 3. triade, ki pod mentorstvom izkažejo svoj literarni talent. Letos je na natečaj prispelo kar 228 del, in to iz 74 slovenskih osnovnih šol. Mlade pisateljice in pisatelji so ustvarjalno nadgradili iztočnice iz kratkih zgodb Bojana Martinca in nastale so kratke umetnine, ki so jih žirije prepoznale kot izvirna in iskrena literarna dela, napisana s skrbno izbranim besediščem, dela, ki so duhovita in napisana v različnih žanrih. Pohval so bili deležni vsi sodelujoči mladi umetniki, trinajsterica pa je za svoj literarni prispevek prejela Mladi pisateljski up - Ana Jankovec z mentorico Urško Žagar tudi nagrado. Med njimi je bila prvič tudi učenka Osnovne šole Polhov Gradec - Ana Jan-kovec, ki je pod mentorstvom Urške Žagar napisala s posebno omembo nagrajeno delo Kovanec sreče. Čestitamo mladi nadobudni pisateljici. Nadja Prosen Verbič Dnevi medu 2016 Days of Honey 201 Honigtage 2016 26. Dnevi medu 2018, Svetovni dan čebel Polhograjska graščina, Polhov Gradec POLHOV GRADEC - DOGAJANJE OB SVETOVNEM DNEVU ČEBEL Le 15 km od Ljubljane se v osrčju narodnega parka Polhograjski Dolomiti skriva droben biser - Polhov Gradec. Vasica je znana po bogati kulturni in naravni dediščini in čudovito ohranjenem naravnem okolju. Nič čudnega torej, da je tu doma odličen med in prefinjena ponudba medenih dogodkov! Dogodki bodo potekali pod okriljem 26. Dnevov medu, ki jih organizira Hiša medu Božnar v sodelovanju z lokalno skupnostjo in v počastitev 1. svetovnega dneva čebel, od 17. do 20. maja 2018. ČAJ Z GROFOM BLAGAJEM Tu se lahko srečate z znamenitima prebivalcema polhograjske graščine - z grofom Blagajem in njegovo ženo Antonijo, ki vas vabita na čajanko v svoj salon. Razvajala vas bosta s skodelico zeliščnega čaja in vrhunskimi medenimi in botaničnimi prigrizki - kraljevskim kruhom, vrtničnim maslom, z vsemi okusi slovenskega medu, vrtničnim likerjem, kozjim sirom in drugimi lokalnimi dobrotami. UMETNIŠKE IN USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN ODRASLE V prostorih graščine bodo vse dni potekala številna predavanja, predstavitve in delavnice, namenjene tako otrokom kot odraslim: izdelava medenih kruhkov, barvanje panjskih končnic, peka medenjakov, pripovedovanje medenih pravljic, risanje čebel, izdelovanje čebel iz odpadnih materialov in še veliko drugih. RAZSTAVE Znotraj kompleksa grajskih poslopij bo na ogled nekaj razstav. Najprej edinstvena mednarodna otroška razstava "To Bee or not to Be!" Otroci okoljevarstvenih šol ENO z vsega sveta so odprli pot svoji domišljiji in izdelali 3D čebele, pri čemer so smeli uporabiti zgolj reciklirane materiale. Mednarodni umetniški natečaj je nastal kot plod sodelovanja med Slovenijo in Finsko pod častnim pokroviteljstvom veleposlanika v Skandinaviji, g. Toneta Kajzerja. Drugo razstavo so pripravili učenci OŠ Polhov Gradec, ki s poslikanimi panjskimi končnicami prikazujejo največje značilnosti Slovenije. Narejene so v duhu današnjega časa in na svojstven način pokažejo, kako svojo domovino vidijo njeni najmlajši prebivalci. Tretja razstava je posvečena čebeli v slovenski ilustraciji. Gre za več kot 50 različnih upodobitev čebel v slovenskih otroških knjigah. S to razstavo se poklanjamo 100-letnici izida prve slovenske slikanice. Otroci z vsega sveta bodo poslali tudi fotografije čebel in načina čebelarjenja v njihovi državi. GRAJSKI PARK V času od 17. do 20. maja bo v grajskem parku več različnih prireditev, koncertov in umetniških delavnic za otroke, knjižnica pod krošnjami pa bo pod grajsko lipo ponujala širok izbor literature o čebelah in medu. Seveda ne bo na voljo zgolj kulturna hrana. V prekrasnem ambientu grajskega parka boste pokušali dobrote gostilne Dobnikar: medene burgerje, medeno pivo, medeni sladoled, medene koktajle in še kaj - medenega seveda! PONUDBA MEDENIH IZDELKOV Redkokje je na voljo toliko različnih medenih izdelkov kot prav v Polhovem Gradcu. Več kot 100 vrst izdelkov iz medu pokriva skoraj vsa področja: zdravje, kozmetiko, lepoto, kulinariko, medene spominke ... Vsi izdelki bodo na voljo v Hiši medu Božnar, večkratni nagrajenki s svetovnih razstav. Dobrodošli v naši medeni deželi! Že več kot 50 let ustvarja prekmurske pisanke Marija Rutar že skoraj štirideset let živi v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu, po rodu pa je Prekmurka in od tod ji tudi ljubezen do tradicije ter ustvarjanja remenic ali pisanke. Kokošja jajca, ki po njeni zaslugi postanejo prava umetniška stvaritev vsako leto razveselijo prijatelje in znance. Letos jih je naredila in podarila kar 197. Tradicija barvanja jajc je v Sloveniji zelo dolga in pestra. Vsem zelo znane so slovenske pisanke ali pisanice. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. V Idriji jih na primer okrasijo tudi z idrijsko čipko, vrhniški pirhi naj bi bili znani po prebadanju jajčne lupine. Na Koroškem jim pravijo pisanke, ene najbolj znamenitih in prepoznavnih pa so zagotovo belokranjske pisanke. V Prekmurju jim pravijo remenice "Ponekod na Štajerskem in v Prekmurju jim pravimo remenice," pa pove Marija Rutar, ki prihaja iz Bogojine. Tam jo je mama naučila izdelovati čudovite izpraskane pisanke. "Jajca smo vselej dali kuhati v čebulne olupke, da so v tisti vodi vrela 6 do 7 minut. Potem smo jih pobrali ven, ohladili in začeli praskat," opiše postopek. Sprva so za praskanje uporabljali "pipec", mali nož z zašiljeno konico, sedaj pa Marija uporablja mali olfa nož. Rada se spominja predprazničnih večerov v družinskem krogu, ko so peli in molili. Značilne izpraskane pisanke so znali izdelovati vsi otroci in najbolj je vesela, da je tudi sama uspela to prenesti na svoje otroke ter jih naučiti izdelovati pisanke s najrazličnejšimi izpraskanimi vzorci. Letos ustvarila in podarila 197 prekmurskih pisank Marijinih umetnin se vsako leto veselijo njeni najbližji, sosedje in prijatelji. "Pri nas je bila navada s pisanko obdariti vsakega člana družine, ne le otroke," pove in to navado ohranja še naprej. Letos je naredila kar 197 pisank in vse je podelila med svoje družinske člane, prijatelje, sosede, polhograjske župljane, veseli so jo bili tako na uredništvu Družine kot tudi na radiu Ognjišče. Izdelovala jih je tri dni, vendar ne ves Vabilo čas, saj je bilo vmes potrebno poskrbeti še za ostale jedi, ki se navadno nesejo k blagoslovu - šunko, kruh, potico, hren. A, pisank včasih niso nosili k blagoslovu jedil, pač pa so v košaro dali bela kuhana jajca, ki so jih po vstajenjski procesiji, ob velikonočnem zajtrku dali na mizo in pojedli. Pisanke pa so hranili za obdarovanje. Tradicijo ohranja že 50 let in jo predaja na mlajše rodove Pisanke, ki so še v začetku aprila krasila mizo pri Rutarjevih, prihrani Marija za naslednje leto. Tako že ima nabor vzorcev za novo košaro raznolikih pisank ali nam bliže pirhov. Sicer pa si motive, ki jih z nožem izrisuje na rjavo--obarvana kokošja jajca, izmišljuje sproti, zato je vsak drugačen, vsak unikaten. "Več kot 50 let že izdelujem pisanke in povem ti, da kakor si zamislim, tako naredim, včasih naredim le vzorec, rada pa tudi kaj napišem," zaupa vedno nasmejana Marija. Ta pa sporočila ne pušča rada le na pisankah, pač pa z velikonočnimi voščili vsako leto razveseli okoli petdeset prijateljev in znancev, ki jim po starem običaju napiše voščilnico. Na njih seveda ne gre brez njej tako ljube prekmurščine: "Vuzenske svetke", ki v prevodu pomeni "Blagoslovljene velikonočne praznike." Nadja Prosen Verbič Restavratorstvo Kavčič vas vabi na dan odprtih vrat! KJE in KDAJ? V četrtek, 17. maja, med 13. in 18. uro v Šentjoštu nad Horjulom (hišna številka 13a). KAJ? Razkazali vam bomo svojo delavnico in vam predstavili trenutne glavne projekte. Demonstrirali bomo glavne postopke obnove in vam pokazali restavratorske materiale in orodja, ki jih pri delu uporabljamo. Ogled je zanimiv za vse starosti in vse vrste radovednežev! Več o dogodku na naši spletni strani: www.restavratorstvo-kavcic.si/aktualno. Lepo vabljeni! UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zlate v Beogradu Od 1. do 11. marca 2018 je v Beogradu potekalo 16. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Davorin Jenko. Tekmovanje, ki se imenuje po znanem slovenskem skladatelju (med drugim je uglasbil srbsko himno) vsako leto gosti mlade glasbenike, kot javna glasbeno-pedagoška manifestacija na kateri lahko sodelujejo redni in izredni učenci nižjih in srednjih glasbenih šol (konzervatorijev) ter študenti glasbenih akademij, ki na svojih inštrumentih v različnih sestavih pokažejo svoje znanje. Letos so se tekmovanja udeležile tudi flavtistke Glasbene šole Emil Adamič. Tekmovale so tako v solistični konkurenci kot v skupinah. V skupini pihal solo je nastopala Klara Malavašič, ki se uči v razredu učiteljice Dane Verč. V kategoriji Junior B je s 95 točkami osvojila zlato priznanje. Klara je pred tem nastopala tudi na tekmovanju Emona in v 1. kategoriji z 90,86 točke osvojila srebrno medaljo. V skupini komornih skupin/ansamblov so v triu z imenom Trio flavt Triglav nastopale Monika Čamernik, Manca Dolinar in Vesna Zadnikar, vse 6. razred GŠ. Pod vodstvom prof. Klavdije Feguš so v kategoriji Komorne skupine A1 izvedle pester program (Mozart, Hook, Greaves) in z 98 točkami osvojile zlato plaketo. Po večmesečnih zahtevnih vajah so prišli tudi rezultati in zlata priznanja so najboljša potrditev, da je pot prava. A Beograd je po koncu tekmovanju pokazal še svoje čare, saj so si flavtistke v družbi ogledale še Kalemegdan, živalski vrt, stari del mesta. In pravijo, da komaj čakajo na naslednje tekmovanje in nove izzive. Janez Dolinar Skupina za ženske Poglejte pomlad: kaj vse sodeluje pri tem, da drevesa lahko za-cvetijo? Nobenega načrta ne izpelješ sam ... in veliko nepredstavljivega lahko izpelješ z dobrimi sopotniki. Da, želimo si več. Več dati, več dobiti. Želimo si načrtov, ki zacvetijo. Zato smo potrebni mnogih ljudi, mnogih besed, pogledov in stiskov rok. Čas je za pomladne izmenjave! Narava se prebuja...prebudi se tudi ti! Lepo povabljena na skupno odkrivanje svoje notranje moči! Prijave in več informacij na: drustvolepjedan@gmail.com in gsm: 031-844-067 Bogdana Vabilo VABLJENI NA OGLED VREMENSKEGA RADARJA Sobota, 26.maj 2018 med 11.00 in 17.00 uro, ogledi vremenskega radarja bodo vodeni, poskrbljeno bo tudi za žejne in lačne. Vabi KS Črni Vrh v sodelovanju z ARSO in KD Črni Vrh in TD Črni Vrh Vabljeni! Materinski dan Na čudovito, sončno nedeljsko popoldne, 25. marca, so se v Črnem Vrhu v Domu krajanov zbrale mame, babice, tete in sestre, pa tudi očetje, dedki, strici in bratje, ki so prišli na prireditev ob materinskem dnevu. Pripravili so jo učenci in učiteljice POŠ Črni Vrh v sodelovanju s KD Črni Vrh. Prijeten program so zaključili s presenečenjem mamic: vsaka je dobila sladko in uporabno darilo iz rok svojega otroka. Vsem mamicam, ki so obiskale našo prireditev, pa smo ob koncu prireditve podarili še rože. Že tako lepa nedelja je bila zaradi te prireditve še lepša. Mihaela Kožuh Dan za spremembe - dan za povezovanje Velika vseslovenska prostovoljska akcija v organizaciji Slovenske filantropije je ponovno povezala številne akterje po celi Sloveniji, letos še posebej z namenom povezovanja skupnosti. In prav tej akciji smo se že drugič pridružile tudi članice društva za kakovost življenja Lep je dan. Slovenska filantropija kot glavni organizator dneva za spremembe je v preteklosti akcije že obarvala medgeneracijsko, prostovoljci so spreminjali zanemarjena igrišča v barvita mesta druženja, osamljene vsakdane v pomladni živžav, stari robi namenjali novo rabo, z izmenjavo oblačil in predmetov so pomagali šolskim skladom, širili spoštovanje, solidarnost ter sodelovanje. Dan za spremembe je torej v letošnjem letu postavil na najpomembnejše mesto povezovanje. S sloganom akcije Ne pre- puščaj se toku, spreminjaj tudi ti! že vsa leta nagovarjajo posameznika in letos se je v petek, 6. aprila, ob 19.30 prijetna druščina žensk zbrala v ljubljanskem Koloseju obogledu komedije Ne z mojo hčerko. Tako smo prostovoljno pokazale, da nam je do druženja in potrdile naš moto Stopimo skupaj in se podprimo, ne pa izključujmo! Prostovoljske akcije, katerih rdeča nit je bila povezovanje skupnosti, so potekale v 79 krajih, med organizatorji so bili društva, vrtci, šole, krajevne skupnosti, občine, javni zavodi in posamezniki, sodelovala so tudi podjetja. Prijavljenih je bilo 140 akcij, v okviru nekaterih se je povezalo tudi več kot 32 organizacij. Po vsej državi je v teh dneh bilo aktivnih več kot 550 organizacij in več kot 15.000 prostovoljcev. Vesele smo, da smo prispevale delček svoje energije in zastopale svojo občino. Celovečerni koncert fantovskega zbora Fantovski zbor Dobrova, ki že 23. leto skrbi za ohranjanje moškega zborovskega petja v občini, je letošnjo pomlad začel 17. aprila s samostojnim celovečernim koncertom v domu upokojencev Vrhnika. Varovancem doma so predstavili svoj pisani repertoar, ki ga vseskozi bogatijo. Tako so prav za to priložnost predstavili nabor ljudskih in umetnih pesmi slovenskih in tujih avtorjev ter tudi modernih pesmi, nastalih v zadnjih letih. Z veznim besedilom so popeljali poslušalce vse od časov začetka slovenstva, njegovega največjega razcveta v 19. in 20. stoletju do Avsenikovih in Slakovih hitov, ki postajajo nesmrtni. Navdušen aplavz je pospremil vsako pesem, da je koncert kar prehitro minil. Res navdihujoče je bilo videti poslušalce, ki so pomagali pri večini poznanih pesmi. Ob spominih, ki so jih pesmi prebujale, je bila po-točena tudi kakšna solza ... Ob tej priložnosti so čestitali tudi Dobrovčanki Pepci Rozman, ki v domu prebiva dobro leto in je ravno v tistih dneh praznovala častitljivih 95 let. Zahvalili so se ji za vso podporo, spodbude in skrbno spremljanje zbora, saj je bila Pepca ena najbolj rednih obiskovalk njihovih koncertov. Kljub visoki starosti pa se poleg svojih treh vnukov, ki pojejo v fantovskem zboru, brez težav spomni imen tudi ostalih članov. Fantje so si ob tem samo zaželeli, da bi tudi njih spomin spremljal vsaj tako dolgo. Urška Dolinar UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] VPIS 2018/2019 V GLASBENO SOLO FMII ADAMIČ Dobrodelna prireditev na Črnem Vrhu PREJELI SMO O volitvah, anketah in malih ekranih Nekoč sem delala na ministrstvu. Birokratsko delo mi nikoli ni bilo posebej pri srcu, a ko si mlad, je denarja zmeraj premalo in tako sem se namesto na predavanja nekajkrat tedensko odpravila v pisarno. Prostori ministrstva so bili v višjem nadstropju ene od ljubljanskih stolpnic. Do njih je vodilo dvigalo, ki je z glasnim stokanjem potrjevalo svojo častitljivo starost, a razgled na vrhu je bil veličasten. Pogled je segal na vse strani, od Kamniških Alp in Karavank do Krima na jugu. Delo ni bilo preveč zahtevno in če okrog mene ne bi bilo uradnikov, bi se pogosto na smrt dolgočasila, tako pa sem v tistih letih spoznala ljudi, kakršnih še nikoli nisem srečala. Druščina je bila precej pisana, od pisca popevk, ki si je želelskomponirati opero, pa se mu s honorarji ni uspelo prebiti čez mesec in so mu vplivni starši uredili uradniško službo, do dobro poročene gospe srednjih let, ki je v pisarno poleg svojih tegob prinašala predvsem potne naloge in potem spet odhajala na potovanja po svetu. Na vrhu je kraljevala partijska funkcionarka, ki je iz balkanske vasi z nekaj hišami napredovala do vodje ministrskega oddelka v državi, ki jo je vzela za svojo. Nič zares privlačnega ali zanimivega ni bilo v tisti službi in ko se mi je po diplomi priložnost ponudila drugje, sem jo takoj zgrabila z obema rokama, na uradnike pa pozabila. Eden od njih pa mi zadnje čase kar ne gre iz glave. Bil je neizrazit in skoraj neopazen. Dneve je molče čemel v pisarni s priprtimi vrati in zdelo se je, da ne dela nič drugega, kot da ves ljubi dan vleče na ušesa. Naokrog je šel glas, da mu je službo priskrbel oče, jugooficir. Pri moji mizi se je kot ponavadi zbrala kopica obiskovalcev, kurir s pošto, računalničar s šopom disket, zraven je bila tudi pravkar zaposlena uradnica, ki mi je v spominu ostala po tem, da je, kadarkoli je srečala moškega, najprej pogledala, ali nosi prstan. Srebali smo jutranjo kavo in se pomenkovali, kot v pisarnah tečejo pogovori, beseda pa je seveda nanesla tudi na volitve in takrat se je pred nami nenadoma pojavil oficirjev sin. Nastala je mučna tišina, on pa nas je ošinil s togotnim pogledom, nam pomolil časopis z javnomnenjsko anketo in ukazovalno dejal: "Za te boste volili, ti bodo zmagali!" V naslednjem trenutku sem bila v pisarni spet sama. Minila so leta in dogodek je že zdavnaj zašel v pozabo, ko seje oficirski sin ponovno pojavil, tokrat na malem ekranu. Nič več molčeč ni bil in nadvse vneto je zagovarjal svoj prav, še celo to-gotnosti se je znebil, ukazoval-nost je pa ostala. In odtlej si ne morem kaj, da ne bi, kadarkoli ga zagledam, v mislih trmasto začela ponavljati: "Glasovala bom, a ne za tiste, ki mi jih vsiljujejo z malega ekrana!" Špela Rotar, Glas za otroke in družine - Združena desnica Kakršnakoli podobnost z resničnimi osebami in dogodki je zgolj naključna. V soboto, 7. aprila, se je na prireditvenem prostoru pred Domom krajanov na Črnem Vrhu zbralo veliko dobrotnikov, da bi pomagali naši sokrajanki Darji. Pred tremi leti je po tragični delovni nesreči ostala sama z dvema majhnima hčerkama. Izguba moža oz. očeta je popolnoma spremenila njihovo življenje. Odločili smo se, da našim pogumnim dekletom pomagamo ustvariti nov dom, da čimprej zaživijo skupaj v medsebojni ljubezni in povezanosti. Sobota je bila kot nalašč za to, da priredimo lep glasbeni večer, ki so ga oblikovali mnogi nastopajoči. Med nami so bili ansambli Mladi godci, Razgled, Krimski lisjaki, nekdanji pevec ansambla bratov Poljanšek Filip Kranjec, solistke Nastja, Tanja in Nina, učenci POŠ Črni Vrh, MoPZ TD Briše ter domači mladinski in ženski pevski zbor KD Črni Vrh. Dekleta mladinskega pevskega zbora so s kratkimi skeči oblikovala povezovalni program. Dobrota je kot zlata veriga, ki povezuje srčne ljudi. Takšna prireditev je dokaz, da zmoremo združiti moči in stopiti skupaj. Vsak od nas je del te zlate verige, ki je popestril in obogatil to prireditev. Dobrota rodi čudeže, prinaša srečo in zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega za sočloveka. Vsak dar, pa če je še tako majhen in iz srca, se nam v življenju velikokrat stoterno povrne. Dobrota znova rodi dobroto. Ob tej priložnosti se najprej zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri pripravi prireditvenega prostora in organizaciji prireditve in pa seveda vsem nastopajočim, brez katerih naše prireditve sploh ne bi bilo. Hvala tudi vsem, ki ste nas prišli poslušat in darovali svoj dar, pa tudi tistim, ki ste prispevali v prostorih KS Črni Vrh. Upamo, da bomo s tem vsaj malo pomagali družini naše Darje, da bodo lažje premagale nenadomestljivo izgubo ljubljene osebe. Naj bo takšna prireditev za nas nov izziv za prihodnost, da bomo znali deliti dobroto z vsemi, ki potrebujejo našo pomoč, sočutje in ljubezen. Ljudje smo kot angeli z enim samim krilom, zato lahko letimo le, če ostanemo objeti. Hvala vsem za vaš objem srčnosti in sočutja. Katja Skopec Pojdem na ravno polje Na naših vajah v pevski sobi je prijetno. Mešani pevski zbor Dobrova je pričel delovati organizirano, v okviru društva, jeseni leta 1977. V tem času se je zamenjalo precej pevk in pevcev ter 7 zborovodij. Danes zbor obsega 25 članov, že 25 let pa ga vodi Borut Do-linar, ki je sicer udeležen tudi na mnogih drugih področjih kulturnega delovanja v kraju in v širši okolici. Dvakrat tedensko se srečujemo v pevski sobi nasproti knjižnice. Tam z veseljem pojemo, pilimo nove in malo manj nove skladbe in se občasno, kot se spodobi, tudi poveselimo in pogostimo. V jeseni je zbor prejel bronasto plaketo na Regijskem srečanju zborov v Zagorju. Poleg tekmovanja smo svoje moči usmerili v naš božični koncert, tako da smo koncert ob 40. obletnici delovanja postavili v najlepši letni čas - pomlad. Tako kot ta letni čas, bo tudi naš koncert pester, barvit in na trenutke presenetljiv, lahko pade tudi kakšna kaplja. Pa vendar vse skupaj za vas pripravljamo z veseljem in navdušenostjo nad petjem in druženjem z vami, ki si boste vzeli 25. maja zvečer čas za naš neponovljiv dogodek. Slavnostni koncert bo povezo- val Tomaž Simetinger, umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt. Veselimo se vašega obiska in nanj povabite tudi svoje prijatelje! Magdalena Tehovnik UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] 9. odprto prvenstvo namiznega tenisa Šentjošt, 7. april - Na tokratnem prvenstvu je sodelovalo 25 tekmovalcev. Na turnirju se je odvilo kar nekaj kvalitetnih dvobojev. Tekmovalci so bili razvrščeni v dve tekmovalni ekipi in sicer do 50 let in nad 50 let, uvrstili pa so se sledeče; Do 50 let: 1. Boldin (Ljubljana), 2. Zupančič (Izlake), 3. Semič (Vrhnika), 4. Prevodnik (Škofja Loka). Nad 50 let: 1. Torkar (Vrhnika), 2. Makovec (Žiri), 3. Košir (Šentjošt), 4. Miklavčič (Lesno Brdo) Tekmovali sta tudi dve dekleti in sicer Lucija Grad iz Dolskega in Vida Mlinar iz Zirov. Pri tekmovanju v dvojicah, so se tekmovalci razvrstili sledeče: 1. Makovec - Torkar, 2. Burger - Boldin, 3. Miklavčič - Zupančič, 4. Mi-helčič - Košir. Ze sedaj napovedujemo, 10. odprti turnir, ki se bo odvijal drugo leto. Ob tem bi radi sporočili, še novico o naši članici Terezi Kavčič, ki je zmagala v četrtfinalu državnega prvenstva osnovnih šol od 6. do 9. razreda, tako, da se je s tem rezultatom uvrstila v polfinale. Ob tem ji želimo, da bi se letos uvrstila na finale državnega prvenstva med osem najboljših osnovnošolk v Sloveniji. (HK) Mama, mama, kje si? "Pozdravljene mame!!! Najprej v imenu vseh nas, večjih pubertetniških učencev, čestitke za praznik! Prav z veseljem vam povemo, da naši prijateljčki iz nižjih razredov že vse od začetka novega leta prepevajo in poplesujejo, ker se pripravljajo na današnji nastop. Ja, kaj je lepšega kot to, da je mamica vesela, a ne??" S temi besedami se je v petek, 16. marca, začela vsakoletna prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Po uvodnih govorih župana Občine Dobrova - Polhov Gradec g. Franca Setnikarja in ravnatelja OŠ Dobrova g. Viljema Kovačiča se je prireditev začela. Najprej sta nam Matevž Kastelic in Nina Smole z Matevževo stendap komedijo povedala, kaj pubertetniki mislijo o mamah in mame o njih. Sledila je zgodba o zajčku, ki je izgubil mamo in jo s pomočjo miške, veverice, medveda in bobra na koncu našel. Omenjene živali mu niso samo pomagale najti mame, ampak so postale tudi njegove nove prijateljice. Ti novi prijatelji pa so imeli posebno mesto tudi v naši predstavi. Prvošolčki so se predstavili s plesom Miške, drugošolčki so nam zaplesali na pesem Veverica s Pokljuke, tretješolci so zapeli in zaigrali na Orffove instrumente pesmico z naslovom Bober, nekaj učencev 4. b nam je na kitaro zaigralo pesem o medvedu, 4. a se je predstavil z deklamacijo Mama je ena sama, otroški pevski zbor nam je zapel pesem Stari medo in zajček Blisk, petošolci pa so zaplesali in zapeli pesem o miški. Za dobro vzdušje v dvorani je poskrbela še akrobatsko-navijaška skupina Bobri, plesna skupina Panorama nam je priskočila na pomoč pri iskanju zajčkove mame s plesno točko, dogajanje je popestrila tudi godba glasbene šole Emila Adamiča, za vesel in razigran zaključek prireditve pa je poskrbel ansambel Bitenc. Hvala vsem nastopajočim in sodelujočim! Za sodelovanje, skrb za varnost in pomoč bi se zahvalili tudi Gasilskemu društvu Dobrova in Občini Dobrova - Polhov Gradec za podarjeno cvetje. Andreja Kogoj in Alenka Puš OŠ Polhov Gradec Ivan Cankar zavzel poglede učencev Pripravili smo jo v naši šoli, zdaj pa priteguje poglede učenk, učencev, učiteljev, ostalih zaposlenih in obiskovalcev naše šole, saj avlo preplavlja morje izdelkov na temo Cankarjevih del, ki so jih pripravili naši učenci pod mentorstvom knjižničarke Darinke Orel. Učenci in učenke so se namreč podpisali pod izdelke, ki sestavljajo čudovito razstavo, ki predstavlja delo in življenje našega prvega slovenskega poklicnega pisatelja. Razstava predstavlja del celote, s katero v naši šoli obeležujemo Cankarjevo leto. Mlajši učenci so risali bobe, poustvarjali so na temo Cankarjeve črtice Bobi, spet drugi so risali peharje suhih hrušk, zgodbo, s katero smo se srečali že v ranem otroštvu. Starejši učenci so izražali svoj odnos do odlomkov iz Cankarjevih del v obliki grafitov, ki se ponosno razkazujejo kot del Cankarjeve razstave. Na stenah naše avle lahko občudujemo tudi različne oblike skodelic kave, ki so nastale po branju Cankarjeve črtice Skodelica kave, nekateri panoji pa prikazujejo posebnosti iz življenja našega vrhniškega pisatelja. Razstava je resnično prava paša za oči. Cvetoče drevo, ki »raste« ob razglednici, ki je s Cankarjem v sredini nastala na Rožniku, kjer je pisatelj preživel zadnja leta svojega življenja, pa je zraslo z namenom, da se poklonimo naši izjemni ilustratorki, ki je v letu 2017 praznovala 90. jubilej, Marlenki Stupica. Umetnica se je podpisala pod številna dela, tudi pod Zupančičevo Čudežno drevo. Zgodbo so v okviru prireditve dramatizirali naši prvošolčki in se tudi s tem zahvalili Ilustratorki, da lahko v knjigah občudujejo njene čudovite ilustracije. Nekaj utrinkov, ki na naši šoli zaznamujejo Cankarjevo leto, si lahko ogledate na spodnjih fotografijah, ki pričajo tudi o tem, zakaj se marsikatero učenčevo oko vsak dan ozre za dragoceno zapuščino, ki nam jo je pustil naš literarni umetnik. Urška Žagar, učiteljica slovenščine Materinski dan v OŠ Polhov Gradec Kot vsako leto je bil tudi letos marec posvečen tistim, ki jih imamo najraje. Tako so v ponedeljek, 26. marca, cici- bani iz Polhovega Gradca povabili v šolsko telovadnico prav vse, ki jih imajo radi: mamice, očke, babice in dedke, tete, strice, sestre in brate ... Vse! Nabralo se je veliko ljudi in tako so cicibani dobili priložnost, da pokažejo vse svoje talente. Zakaj so jih vabili cicibani? Ker je bila prireditev posvečena tudi našemu pesniku Otonu Zupančiču, ki je napisal številne čudovite otroške pesmi. Predstave učencev od 1. do 4. razreda so bile posvečene tudi njegovi poeziji. Kdo pa ni rasel s poezijo Otona Zupančiča in v družbi simpatičnega Cicibana? Pesmi so bile klasične, a njihova interpretacija je bila samosvoja, tako kot so samosvoji cicibani. Pridružil se nam je tudi pevski zbor vrtca Polhov Gradec in vse skupaj začinil s pristno otroškostjo, ki jo vsi nadvse radi vidimo. Učenci so nastopali s svojimi predstavami, peli, plesali in zastavljali uganke. Kot bi mignil, smo se znašli na koncu programa in dvorano so preplavili zvoki harmonike. Med gledalci so se začele nasmihati rožice. Nasmihale so se tudi mamice, ki so rožice dobile. In kaj je lepšega kot nasmeh? Ga ni. Poboža srce, tako kot so s svojimi nastopi učenci pobožali vse nas. Hvala cicibani! Učiteljica Tanja Metež Omerzel Raziskovanje narave v Črnem Vrhu Na lepo sončno soboto, 14. aprila, smo v Črnem Vrhu organizirali naravoslovno delavnico Raziskujemo naravo. Delavnice so se udeležili otroci iz raznih koncev polhograj-skega šolskega okoliša. Prekipevali so od radovednosti, naučili so se veliko novega znanja o rastlinah in živalih ter doživeli nepozabne trenutke v lepi naravi. Kaja Zdešar iz 7.a OŠ Polhov Gradec je delavnico opisala takole: »V soboto, 14. aprila, smo se radovedneži odpravili v Črni Vrh na raziskovanje narave. Ogledali smo si dva ribnika, v katerih smo nabrali rastline in živali za preparate, ki smo si jih kasneje ogledali pod mikroskopi. V ribnikih je bilo veliko mrestov, paglavcev, nekaj žab, zlatih ribic, vodnih drsalcev, ličink kačjega pastirja in pupkov. Naj-pogumnejši smo lovili žabe, jih držali v rokah in jih božali ter opazovali. Z navdušenjem smo lovili pupke. V 200 Ivan Cankar je letos podal roko Francetu Prešernu, ko je s svojimi deli in poustvarjalno razstavo na temo njegovih del postal sprva osrednji gost na prireditvi ob kulturnem prazniku. let starem hlevu smo pozdravili jagenjčke, zajce, gosi, pujsa, prepelice, svilnate kokoši in dve alpaki. Na koncu delavnice smo opazovali nabrane preparate v POŠ Črni Vrh. V šoli nas je čakala valilnica z gosjimi, prepeli-čjimi in kokošjimi jajci. Crkljali smo 10 dni stare prepelice, ki rastejo zelo hitro. Z lučko smo skozi lupino prepoznavali oplojena jajca. Zelo je bilo zanimivo. Zelim si še veliko takih in podobnih delavnic.« V zadnjih treh letih je delovna skupina Komunikacija za kakovostno osnovno šolo - KoKOŠ izpeljala številne naravoslovne delavnice (elektrotehnika, robotika, biologija, mikroskopiranje, matematika, ustvarjanje ...), nad katerimi so bili otroci bolj navdušeni, kot smo pričakovali. Trenutno delavnice potekajo občasno na pobudo posameznih staršev in prizadevnih učiteljev. Delavnice so otrokom izredno zanimive in so jih odlično sprejeli, zato si želimo, da bi jih lahko ponudili še več in da bi bile še bolj raznolike. Vsebino delavnic si želimo oblikovati tudi glede na želje in potrebe staršev, lokalne skupnosti in gospodarstva. Zato ustanavljamo FabLab v Polhovem Gradcu, ki bo v kraju predstavljal ustvarjalno središče za povezovanje vseh, ki imajo zanimive ideje in znanja ter so jih pripravljeni deliti z mladimi in jim tako pokazati veselje do znanja, dela in nuditi širok nabor izkušenj, da bodo lažje izbrali svojo poklicno usmeritev. Dajmo v otrocih vzbuditi radovednost, zanos do znanja, odgovornost do družbe in veselje do dela. Delovna skupina KoKOŠ UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DU Polhov Gradec na Notranjskem Končno se je poslovila letošnja nadležno dolga zima. Cele 4 mesece nismo bili nikjer in kar prav je bilo, da smo spet začeli vandrati. Prvi letošnji izlet smo imeli 10. aprila na Notranjsko. Zamislili smo si program: Bio kmetija Zgajnar v Studencu, Pred-jamski grad, Muzej vojaške zgodovine v Pivki in vasica Prem. Po jutranji kavi na Rav-barkomandi smo si ogledali na Studencu pri Postojni Bio kmetijo Zgajnarjevih. Ogledali smo si hleve, molzišče, poučili so nas o njihovem delovanju. Imajo čredo preko 400 govedi frizijske črno-bele pasme. Poleg svežega mleka, imajo lastno proizvodnjo jogurtov, skute in sira. Poleg mlečnih izdelkov se ukvarjajo tudi z predelavo mesa v salame in pancete. Pogostili so nas z svojimi okusnimi proizvodi. Pot smo nadaljevali do Predjamskega gradu. Naslednja, osrednja točka je bila Park vojaške zgodovine v Pivki. To je nov in hitro razvijajoč se muzejsko turistični center. Njihova vodička nam je podrobno predstavila celoten muzej. Zanimiva je sodobna razstava, preko katere smo podoživeli nastanek slovenske države, predstavljena z eksponati, orožjem, filmi in razstavnimi panoji. Videli smo najdragocenejše primerke težkega orožja kot so: tanki, oklepna vozila, topovi in letala. Najatraktivnejši eksponat pa je še vedno diverzantska pod- mornica, katero smo si ogledali tudi od znotraj in tako spoznali skrivnostni svet podmorničar-jev. Večina nas je bila v njej prvič in je bila za nas prava atrakcija. Nazadnje smo se popeljali na Prem, rojstni kraj pesnika slovenske moderne, Dragutina Ketteja. Vasica leži nad dolino reke Reke pri Ilirski Bistrici. Prem je najbolj znan po gradu in cerkvi sv. Helene iz 13. stoletja. Cerkev se ponaša z orglami, ki jih je v letu 1913 zgradil priznani mojster Ivan Milavec. Freske so delo Toneta Kralja. Notranjščina je trenutno v obnovi, ki bo stala veliko denarja. Tamkajšnji g. župnik nam je opisal razvoj kraja vse od prve- ga gradu dalje. Zelo zanimiva zgodovina. Po pristnem in bogatem kosilu smo se odpravili domov. Z izleti nadaljujemo v mesecu maju, juniju,... Lado Nartnik Planinsko-matematični tabor v Kranjski Gori V času od 16. do 18. marca so bili osnovnošolci iz Polhovega Gradca na planinsko-matematičnem taboru v Kranjski Gori. Vodili sva ga mentorici Barbara Rednak Robič in Simona Planinc. Prijavilo se je 21 otrok, ki imajo radi pohodništvo in matematiko. Obe, mogoče na prvi pogled zelo različni dejavnosti smo uspešno združili in preživeli lep in raznolik vikend med gorami. Naše druženje se je začelo v petek po končanem pouku, ko smo se z avtobusom odpeljali v Kranjsko Goro. Polhov Gradec smo zapuščali v deževnem vremenu, pričakala nas je sončna Kranjska Gora. Nastanili smo se v CŠOD Kranjska Gora. Po nasta- nitvi in kosilu smo se odpravili na prvi pohod po cesti proti Vršiču do jezera Jasna. Sestavlja ga dvoje medsebojno povezanih umetnih jezer ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice. S soncem obsijano jezero in odsevi gora v njem so nam nudili pravo zimsko idilo, saj je bila v času našega bivanja Kranjska Gora še čisto zasnežena. Ob vrnitvi smo si ogledali še Kranjsko Goro. Po vrnitvi v dom so nas tam že čakali starši, ki so se nam pridružili na taboru. Po večerji je sledil spoznavni večer, potem pa osvajanje matematičnih veščin. Papir smo prepogibali in sestavljali geometrijska telesa. Naslednji dan nas je žal pričakalo deževno jutro, ampak ker pravijo, da je vse v naših glavah, smo se po zajtrku z dežniki in pelerinami odpravili proti jezercu Zelenci. V tem naravnem rezervatu je našlo dom veliko zanimivih rastlinskih vrst, tudi mesojede rosike, med živalskimi pa so bogato zastopane dvoživke in ptiči gnezdilci. Na skrajnem zahodnem delu močvirja je smaragdno zeleno jezero. Vodi v njem dajejo značilno barvo številni izredno čisti in hladni izviri, ki vrejo iz plasti jezerske krede. Prav zaradi barve je jezero z močvirjem dobilo ime Zelenci. Mnogi smo bili tu pr- vič. Sobotno popoldne smo preživeli ob vznožju smučišča Kranjska Gora, kjer smo se sankali in užili še zadnje letošnje zimske radosti. Lahko rečemo, da so ob tem zelo uživali tudi starši, saj so bili pri sankanju celo bolj zagnani kot otroci. V domu smo priredili tekmovanje v trebušnjakih in tako poskrbeli za celo telo. Plezali smo na plezalni steni in igrali namizni tenis. Večer je spet minil ob zabavnih matematičnih nalogah. Nedelja je bila tu, kot bi mignil, in že smo pospravljali sobe in se pripravljali na zadnji pohod v Tamar. Pridružili so se nam nekateri starši. Z avtomobili smo se odpeljali do Planice, kjer smo lahko opazovali še zadnje priprave na tekmovanje v poletih na velikanki. Peš in s sankami smo se odpravili v dolino Tamar, ki slovi kot ena lepših alpskih dolin. V koči smo se okrepčali in se odsankali nazaj proti Planici. Polni vtisov, malce utrujeni, predvsem pa zadovoljni smo se nato odpravili vsak proti svojemu domu. Ob koncu bi se radi zahvalili vsem staršem, ki ste nam s svojo prisotnostjo pomagali pri izvedbi tabora, prav tako pa tudi zahvala prijaznemu osebju CŠOD Kranjska Gora. Simona Planine Tekstilne pripovedi Ljubljana, 28. marca - V domu starejših občanov na Bo-kalcah so stanovalke pod vodstvom Lucije Jankovec, oblikovalke tekstilij in oblačil, in z delovnima terapevtoma Miho Papežem in Tejo Dežman več mesecev spoznavali tekstilne tehnike. Delavnico so zaključili konec marca z razstavo izdelkov. Kot je dejala Lucija, so pri projektu sodelovali tudi študenti Oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, zaradi česar se je spletlo posebno medgeneracijsko vzdušje: »S tovrstnimi iniciativami se odpira pomemben dialog med generacijama. To je način, kako se lahko zbližamo, čeprav se počutimo oddaljene zaradi razlike v letih in kulture od- raščanja. Je tudi način, da se pokaže skrb in odprtost ene generacije do druge in se poudari pomembno sporočilo, da smo pripravljeni sodelovati in si biti v oporo, predati znanje in pokloniti pozornost.« Po pripovedovanju stanovalk in s tehničnim znanjem študentov so nastali izdelki, ki vključujejo različne tekstilne tehnike: pletenje, kvačkanje, polstenje, vezenje, tkanje, slikanje in suho iglanje. Da je bilo sodelovanje v obojestransko korist, pričajo izjave tako študentov kot stanovalk. Dominika Rozina, študentka: »Ena zgovornejša od druge so nas presenečale s svojo energijo in spravljale v smeh s svojim simpatičnim smislom za humor. Ob ustvarjanju izdelkov so nas z zgodbami, ki so bile navdih za marsikatero umetnino, popeljale v svojo preteklost. Nismo jim zamerili, če so delo kdaj raje prepustile nam, študentom, saj besed in šal, zakaj ravno danes ne morejo delati, ni zmanjkalo. Marsikateri je več kot ustvarjanje pomenila sama družba in moram reči, da mi veliko pomeni, da sem lahko vedno ustvarjala z isto oskrbovanko, saj mi je to dalo vedeti, da sva se obe imeli lepo v družbi druga druge in seveda vseh ostalih." Med stanovalkami so bile tudi take, ki so se s tekstilom ukvarjale poklicno, kot na primer Antonika Marija Hribar: »Celo življenje sem povezana z oblikovanjem tekstilij. Ze kot majhna deklica sem sama izdelovala punčke iz cunj in jim šivala najrazličnejše oblekice. To strast sem gojila tudi v poznejših letih. Tudi moja poklicna pot je bila močno povezana z oblikovanjem tekstilij, saj sem delala kot modistinja. S študenti smo si izmenjali izkušnje in poglede na oblikovanje tekstilij, spoznala sem tehnike, ki so mi bile do sedaj tuje. Sodelovanje v projektu mi je bilo v veselje, delavnice so mi bile pisane na kožo.« Projekt je pohvalila tudi Barbara Purkart, pomočnica direktorice za strokovne zadeve: »Medgeneracijsko sodelovanje je v današnjem času enako pomembno, kot je bilo nekoč. Mladi še vedno potrebujejo priložnost za sodelovanje s starimi ljudmi, ki imajo drugačne življenjske in poklicne izkušnje, kot se jih sami nadejajo danes, stari ljudje pa radi predajo svoje zgodbe, izkušnje in znanja mladim, všeč jim je interes mladih in pozornost, ki jim jo namenjajo.« Ob zaključku večmesečne delavnice so pripravili razstavo izdelkov, ki so sedaj razstavljeni v prostorih DSO Ljubljana, Vič - Rudnik, enota Bokalce. (nč) UaŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Upokojenci z novo predsednico in pomladjo naprej 2. marca je bila prva seja upravnega odbora in konstitutivne komisije društva upokojencev Polhov Gradec pod vodstvom nove predsednice Cecilije Jarc. Nadzorni odbor je dobil predsednico Andrejko Novak in namestnico Katarino Kramar, častno razsodišče pa predsednika Cveta Pustovrha, za njegovega namestnika je bil izvoljen Lado Podlogar. Predsednica DU Polhov Gradec Cecilija Jarc je aktivna in sončna osebnost. Pred skoraj desetletjem sva sodelovala v TD Polhov Gradec kot člana komisije za izbor najlepše hiše v občini, večkrat se srečava na balinišču in kot dolgoletni lokalni novinar si res ne predstavljam boljše voditeljice na čelu upokojencev! Cecilija Jarc je po izobrazbi ekonomistka in je vse do upokojitve delala v bančništvu. Še danes je zvesta svoji Deželni banki Slovenje, bogate računovodsko-vodstvene izkušnje pa rada prenaša naprej. Delo v društvu zanjo ni novo. S pozitivno energijo in prijazno besedo vedno rada priskoči na pomoč. V preteklem mandatu je opravljala delo tajnice DU Polhov Gradec in se je marsikaj naučila o delu v društvu upokojencev. Že mnogo let je aktivna v TD Vetrnik iz Bab-ne Gore, saj je bila tri mandate članica UO in je opravljala delo blagajničarke. Ker zelo rada speče kaj sladkega, je to lepo navado prinesla tudi v društvo upokojencev, da bo njihova barvita jesen življenja tudi sladka. Ponosna je na svoj kraj, na Babno Goro, kjer je bila rojena in kjer živi, saj se v objemu hribovja dobro počuti. Res so tu doma dobre energije, saj tu stoji tudi županova domačija, pa tudi Ivan Belec, snemalec in režiser dokumentarnih filmov, i mu je TD Vetrnik avgusta 2016 posvetil umetniški večer, je tu našel svoj dom. V prostem času Cecilija rada prebere dobro knjigo in posluša glasbo; srce ji zaigra ob zvokih harmonike in narodno-zabav-nih ansamblov (med pogovorom je njen telefon zazvonil z melodijo Lojzeta Slaka) in tudi sama se je lotila učenja in igranja tega instrumenta. Rada vr-tnari in se sprošča ob pogledu na cvetje, ki jo vedno obdaja v naravi in na balkonu. Rada poprime za pero in napiše pesem, tako izpovedno, ko je duša pripravljena ... Posebno dragocen pa ji je čas, ki ga preživi s svojimi vnučki. Njena rekreacija poteka na utrjeni peščeni podlagi, saj je aktivna balinarka, ki pozimi trenira na balinišču Športnega društva Zarja (dvakrat tedensko) v Ljubljani, poleti pa dvakrat tedensko na balinišču Blagajana pri gostišču Pograjski se udeležuje turnirjev, kjer nastopa kot članica sekcije balinarjev DU Polhov Gradec in živahna kot je, ji ni težko z družbo zapeti domače pesmi ob številnih slavnostnih priložnostih. Decembra je bila gostja TV Slovenija v oddaji Dober dan, kjer sta z voditeljico Ano Pir-kovič Tavčar kramljali na temo dela v društvih upokojencev z iztočnico: "Nismo za staro šaro!" Pa še res je. Tudi ko se upokojimo, moramo ostati aktivni. Vsak po svojih močeh. Tako poskrbimo tudi za svoje zdravje, pa ne le zase, saj sreča je, ko jo deliš . In ne bodite presenečeni, če boste v kratkem plesali v domačem kraju, saj Cecilija je vedno aktivna in . sončna! Snegu je dokončno odklen-kalo. Sebastjan Vehar Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 23. redni seji 11. aprila 2018 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1.člen Ukine se status javnega dobra na nepremičninah: - parc. št. 2134/1, k.o. Šujica in - parc. št. 1225, 1221/2, obe k.o. Polhov Gradec. 2.člen Nepremičninam iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postanejo last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3.člen Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da navedene nepremičnine nimajo več statusa javnega dobra. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri prej navedenih nepremičninah zbriše status javnega dobra. 4.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 007-0011/2018-1 Dobrova, 11. aprila 2018 Župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012), Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2018 (Uradni list RS, št. 15/2018) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2018 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2018/19 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2018/19; - subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2018/19; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2018. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova - Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialnovarstve-nih prejemkih), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Pogoji in omejitve so: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100 % presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova - Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe; za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova - Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2018/19 višini 1.490,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 3.280,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2018/19 v višini 6.832,30 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 3.500,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova--polhovgradec.si 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na sprednji strani ovojnice naj bo navedeno: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja. Rok za oddajo vlog: 31. maj 2018 Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 6. junija 2018 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prispele prepozno; - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno in zavrne vloge: - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge, ki vplivajo na ugotovitev statusa družine. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 5 dni od odpiranja pisno pozvala k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 delovnih dni. Dopolnitev, ki bodo poslane po roku, ne bomo upoštevali. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, bodo prejeli odločbo o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev bo utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Upravičenec bo prejel izplačilo v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo. 8. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. 9. INFORMACIJE Dodatne informacije so mogoče po telefonu: 01/3601-800 ali po elektronski pošti info@ dobrova-polhovgradec.si Datum: 12. 4. 2018 Številka: 430-0013/2018-3 Župan Občine Dobrova- Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. MOdSOpis Občina Log-Dragomer elek,10„Ski„sste,„aScSS0PB:sr2::: © QOQ ODO Županova beseda Bodimo kritični do sebe in do tistih, ki z nami manipulirajo Spoštovane občanke in občani! V času pomladi bi človek pričakoval, da bo to optimistični čas, ko se narava prebuja, saj se vse začenja znova, to je čas setve, daljših in sončnih dni. In včasih tudi je, a si vse prevečkrat sami vse skupaj zakompliciramo. Če zavrtim 'film' malo nazaj v čas mojega otroštva, se spominjam kako je bilo pri nas, ki smo odraščali na kmetih in je bilo vse skupaj zelo preprosto in jasno. Vedeli smo kdaj se kaj sadi, s kakšnim semenom. Včasih smo kaj zamenjali s sosedi, skratka vedeli smo kaj je treba narediti. Običajno je družinski oče ali če lahko rečemo, družinski poglavar rekel, dragi moji, za prvi maj smo vsi doma in bomo sadili krompir, čez 14 dni bomo sadili koruzo, da je ne bo slana pomorila. Skratka vse ob svojem času in da ne bi bilo treba teh ključnih posevkov še enkrat saditi. In mi smo za prvi maj sadili krompir, pognojili s hlevskim gnojem in delo pravočasno opravili. Potem pa je prišel čas za prvomajske radosti, za kres, za tek na Drenovem Griču in podobno. Torej po jasno določenem protokolu! Takrat smo tudi vedeli, da se bo konec avgusta, ko je bilo žegnanje na Logu, tudi krompir pobral. In lahko rečem, da smo bili kar zadovoljni. Danes, v dobi sodobne tehnologije, elektronskih pomagal, računalnikov, pametnih telefonov in podobnega pa smo začeli razmišljati, kako bi čas bolje izkoristili, da ga bo več za nas, da bomo imeli občutek, da nismo nečesa zamudili in da bomo imeli občutek, da nismo v zaostanku. Predvsem v prvi vrsti v zaostanku za sosedom, ki je en teden prej posadil krompir. Ni važno, če je morda dobil seme od nekje drugje in ima recimo zgodnji krompir in ga bo tudi prej jedel. Mi pa mislimo, da moramo biti boljši in se že začenja tekma, na koncu pa postanemo bolj nezadovoljni, ker smo vedno v tempu kako bomo nekoga prehiteli. Že kavo sedaj pijemo bistveno hitreje kot včasih. Na Balkanu, v zakotnih vaseh, si vzamejo čas in skuhajo kavo na nekoliko daljši a tradicionalen način. V Angliji si na primer vzamejo čas za čaj ob petih in vse to je ritual, protokol. Mi pa rečemo, dajmo prej posadit krompir, da bomo za prvomajske praznike lahko nekam odšli na dopust in to se dogaja v cikličnih ponovitvah. In to navidezno območje udobja nas sili v stres, v dirke, na konec koncu pa ugotovimo, da bi se imeli dosti bolje, če bi živeli kot pred 30. leti, ko nismo stali v kolonah na cesti ali v vrsti pred bančnim okencem, da zamenjamo evre za kune. To naše dirkanje, ki je morda včasih že res na meji dobrega okusa, pa želimo zamegliti, ko spijemo tisto hitro jutranjo kavo in pogledamo časopis in smo zelo veseli, ko vidimo, da se nekomu godi še slabše kot nam. In smo bolj sproščeni, ko pokažemo s prstom na nekoga, ki je naredil to in to, ki ni v skladu s tem in tem... Običajno najprej beremo kroniko, izpuščamo dobro novice, kjer lahko preberemo kako je nekdo uspel, na primer kako je Pipistrel uspel na Kitajskem trgu ali kako je projekt Botrstvo pomagal družini v stiski za izboljšanje življenjskih pogojev. Pogledamo pa kdo je osumljen, ne še obtožen nekih kaznivih dejanj. Morda smo celo malo v pomanjkanju takšnih novic, kot na primer, ko je odstopil predsednik vlade, pa sedaj ne moremo v nikogar več metati gnilih jajc. Čeprav se je ozračje 'razelektrilo', so ljudje, ki bi raje videli, da se ne bi. Vse to dirkanje in nezadovoljstvo se potem nekako odraža zaradi tistega, česar nismo dosegli ali česar nimamo. Meni je morda to nekoliko lažje razmišljati, saj sem poleg tega, da tu živim od rojstva v svojem življenju, obiskal tudi veliko drugih držav. V Afriki in v deželah kjer se znajo veseliti tistega kar imajo, je življenje drugačno, znajo se razveseliti tudi majhnih stvari. Otroci so tam veseli že enega zvezka, pri nas smo pa nesrečni, če otrok nima najnovejšega pametnega telefona in je v šoli že tarča posmehovanja, kar se nato odraža tudi v kasnejši dobi odraščanja. Mislim, da bi le morali v tem času setve biti toliko kritični do sebe in do tistih, ki z nami manipulirajo in nam vsiljujejo slabe novice ter nas delajo še bolj krvoločne, a obenem tudi žalostne. Vse je odvisno predvsem zgolj od nas samih, da sami prese-jemo vse informacije in znamo širiti prave informacije znotraj naših delovnih okolij in družin. Vse to bo pozitivno vplivalo na razvoj nas samih, na razvoj lokalne skupnosti in če želite tudi na razvoj države in celotne regije. Miran Stanovnik Župan občine Log-Dragomer Na podlagi 69. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/2007) sklicujem ZBOR OBČANOV, ki bo v sredo, 16. maja 2018 ob 18. uri v gasilskem domu Dragomer-Lukovica. Dnevni red: 1. Obvestilo o projektu odvajanja in čiščenja odpadnih voda Čista Ljubljanica - 3. Sklop 2. Projekt izvedbe in prenove pokopališča v Dragomeru 3. Razno Zbor sklicujem za območje Dragomera, Loga in Lukovice. Vljudno vabljeni! Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Javni razpis zbiranja predlogov za podelitev priznanj Občine Log -Dragomer za leto 2018 Občina Log Dragomer bo do 21. maja zbirala predloge za občinska priznanja. Predloge pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOG - DRAGOMER - ŠT. 430-7/2018«. Več podrobnosti o razpisu si lahko preberete na koncu log-dragomerških strani. Občinska gradbena dela Gradbeni projekti napredujejo hitro V občini Log-Dragomer od lanske jeseni potekajo intenzivna gradbena dela na več področjih hkrati, kar od občinske uprave zahteva veliko nenehnega usklajevanja in predvsem sodelovanja s podizvajalci ter seveda tudi z občani. Na občini se zavedajo, da dela na Rimski cesti in na Tržaški cesti zelo ovirajo normalen potek sicer mirnega življenske- ga ritma ljudi in da je za neovirano delo izvajalcev potrebno veliko potrpežljivosti in razumevanja ter predvsem tudi veliko sodelovanja. Ob tej priložnosti se župan Mirann Sta-novnik še posebno zahvaljuje vsem neposredno vpletenim prebivalcem: 'Moram priznati, da še nikoli do sedaj nisem doživel toliko razumevaja od ljudi, ki so tako neposredno blizu gradbišča. Ravno tu, kjer so res oteženi pogoji za normalno bivanje zaradi intenzivnih gradbenih del, so vsi zelo uvidevni in prijazni in se jim lahko samo iskreno zahvalim.' V zadnjih dneh aprila so prebivalci pri trgovini Mercator lahko končno nekoliko lažje zaživeli, ni pa več daleč tudi končanje del na Rimski cesti. Na občini so povedali še, da obnovitvena dela v stari šoli potekajo po načrtih. Besedilo in foto: Peter Kavčič UaŠ Občina Log-Dragomer 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Izdelava belokranjske pisanice Občina Log Aprila je poteklo sedemdeset let od smrti Ivana Jarca, ki je bil župan občine Log od leta 1936 do maja 1945. Kot župan je nasledil predhodnika Ivana Remškarja. V želji po ohranjanju kulturne dediščine, smo v velikonočnem času izvedli delavnico velikonočnih belokranjskih pisanic, ki predstavljajo tudi svojevrstno umetnost. Če se postopka lotimo pravilno je vse skupaj lažje. Vsem, ki bi radi poleg pir-hov ob velikonočnih praznikih okrasili svoje prostore z nekoliko drugačno dekoracijo pa podajamo nekaj koristnih nasvetov. Najprej seveda potrebujemo izpihano jajce. To je lažje pripraviti kot se zdi na prvi pogled, potrebna sta le občutek in jajce s trdno lupino. Iz-pihano jajce pripravimo tako, da ga prebodemo na nasprotnih straneh po dolžini. Iz-pihamo vsebino in jih malce prekuhamo. Delovno mesto zaščitimo s časopisom, pripravimo čebelji vosek, svečo, pisalko in spiha-no jajce. Pisalko napolnimo z voskom, ga segrejemo nad plamenom in začnemo risati po jajcu. Oblikujemo poljubne vzorce. Ko je jajce poslikano z vseh strani in lepo zapolnjeno, ga potopimo v rdečo barvo. Nekaj časa ga pustimo v njej. Jajce se obarva rdeče. Nato še enkrat nanese-mo z voskom tiste površine, ki jih želimo, da ostanejo rdeče. Jajce ponovno potopimo v črno barvo. Ko se jajce posuši, ga damo v pečico na 50 stopinj C°, da se vosek utekočini.( Približno 5-10 minut.) Pripravimo rdeče volnene cofke in jih potegnemo skozi odprtinice jajc. Premažemo jih s slanino, da se zasvetijo. Tako, belokranjska pisanica je nared za velikonočno dekoracijo. Velja omeniti še to, da je delavnica potekala v duhu medgene-racijskega sodelovanja, kajti otroci so s svojo domišljijo popestrili naše druženje. KUD Kosec Nekdanja občina Log je vključevala tudi vasici Dragomer in Lukovica. Leta 1941 je bilo predlagano, da se ji priključi tudi del Plešivice. Uresničitev tega ni razvidna iz zapisnikov sej občinskih odbornikov, ki so jih sicer ročno vodili v zvezku A4. Ti zapisniki razkrivajo živahno življenje takratne male in bolj revne občine. Na koncu vsake seje so bile na dnevnem redu »slučajnosti«, ki jim zdaj rečemo tekoče zadeve. Uradne ure je občina imela vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Odborniki so na sejah odločali o gradnji poti, vzdrževanju mostov, jam, jarkov in drugem. Plesi so bili dovoljeni samo v predpustnem času, le s posebnim dovoljenjem tudi ob kakšni drugi priložnosti. Leta 1937 je občina financirala nakup koruze za nadomestilo škode po toči. Je pa občina prisluhnila tudi potrebam župnije, na primer z nasutjem poti pri cerkvi na Brezovici. Po naročilu okrajnega načelstva so obči-narji pregledovali urejenost sadovnjakov. Iz ubožnega sklada se dodeljevali pomoč revnim vaščanom, ko so zaprosili zanjo, in nepreskrbljenim otrokom ter sirotam. Pomoč je bila namenjena nakupu čevljev, zimskih sukenj, šolskih knjig; to je bila enkratna ali večkratna denarna podpora. Pogosto so povrnili stroške prevoza bolnika z reševalnim vozilom v bolnišnico v Ljubljani. Občini se je plačeva- lo zakupnino za vino, oddajo lovišča, trošarino za lastništvo psov. Najvišja trošarina je bila za luksuznega psa, nekaj nižja za lovskega, še nižja za pastirskega in najnižja za psa čuvaja. Decembra 1938 je po vzoru drugih občin postal dr. Anton Korošec častni član občine Log. Za pot ob potoku v Ipavce je Ivan Lončar leta 1939 daroval zemljišče, pri čemer je bila sklenjena tudi pogodba. Leta 1939 so odobrili nakup pisalnega stroja in Log je bila ena zadnjih občin, ki se je z njim opremila. Istega leta je v gozdu Ivana Jarca v Ipavcih izbruhnil požar. Občina je bila dolžna pokriti stroške gašenja. Leta 1940 so se odločili za elektrifikacijo občine, na kar pa Dragomer in Lukovica nista pristala. Z deli je bilo treba hiteti zaradi višanja cen in prihajajoče draginje ob začetku vojne. Odločili so se, da postavijo en transformator, da se bosta Dragomer in Lukovica lahko priključila, ko se bosta odločila za plačilo, a opozorili so prebivalce, da se cene hitro višajo. Spomnili so se na dolg, ki je nastal z gradnjo nove šole po prvi vojni in so ga odplačevali še več kot desetletje po končanju. Ugotavljali so, da prihaja tudi do prepirov, ki jih v prejšnjem mandatu ni bilo ("sedaj pa, ko kaj naredijo s pridobljenim denarjem, se pa kregajo"). Oktobra 1941 se dinarje zamenjale lire. Denar je hitro izgubljal vrednost, zato so občinarji večkrat govorili o Ivan Jarc v mladih letih draginjskem dodatku zaposlenih na občini. Septembra 1940 je bila vzpostavljena protiletalska zaščita prebivalstva, leto kasneje so ustanovili preskrbo-valni urad, odbor za preskrbo-vanje z gozdnimi proizvodi in krajevni odbor unije za zaščito otrok. Prebivalci, ki niso pridelali krompirja, so se morali obrniti na večje posestnike. V času županovanja Ivana Jarca se je vas Log na njegovo pobudo lotila gradnje vodovoda. Vsaka hiša je bila tudi zadolžena, da izkoplje nekaj metrov jaška za napeljavo. To je le nekaj podatkov iz zapisnikov občinskih sej, ki so shranjeni v Mestnem arhivu Ljubljana (SI ZAL LJU 8 Občina Log). Dotaknila se bom še zapisa z občinske seje o takratnem županu (15. september 1946): »Tovariš predsednik poroča, da tovariš Ivan Jarc, Log 46, preklicuje vse žalitve, ki jih je govoril napram komisiji Ministrstva za gradnje.« Kot nam je povedala mama, se je to navezovalo na Jarčevo izjavo: »Še so hlapci Jerneji!« In za Priznanje civilne zaščite Jožetu Čamerniku kaj je šlo? Leta 1946 so se začele priprave na gradnjo ceste Lju-bljana-Vrhnika in naprej. Nekaj hiš je bilo na poti in jih je bilo treba odstraniti. Ena od teh hiš je bila domačija Ivana Jarca, ki je vključevala tudi pod in hlev. Organizatorji gradnje so razdelili nadomestna zemljišča za novogradnje. Ivan Jarc je bil s tem zadovoljen, ni pa bil zadovoljen krajevni ljudski odbor. Čeprav je Jarc izgubil največ, je dobil najmanj. Komisija je sprejela predloge odbora. Ze napeljan gradbeni material je moral umakniti, preložiti ali preme-tati na drug prostor. Niti toliko zemljišča ob načrtovani novi hiši mu niso pustili, da bi lahko z vozom pripeljal ali odpeljal z glavne ceste na dvorišče. Sosedje pa so se lahko razbohotili na svojih novih zemljiščih. To je bil razlog za njegovo izjavo in osnova za zahtevani preklic, ki so ga javno izvedli v gasilskem domu na Logu. Ob menjavi lastništva sosedove parcele smo kasneje dokupili še nekaj zemljišča. Toliko v spomin na očeta. Ob smrti leta 1948 je zapustil mlado vdovo, tri otroke, stare od 1 do 4 let, svojo starajočo se mamo brez dohodkov in nedograjeno novo hišo še brez gospodarskega poslopja. Uradna diagnoza za smrt je bila meningitis. Iz spomina pa mi ne gre stavek, ki sem ga nekje slišala: »Ni bil toliko bolan, da bi moral umreti.« Zivljenje družine je naprej herojsko reševala naša mama. Irena Saksida Podelitev priznanj Civilne zaščite za območje izpostave URSZR Ljubljana, Videm, 6. marec 2018 Foto: Gašper Stopar, Občina Ivančna Gorica Ljubljanska izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je 6. marca v Občini Dobrepolje podelila priznanja civilne zaščite posameznikom in organizacijam za njihov prispevek pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Med prejemniki priznanj je bil tudi član štaba CZ Občine Log - Dragomer. V imenu naše občine so se slovesnosti udeležili namestnik po- veljnika štaba Civilne zaščite Občine Log - Dragomer Domen Rozman, članica štaba Civilne zaščite Občine Log - Dragomer Tina Rebernik Kovač in prejemnik priznanja Jože Čamernik. V ljubljanski regiji je bilo podeljenih 59 bronastih, 19 srebrnih in 9 zlatih priznanj ter 9 plaket Civilne zaščite. Bronasta priznanja Civilne zaščite so dobili posamezniki in organizacije, ki so se še posebej izkazali ob lanskoletni nesreči v Kemisu in naravni nesreči decembra v času vetroloma. Priznanja sta dobitnikom podelila poveljnik Civilne zaščite za ljubljansko regijo Matjaž Godec in namestnica poveljnika ljubljanske regije Elza Majcen. Bronasti znak Civilne zaščite za uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je prejel tudi Jože Čamernik, član štaba Civilne zaščite Občine Log - Dragomer. Čestitke mu izrekajo tudi župan Občine Log - Dragomer Miran Stanovnik s sodelavci in štab Civilne zaščite Občine Log - Dragomer. UaŠ Občina Log-Dragomer S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Milena Krasnik: slikanje s prsti kot sprostitev Nova plezalna stena Milena Krasnik je umetnica, ki ob srečanju navduši sogovornika z mirnostjo in iskrenostjo. Čeprav je do upokojitve delala v računovodstvu in je bil to njen življenjski poklic pa v sebi ni Čopič ni njen prvi slikarski pripomoček,ampak so to kar njeni prsti s katerimi spretno meša in nanaša barve na platno. Njena dela so čutna in dodelana do potankosti in le strokovno in poznavalsko oko bo ugotovilo, da slike niso slikane s čopiči. Trideset let je živela na Vrhniki, sedaj pa živi na drugem koncu v Malem Trebeljevem. V osnovno šolo Log-Dragomer je najprej prišla pravzaprav na povabilo učiteljice Brigite Žitko, ki je učiteljica njenega vnuka, dru-gošolca, in je povedal s čim se njegova babi ukvarja. Tako je najprej otrokom v šoli pokazala tehniko risanja s prsti in priznava, da je bilo pri tem veliko zabave in predvsem packanja z barvami. Ob sodelovanju šole in organizaciji KUD Kosec pa je nastala tudi razstava njenih del v šolski dvorani. Na vprašanje, kako je sploh začela, je sramežljivo priznala, da je njeno tiho željo zaznal njen mož. Ker je opazil, da ima vse porisano, od časopisov do papirjev, se je odločil in ji je pred dvajsetimi leti podaril set opreme za slikanje, kar je takrat pomenilo tudi kar precej denarja. Sprva se čopičev ter vse ostale opreme sploh ni upala dotakniti, saj se je bala, da bo kaj pokvarila ali uničila, nato pa je le zbrala pogum in začela slikati. Kot zanimivost lahko povemo, da je njena tašča slikarka tako, da so imeli slikanje že prej v družini. Sama tehnika kot pravi je v osnovi zelo preprosta: 'Potopim roke v to barvo in rišem, rišem in rišem. Premikam barve in pač nekaj nastane. V tem uživam. Če ne bi čutila barve, če ne bi čutila platna, najbrž ne bi nastajale takšne slike.' S slikarstvom se tako ukvarja že 25 let in si ustvarila tudi ime. Ljudje prihajajo do nje z različnimi željami. Od želje, da jim nariše njihovo hišo ali hišo kjer so odraščali, do njihovih živali. To so dela po naročilu, sama pa riše po navdihu. Sama pravi, da je za njo nekaj sto del, še sama ne ve natančno koliko, predvsem pa pravi, da se s tem niti ne ukvarja, ampak se prepušča uživanju med slikanjem, kar jo sprošča. Zato tudi sama podaja najlepši nasvet za vse, ki imajo željo po slikanju. Naj zberejo pogum in začnejo ter pri tem uživajo. Njej slikanje pomeni pol življenja in zagotovo bo to pomenilo veliko vsakemu, ki se loti tistega po čemer hrepenijo, samo začeti je treba. Besedilo in foto: Peter Kavčič Plezalna stena v športnem parku na Logu je bila zgrajena leta 2008 in zob časa jo je v desetih letih tako načel, da je bila nujno potrebna prenove. Ob svečanem odprtju prenovljene stene, ki je zgrajena po najsodobnejših plezalnih standardih balvanskega plezanja, je mlade športne plezalce nagovoril tudi župan Miran Stanovnik. Na loški steni so se odvile tri tekme za svetovni pokal in deset tekem za državno prvenstvo Slovenije. Obnova stene je trajala skoraj štiri mesece, od decembra do aprila, ko stena sicer ni v uporabi. Plezalno društvo Korenjak namreč v zimskem času uporablja plezalno steno v osnovni šoli Log - Dragomer, stena v športnem parku pa je pravzaprav letna plezalna stena. Tako so treningi vseh petih selekcij plezalnega društva med časom obnove potekali nemoteno. V zadnjih dveh letih so se nad plezanjem navdušili tudi najmlajši, tako da lahko otroci začnejo s spoznavanjem plezanja že v vrtcu, seveda predvsem z igro. Kogar pa kasneje plezanje tako prevzame, da je pripravljen redno trenirati, pa ima možnost razvijati svoj potencial v športnih selekcijah. Plezanje kadarkoli ali ob vsakem času žal ni mogoče, vsak, ki bi se rad preizkusil, pa je vedno dobrodošel, da pogleda urnik treningov na spletni strani ali pokliče Lorina na 041 504 643 in se dogovori. V preteklosti je namreč plezalno društvo Korenjak želelo približati ta šport vsem in praktično kadarkoli, a se je izkazalo, da je pri plezanju nujen strokovni nadzor. Otroci so namreč plezali vsepovprek in se žal tudi poškodovali, kar pa je pripeljalo do vprašanja odgovornosti. Občina, ki je uradni lastnik in društvo kot upravnik objekta stremita k temu, da na pravi način približata to dejavnost starim in mladim z upoštevanjem vseh varnostnih zahtev. Od lanskega leta naprej objekt varuje elektronska ključavnica, ki jo lahko kdorkoli kadarkoli odklene, če le ima kodo, vstopi in uporablja plezalno steno na lastno odgovornost, upravnik pa tako ve, kdo in kdaj je bil tam. To pomeni, da je plezanje na voljo od maja do oktobra vsem občanom, ki jih to zanima. Po pogovoru z Lorinom Mo-scho, ki je motor plezalnih dejavnosti v občini Log - Dragomer vse od leta 1996, ko je začel s plezalnim krožkom v šoli in nato 2001. ustanovil tudi društvo Korenjak, je jasno, da je po vseh organizacijskih uspehih, ki so izredno utrujajoči, glavno poslanstvo društva, da plezanje približa ljudem: "Pokojni Tomaž Humar je dejal: 'Pa samo plezati sem hotel!' in nekako podobno je bilo tudi z nami, zato pa se v prihodnje ne nameravamo več ukvarjati z organizacijo velikih tekmovanj, ampak spodbujati kulturo plezanja pri nas. V vseh letih smo presegli vse prvotne načrte. Pri tem smo se resnici na ljubo utrudili in razen kakšnih revijalnih nastopov ne načrtujemo ničesar večjega. Tudi sama obnova stene nas je stala kar nekaj denarja. Vrednost obnove plezalnega objekta je dosegla približno 30.000 evrov in vsa sredstva smo priskrbeli sami. Občina nam pomaga preko svojih razpisov, razumemo pa, da ima trenutno druge skrbi oziroma prioritete, kot so izgradnja kanalizacije in ostale infrastrukture. Vedno smo do- bro sodelovali n verjamem, da bo tudi v prihodnje tako. Sicer pa je bilo v obnovo stene vloženih več kot 1500 prostovoljnih ur dela članov društva, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. No, ko si bomo nekoliko opomogli, bomo morda lahko izpeljali mladinsko svetovno prvenstvo v balvanskem plezanju, torej do 18. leta starosti. V svojih vrstah imamo tudi aktualnega državnega prvaka, Lana Moscho, ki je dodal novo vrhunsko lovoriko našim športnim dosežkom. Lan je tudi državni reprezen-tant in se udeležuje tekem svetovnega in evropskega mladinskega prvenstva. Sedmo mesto na tekmi za evropski pokal je bilo za nas vse izredno prijetno presenečenje, za šestnajstletni-ka pa lep uspeh." Športno plezanje sicer doživlja globalni preporod in tudi v športnem smislu je konkurenca izjemna. V Nemčiji gradijo nove plezalne centre, velike kot dve telovadnici, kar je dokaz o izredni priljubljenosti športnega plezanja med rekreativci. Zato velja za enega najhitreje rastočih športov ta hip. Lorin Moscha: "Dvorane, bolje rečeno plezalne hale, ki so zgrajene v sodobnem slogu, so dobesedno razprodane. Ponujajo različne stopnje zahtevnosti in so narejene tako, da pride do izraza posameznikova ustvarjalnost med plezanjem in ne toliko surova moč. Tu so se trendi popolnoma obrnili na glavo. Zanimivo je videti, kako ljudje, ki so že v pokoju, prihajajo na rekreacijo in plezajo lažje sme- ri ter se pri tem razgibavajo in ohranjajo vitalnost. Tam se seveda varujejo z vrvjo, ker balvansko plezanje za starejše ni primerno, saj se doskoči na blazino. Si pa objekt delimo s skupino starejših občanov, ki redno telovadi v tem prostoru, tu imajo streho nad glavo. Zato bi bili zelo veseli, če bi se nekoč tu postavila tudi stena, primerna za upokojence." Ob svečanem odprtju je v družbi plezalk in plezalcev slavnostni trak prerezal župan Miran Stanovnik, ki je ob tej priložnosti dejal: "Plezalna stena v športnem parku na Logu je ime naše občine ponesla po Sloveniji in tudi svetu, saj so se tu odvijale tekme najvišjega ranga. Če se lahko pohvalimo, se lahko s tem, da tu deluje zelo močna plezalna sekcija, ki pa svoje prostore nudi tudi skupini telovadcev, torej občanov v tretjem življenjskem obdobju. Zdrav duh v zdravem telesu je vodilo vsakega športnika in lahko rečem, da plezalni center predstavlja pomemben večnamenski športni objekt v naši občini." Po uradnem uvodnem delu so prišli na vrsto mladi plezalci, ki so z velikim veseljem spoznavali nove smeri in posebnosti sveže plezalne stene. Vsi, ki vas zanima plezanje na plezalni steni v športnem parku na Logu, si lahko podrobnosti in urnike treningov ogledate na spletni strani www.drustvo--korenjak.si. Besedilo in fotografije: Peter Kavčič UaŠ Občina Log-Dragomer S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naši odlični učitelji: gasilci reševalci in medicinske sestre »Imamo defibrilator, pa mnogi ne vemo, kaj bi z njim; lahko pa nam reši življenje.« »Znanje o postopkih oživljanja bi morali večkrat obnoviti in se s tem osvoboditi strahu.« »Ko se znajdeš pred nezavestnim človekom, ki ne diha, te zgrabi panika. Ne veš, kaj bi storil, zato so delavnice o postopkih oživljanja zelo koristne.« To je le nekaj misli udeležencev dveh delavnic z naslovom Temeljni postopki oživljanja pri odraslem in otroku ter uporaba defibrilatorja. Eno delavnico sta vodila gasilca-reševalca Tomaž Požar in Nejc Remškar, drugo pa medicinska sestra iz centra za krepitev zdravja. Potekali sta februarja v prostorih gasilskega društva in društva upokojencev; udeležencev je bilo 31. Srčni zastoj še vedno predstavlja enega od najpogostejših vzrokov smrti v razviti Evropi. Več kot 80 odstotkov srčnih napadov se zgodi na cesti, v domačem okolju in ne v bolnišnici. Prav zato je tako pomembno, da čim več laikov pozna temeljne postopke oživljanja in občani vemo, da imamo na gasilskem domu v Dragomerju 24 ur dostopen defibrilator. Delavnica je bila namenjena starejšim občanom, ki so z vso pozornostjo sledili navodilom gasilcev-reševalcev in medicinske sestre. Učenci so bili pri učenju izredno motivirani in zavzeti. Spretno so preverjali dihanje in izvajali zunanjo masažo srca. Spoznali so, da defibrilator ni nič drugega kot zelo enostaven aparat, ki ima le dva gumba; enega za vklop, drugega za sprožitev elektrošoka. Takoj ko aparat vklopiš, te v slovenskem jeziku vodi od koraka do koraka. Defibri-lator sam analizira srčni ritem in ugotovi primeren trenutek za sprožitev defibrilacije. Ko se nam zgodi, da smo priča nezavestnemu človeku, je najpomembnejše, da ostanemo mirni. Ozremo se naokoli, pokličemo pomoč in poskrbimo za varnost. Pristopimo k nezavestnemu in ugotovimo, ali se odziva, ali diha in če odgovora ni, zaprosimo prisotne, da pokličejo 112. Mi medtem sprostimo dihalno pot in začnemo z masažo srca in predihavanjem v razmerju 30 masaž, dva vdiha. Tako nadaljujemo vse do prihoda ekipe prve pomoči. In če se nam to zgodi doma, takoj pošljemo nekoga po defibrilator v gasilski dom Dragomer. Dragi sosedje, spoštovani občani! Zaupajmo vase, ko vidimo na tleh ležečega človeka. Pristopimo in mu pomagajmo. Mi pa bomo še naprej skrbeli, da boste imeli za to potrebno znanje in veščine. Vidimo se spet jeseni! Tradicionalni pohod na Ključ V nedeljo, 8. aprila 2018, smo se člani PD Rega in PD IMP podali na tradicionalni pohod na Ključ. Čistilna akcija in prikaz delovanja CZ Krenili smo izpred gasilskega doma Dragomer proti Ferjanki. Pred vstopom v gozd smo se za kratek čas ustavili. Predsednik PD IMP Janez Seliškar nas je pozdravil in povedal, da društvo letos praznuje okroglo obletnico - 40. letnico obstoja. Praznovali bodo 29. maja v Občinski štab civilne zaščite je organiziral vajo z vodniki in reševalnimi psi v ruševinah. Poleg tega so občani, ki so se zbrali na čistilni akciji, poskrbeli, da bo naša okolica bolj urejena. Žalosti podatek, da so letos zbrali več vreč smeti kot lani. Svoj pogled in razmišljanje ob celodnevnem dogodku, ki je poskrbel tako za čistejše okolje kot prikaz prve pomoči ob nesrečah, je razkril župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik, ki je tudi poveljnik občinskega štaba civilne zaščite: "Ker vemo, da je naše območje potresno, smo izvedli tudi vajo evakuacije ob potresu. Naša občina ima sprejemni center v primeru elementarnih nesreč v prostorih osnovne šole Log - Dragomer. Vadili smo, kako naše enote lahko pomagajo v primeru, ko je treba pomagati družinam ali celo vasem od samega začetka, torej faze sprejema, skozi procese, ki sledijo; torej psihološka pomoč, zdravniška pomoč in tudi ob zaključku. Izvedli smo tudi prikaz oživljanja z defibrilator-jem, saj se v naši občini lahko pohvalimo z dobro urejenimi točkami, kjer lahko občani po- Mostecu. Da je tudi ta pohod jubilejni štirideseti, pa je povedala gospa Andreja Godec. Na Ferjanki so se nam pridružili pohodniki z Loga. Nadaljevali smo čez hrib v vas Brezje pri Dobrovi in nato strmo do doma na Ključu (550 m). Nekaj jih je odšlo še do vrha sežejo po defibrilatorju, ko je to potrebno. Prav je, da znamo z njim ravnati, saj pravilna uporaba lahko rešuje življenja. Vaj, kako ravnati v primeru, ko je treba oživljati koga od naših občanov, ni nikoli premalo. Obiskovalci so lahko preizkusili postopek oživljanja na lutkah pod strokovnim vodstvom naših reševalcev. V naši občini imamo več kot 50 usposobljenih reševalcev, ki lahko poma- (623 m). Posedli smo na klopi pred kočo, se malo okrepčali in odpočili. Po daljšem postanku smo se člani PD REGA poslovili od naših prijateljev in se spustili v dolino. Povzpeli smo se še na Debeli hrib, do naše priljubljene žabe. Imeli smo se zelo lepo. Toplo in sončno vreme nas je spremljalo vso pot. Naslednje leto se ponovno srečamo. J. Trček gajo in tudi prenašajo znanje naprej na prebivalce, ki bodo tako znali pristopiti k človeku, ki potrebuje pomoč ob srčnem zastoju ali v primeru nesreče. Postopke prve pomoči in reševanja življenja z defibrilato-rejm predstavimo vsako leto vsaj trikrat, torej ob občinskem prazniku konec maja, septembra na prireditvi Športfejst in ob dnevu civilne zaščite. Zagotovo pa bo uslišana tudi vsaka potreba ali želja skupine ljudi, ki se želi izobraziti. Naši usposobljeni reševalci bodo z veseljem prišli in predstavili vse, kar je treba vedeti v takšnih trenutkih. Znanje in hitra reakcija sta tu ključnega pomena. V kratkem bomo imeli v občini Log - Dragomer pet defibrila-torjev in prav je, da jih znamo uporabljati." Dopoldne je potekala čistilna akcija, na kateri so vsi sodelujo- či žal ugotovili, da je smeti in raznovrstne nesnage ob cestah več kot v preteklih letih. Največ je odvržene embalaže, vrečk, plastenk in pločevink. Žal so bile vreče za smeti polne, kar je jasno opozorilo, da se je naš odnos do okolja poslabšal. V tolažbo nam je lahko le dejstvo, da skozi občino vodita dve pomembni prometni žili, stara Tržaška cesta in primorska avtocesta, ob katerih mimoidoči brezskrbno odmetavajo smeti skozi okna avtomobilov, kjer se jim to zahoče. A bolje kot kazati s prstom na drugega, je pomesti pred svojim pragom. Vsaj tako pravi star slovenski pregovor. Starejši občani imajo pomembno vlogo pri predajanju znanja o ravnanju z odpadki in vsemi vrstami smeti na mlajše rodove. Besedilo in fotografije: Peter Kavčič UaŠ Občina Log-Dragomer S 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaključili pravljične urice V četrtek, 5. aprila, je bila v prostorih OŠ Log - Dragomer šesta in hkrati zaključna pravljična urica KUD Kosec v tej sezoni. MAJ SREDA, 0$. 05. 2015, obl7.0Q ZELEMEMENJAVA (Menjava sadik. iončkcu. literature. Jikušenj .) Vodi Mojca Premus; gosti Vrt p/eti stara Sota na J.DgU TOREK. IS. 05. 2015, s>t> 14,00 Risanj na asfalt - v okviru tedna kulture, iwfr Draga Darova OS Log- Dntgotmr, tgnite TOREK.15. 05. 2018, ob 16.00 SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN - vokrtu tedna kutiure - J SKD m KUD Kosec t>$ Loj' DraflOflhSJ ČETRTEK. 17. OS, 2018, ob 1B.00 Delavnica lesnike sproščanja z Jemejo Fihpič Teden vsezwljenskega učenja-v sodelovanju z ZDV CkS I oq - Oragamer PETEK. IB. 05. 20IB, ob 18.00 DeKupai tetinika dekonranja predmetov z Mojco Zver Te deri vseživljenskega učenja OŠ log - Pragomer SREDA, 30. 05. 2018, ob 18.00 OBČINSKI PRAZNIK - Svečana akademija Občine Log-Dragomer OŠ Log ■ Dragomer REDNE DEJAVNOSTI - Z itifetflti rednimi dejavnostmi v fe; sezom zaključujemo. Potekale bodo le pevske vaje, vsak torek v gasilskem domu Log ob 18,00, lepa vse/n z$ obisk in se vidimo jes&nit KULIUflffCT IrHfnjlSJtO DRUtTVO KOSft L [X] - DlUCiCIhlEFL Občni zbor članov KUD Kosec Aprilsko vreme kar kliče po tem, da nosimo s seboj dežnik, zato je bila tudi tema izbrane pravljice deževno obarvana. Pravljica z naslovom Zeleni dežnik, avtorice Jackie Azua Kramer, nas popelje na deževne mestne ulice, po katerih se sprehaja slon s svojim dežnikom. Na svoji poti po mestu sreča ježa, mačko, medveda in zajca, ki trdijo, da je njegov zeleni dežnik v resnici njihov čoln, šotor, leteči stroj in palica. Nadvse zabavna pripoved nas spodbudi k razmisleku o tem, čemu vse lahko služijo predmeti za vsakdanjo uporabo, če zraven primešamo še kanček domišljije. Po pravljici so otroci tudi ustvarjali - vestno so pobarvali slona, mu prilepili ušesa, pobarvali so mu tudi noge in vse skupaj prilepili na leseno palico. Med ustvarjanjem smo se pogovarjali o prehrani slona in drugih afriških živalih, ki jih lahko vidimo v ljubljanskem živalskem vrtu, pa tudi o domačih živalih. Dotaknili smo se letnih časov in njihovih značilnosti, predvsem pomladi in aprilskega vremena. Po končanem ustvarjalnem delu so otroci dobili vsak svojo pohvalo z motivom knjižnega molja, saj so pridno obiskovali pravljične urice in se skupaj z drugimi otroki potapljali v mavrični svet domišljije. Slonček iz papirja pa je postal simpatična dekoracija v cvetličnem lončku, kozarcu za svinčnike ali pa kje drugje, odvisno od otroške domišljije. Se vidimo spet jeseni! Nika Čelešnik, Cankarjeva knjižnica Vrhnika Dobrega branja nikoli ne zmanjka Zima se je prevesila v pomlad, dnevi so vse daljši, sonce vabi ven in v naravo, a ljubitelji in ljubiteljice dobrih knjig tudi v teh dneh najdejo trenutke, da se vsaj za nekaj časa potopijo v svet knjižnih junakov. Včasih so nam ti junaki čisto blizu in v katerem od njih prepoznamo celo sami sebe. Včasih jih sovražimo, ker so tako drugačni, kruti in neizprosni v svojih vlogah. Včasih pa, zlasti tedaj, ko z njimi spoznavamo neki drug čas, ki so ga živeli naši očetje in mame, dedki in babice, morda kakšen ljub stric ali teta, se zgrozimo, razjezimo, razočarano strmimo v potiskane strani in si potihem želimo, da se zgodovina nikoli več ne bi ponovila. Ne le tukaj in med nami, te želje prenašamo na vso svetovno populacijo. O takih stvareh smo brali v Torkarjevi knjigi Umiranje na obroke. Težak vojni in nič manj težak povojni čas sta kruto zaznamovala mnoge Slovence in njihove najbližje. Povojnim generacijam smo ozko predstavljali te čase, nekako pravljično delili zmagovalce in poražence ter s prstom kazali na sovraga. Potem pa z leti, preko različnih zgodb, pripovedovanj in pričevanj, človek spozna vso širino dogajanja in prepozna tudi ljudi, katerih pot je bila posuta s trnjem, mnogimi razočaranji, številnimi izgubljenimi bitkami, ujetimi v sistem, ki ni dovolil stranpoti. In mnogi so na tej poti tudi za vedno obstali. Vsaka vojna in vsak sistem ima žrtve in zmagovalce. Brez boja ni sladkih zmag in brez poraza ni osvoboditve. A obračunavanje s pomočjo sistema, poniževanje in uničevanje vsega dobrega v človeku ni le plod politike, je rezime nekega krutega časa, ozkega sistema in zaprtega kroga ljudi. Ta čas so preživeli le najbolj vzdržlji- Vabilo vi. Da bi se nikoli ne ponovil, si zaželi bralec, ko prebira te zgodbe. Da bi se nekoč našlo dovolj poguma in priznalo, da je bilo takrat storjenega marsikaj narobe. V opravičilo prizadetim in njihovim svojcem, kot dolg iz nekega ponorelega časa. Vem, da ste knjigo mnogi že prebrali, a verjemite mi, ko jo človek ponovno vzame v roke, mnoge stvari opazi drugače ... vsakič pa bere prizadeto, žalostno, predvsem pa občudujoče za vse tiste, ki so zmogli ta čas preživeti in nadaljevati svoje življenje. A zaznamovalo jih je za vselej. Drevo na samem Ceneta Vipotnika je zbirka poezije, ki bralca prav tako ne pusti neprizadetega. Tudi ta pesnik je izkusil predvojni in vojni čas, usodo internirancev, izgubo lastnega sina in vsa trpkost veje iz njegove poezije. Iz mnogih metafor boste razbrali iskrive misli, njegov pogled na dogajanje okrog sebe in vendarle tudi optimizem, ki človeka žene naprej. Obe zgoraj navedeni deli bralca puščata prizadetega, obenem pa odpirata nešteto možnosti, da vsak sam, zase, s pomočjo vseh opisanih doživetij oblikuje svoj pogled na vojni in povojni čas naše domovine. Dragica Krašovec Letošnji občni zbor članov KUD Kosec je za nami. Udeležilo se ga je 45 članov, kar je nekoliko manj od naših želja po večji, širši udeležbi. Predstavljeno je bilo delo društva v preteklem obdobju in spoznali smo načrte za na- prej s poudarkom na osnovni težavi društva: to je lastni prostor za delavnice, sestanke, pevske vaje ipd. Podana je bila tudi misel, da občina Log - Dragomer potrebuje neko manjšo dvoranico za prireditve, morda celo kulturni dom. Na koncu je zbor pozdravil tudi župan Miran Stanovnik, ki je obljubil vso podporo pri rešitvi problema s prostorom. Po uradnem delu zbora je nekaj pesmi zapela pevska skupina Mladi po srcu (na fotografiji), sledilo pa je še prijateljsko druženje s sproščenim klepetom. KUD Kosec Zdravstveni dom Vrhnika v sodelovanju s KUD Kosec vabi na delavnico TEHNIKE SPROŠČANJA. Se želite naučiti, kako uspešno premagovati in se spopadati z vsakodnevnimi stresnimi situacijami, ki so eden poglavitnih razlogov za nastanek duševnih bolezni sodobnega časa? Pridite v četrtek, 17. maja, ob 18.00 v OŠ Log - Dragomer. Bodite oblečeni v udobna oblačila, s seboj pa prinesite blazino oziroma ležalno podlogo ter odejo. Lepo vabljeni! UaŠ Občina Log-Dragomer 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Mednarodni projekt Talking kites V sklopu mednarodnega projekta i-EARN (International Education and Research Network) so učenci od 1. do 5. razreda OŠ Log - Dragomer izdelovali zmaje in jih 21. marca spuščali na šolskem igrišču. Projekt Talking kites sicer hkrati poteka v več državah po vsem svetu in vsi zmaji naenkrat so pozitivne misli ponesli v svet. Učenci se tako učijo o otrokovih pravicah in spozna- jo tujega avtorja Janusza Korc-zaka, ki je govoril o otrokovih pravicah (okoli 1930), kot jih mi poznamo iz konvencije o otrokovih pravicah (1989). Projekt spodbuja mir, spoštovanje, strpnost, poudarja vrednost prijateljstva in pomen solidarnosti. Na zmaje smo risali simbole, povezane s pravicami otrok (ljubezen, hrana, sanje, higiena, igra, spanje, mišljenje, sreča, šolanje), in napisali lastne želje, upe in sanje za boljši jutri. Pogovarjali smo se o tem, kaj si učenci želijo, da bi imeli vsi otroci na tem svetu. Šolska koordinatorica Kaja Lenič, OŠ Log - Dragomer Prireditev ob materinskem dnevu V četrtek, 22. marca, smo učenci in učiteljice 1. triletja pripravili kulturni program za vse mamice. Na začetku so vsi učenci skupaj zapeli pesmi Jaz sem roža mamina ter Prosim in hvala. Sledili so plesi, deklamacije in dramska igrica. Z nami je sodelovala tudi pevska skupina Mladi po srcu KUD Kosec. Predstavil se je otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Mojce Lorber. Na koncu je ga. ravnateljica Mihaela Mrzlikar nagovorila vse navzoče in se zahvalila KUD Kosec za podarjeno za cvetje. Vodji prireditve: Polonca Peček in Brigita Žitko Marca so glavne mamice Marec je mesec, ko se začne prebujati narava. Tema se končno začne umikati dnevu in zjutraj že lahko poslušamo nestrpne žvižge ptic. Marec pa je tudi mesec, ko v vrtcih in šolah še bolj kot običajno razmišljamo o mamah. Marca praznujejo kar dvakrat. Če vprašate otroke, bi vsi svojim mamam in babicam privoščili same dneve, vredne praznovanja. V 4. a in 4. b OŠ Log - Dragomer smo se ob dnevu žena pogovarjali o tem, zakaj tak praznik potrebujemo ter koliko časa in na kakšen način ga praznujemo. V otroških glavah so dejstva o neenakopravnosti žensk na srečo težko razumlji- va. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako dobro poznajo svoje mame, in ali vedo, česa si najbolj želijo. Dokazali so, da so dobri opazovalci. Iz revij so iz-strigli najrazličnejše predmete in z njimi svojim mamam oblikovali najbolj ekstra pričeske. V petek, 23. marca, tik pred materinskim dnevom, pa smo mame in babice v šolo kar povabili. Iz izkušenj vemo, da nas prav rade pridejo obiskat, da preverijo, kaj počnemo, pa vendar nismo pričakovali tolikšnega obiska. Stole smo na- nosili iz sosednjih učilnic in ugotovili, da rek, več kot nas je, bolj je veselo, še kako drži. Presenetili smo jih s čisto kratkim pevskim nastopom, ki je mamice in babice spravil v smeh, saj smo peli prav o njih. Nato pa smo jih prosili za pomoč pri šivanju. Pri ročnih spretnostih s šivanko res nismo še najbolj spretni, a s pomočjo babic in mamic je bilo šivanje prav prijetno. Tudi učiteljici sta bili nad nami navdušeni, saj smo se v delo tako zatopili, da smo pozabili klepetati. Izdelali smo tulipane, ki bodo lepšali našo stojnico na Vrhniki, ko se bomo udeležili dogodka Evro-pejčki na Vrhniki. Vsak učenec pa je izdelal tudi bralno kazalko mačka Murija, ki nas letos v 4. razredu spodbuja pri branju na vsakem koraku. Naši učenci so že ugotovili, da je čas relativna stvar. Kadar se imamo lepo, mine tako hitro. Tudi naše druženje je prehitro minilo. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujmo vsem mamicam in babicam, ki so nam prišle pomagat, in upamo, da so z nami preživele lepo dopoldne. Učiteljici 4. razreda OŠ Log - Dragomer Kaja Lenič in Manja Razoršek PREJELI SMO Pohvale županu Občine Log - Dragomer in njegovi ekipi Želim opisati prijazne in lepe občutke, ki so se me dotaknili ob osebnem srečanju z županom g. Miranom Stanov-nikom. Na Miranovo izredno športno aktivnost in vztrajnost je lahko ponosna cela Slovenija, s tem pa je postala tudi Občina Log - Dragomer bolj prepoznavna v Sloveniji in širše. Sama ga poznam že mnogo let, njegovi dosežki na športnem področju so v ponos tudi meni. Med najinim klepetom pa sem spoznala še nekaj več: prijaznega družinskega človeka, izrednega sovaščana, dobrega sodelavca. Prijetno ga je bilo slišati, kaj vse si še želi postoriti za občanke in občane ter Občino Log - Dragomer, kaj vse je že storil in kako zelo iskreno zna in želi slišati vsakega posebej. Vse, kar je obljubil, je tudi storil, vsakogar poslušal in tudi slišal ter si vzel čas za zgodbo vsakogar posebej. Z žarom v očeh je opisoval vizijo, s katero želi osrečiti svoje občanke in občane, v kateri ga z vso svojo vnemo podpiram tudi jaz! S ponosom je pohvalil svoje kolege in sodelavce! Z žalostjo je povedal, da ima tudi nekaj nasprotnikov in da zaradi tega veliko takšnih in drugačnih nevšečnosti in duševnih bolečin. Za nobenega pa ni imel grdih besed, kar zame še posebej poudarja njegovo čustveno inteligenco. Ob tej priložnosti želim posebej poudariti, da je bil dialog z g. županom konstruktiven in slišan! Posebej se želim zahvaliti tudi g. Franciju Koz-jeku (občinski svetnik z Loga) za izjemno pomoč in podporo občankam in občanom. Prav tako želim pohvaliti humana, nesebična in požrtvovalna dela, ki jih v dobro občank in občanov Občine Log - Dragomer opravlja g. Stojčo Tasev (občan)! Zavedati se moramo, da je le varen in slišan človek lahko srečen! Menim, da smo ob g. Miranu Stanovniku kot županu to lahko vse občanke in občani naše občine. Želim nam še veliko dobre volje, slišanosti, pozitivne energije za prihajajoče uresničevanje ciljev in še prijaznejše občine. Jadranka Lenaršič Lubijana Na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 54/2009, 19/2016, 14/2017) objavlja Občina Log - Dragomer Javni razpis zbiranja predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2018 1. NAZIV IN SEDEŽ RAZPISOVALCA Naročnik javnega razpisa je Občina Log -Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. 2. VRSTA IN ŠTEVILO PRIZNANJ, KI SE BODO PODELILA Podelila se bodo naslednja priznanja: - naziv častni občan/ka Občine Log - Dragomer, - grb občine Log - Dragomer, - priznanje Občine Log - Dragomer, - priznanje župana Občine Log - Dragomer. Naziv častni občan se podeljuje po preteku dveh ali več let po zadnji podelitvi. V koledarskem letu je možno podeliti največ dve priznanji grb Občine Log - Dragomer, do tri priznanja Občine Log - Dragomer in največ tri priznanja župana Občine Log - Dragomer. 3. MERILA ZA PODELITEV PRIZNANJ Naziv častni občan/ka Občine Log - Dragomer je priznanje, ki se podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer. Grb občine je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom, drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov. Priznanje občine se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom, drugim pravnim osebam, za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja. Priznanje župana je priznanje, ki se podeljuje posameznikom, organizacijam in društvom, za izjemne enkratne dosežke in prispevke, ki so pomembni za razvoj, delovanje in promocijo občine, v koledarskem letu je možno podeliti največ tri priznanja župna. 4. NAVEDBA PREJEMNIKOM PRIZNANJ Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organizacije, društva in druge pravne osebe. Nihče ne more sam sebe ali svojih bližnjih sorodnikov predlagati za prejem priznanja. Do priznanj niso upravičeni funkcionarji Občine Log - Dragomer v času trajanja mandata. 5. NAVEDBA PREDLAGATELJEV PRIZNANJ Predlog za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer lahko podajo občani Občine Log - Dragomer, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine log - Dragomer, zavodi, organizacije, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer. 6. UTEMELJITEV PREDLOGA Predlogu za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer mora biti priložen obrazec, ki vsebuje osnovne in osebne podatke o posamezniku, zavodu, organizaciji, društvi ali drugi pravni osebi, z navedbo, za katero priznanje se predlaga kandidat, v utemeljitvi predloga mora biti podrobno opisana dejavnost in dosedanji uspehi kandidata. Obrazec je dosegljiv na spletni strani občine www.log--dragomer.si, na Občini Log - Dragomer, mogoče pa ga je dobiti tudi po elektronski pošti. 7. ROK, DO KATEREGA JE TREBA POSLATI PREDLOGE Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je treba poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 21. 5. 2018 do 13.00 ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOG - DRAGOMER - ŠT. 430-7/2018«. 8. IZID RAZPISA Upravičenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma odpiranja vlog. Z izbranimi upravičenci bo Občina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov na področju kulturne dejavnosti za leto 2018. Če upravičenec, kateremu so bila dodeljena sredstva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje programov in projektov na področju kulturne dejavnosti v Občini Log -Dragomer v letu 2018. 9. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije in pojasnila zagotavlja mag. Larisa Istenič, tel.: 01/750 77 01, e-na-slov: larisa.istenic@log-dragomer.si. Številka: 430-7/2018 Datum: 18. 4. 2018 Občina Log - Dragomer Zupan Miran Stanovnik N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št, 20 V razstavišču Moja Ljubljanica je le še do 2. maja na ogled 40.000 let stara lesena konica z Ljubljanskega barja. V sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok smo pripravili občasno razstavo o drevesu posebne vrste - tisi, iz katere je izdelana lesena konica. Ob Tržaški cesti, med Cankarjevim spomenikom in Občino Vrhnika, rasteta dve tisi, ki sta zavarovani kot dendrološki naravni vrednoti. DENDROLOSKE NARAVNE VREDNOTE občinska zap. št. NOVICE EKT, MOJ PROJEKT Občina Vrhnika je v zadnjih desetih letih obsežno nadgradila in izboljšala javno infrastrukturo in hkrati prepoznala razvojne priložnosti opuščenih objektov in degradiranih industrijskih območij, ki jim je s pomočjo evropskih sredstev vdihnila novo PROGRAM V RAZSTAVIŠČU MOJA LJUBLJANICA 14. 5. - 18. 5. | 10.00-18.00 Ustvarjalna delavnica za šolske skupine Življenje v mestu nekoč in danes / Kako so živeli v času Ivana Cankarja Za najavljene skupine sreda | 16. 5. | 18.00-20.00 Okrogla miza / delavnica za odrasle Evropski projekti na Vrhniki in razvojne priložnosti Prost vstop petek | 18. 5. | 15.00-18.00 Odprta vrata v razstavišču Moja Ljubljanica Mednarodni muzejski dan Prost vstop 1 drž. id. št. 4069 parc. št. 541/2 katast. obč. 2692 - Smrečje opis lipa pri cerkvi sv. Marije v Smrečju 2 4029 1814/1 1998 - Velika Ligojna lipa pri Žonti 7763 1399 1998 - Velika Ligojna klek pri Žonti 3 4076 1741/2 1998 - Velika Ligojna dob in črna jelša pri domačiji Koprivec v Kurji vasi 4 4073 1531 1998 - Velika Ligojna bela vrba v Ažmancah 5 46/16 1996 - Log lipovec v Lukovici [Občina Log- Dragomer) 6 3994 341 2000 - Zaplana lipa pri Trčku 7 7765 785/2 2000 - Zaplana lipovec pri Celarcu 785/2 2000 - Zaplana bukev pri Celarcu 8 3973 1618/3 2000 - Zaplana lipa v Prezidu 9 3972 1664 2000 - Zaplana lipa na Jerinovem Griču 10 *48 2002 - Vrhnika srebrnolistni javor ob Jelovškovi cesti 11 4026 2785/3 2002 - Vrhnika tisi za Cankarjevim spomenikom 12 4025 2785/3 2002 - Vrhnika cigarovec ob Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki 7764 2785/3 2002 - Vrhnika krilati oreškar ob Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki 13 4023 1935/1 2002 - Vrhnika divji kostanj na Gradišču 14 2882/4 2002 - Vrhnika lipa pri gostilni Turšič 15 7597 2785/3 2002 - Vrhnika bukev pred stavbo Občine Vrhnika 16 7596 2238/15 2002 - Vrhnika bukev pri Mlečni restavraciji na Vrhniki 2238/15 2002 - Vrhnika ginko pri Mlečni restavraciji na Vrhniki 17 4024 *53/1 2002 - Vrhnika površine z dendrološko pomembnimi drevesi ob cerkvi sv. Trojica [lipe pri cerkvi sv. Trojice) 18 7594 39/1 2003 - Verd površine z dendrološko pomembnimi drevesi v parku v Verdu z novo zasajeno lipo 19 4021 1676/1 2003 - Verd duglazija v Strmih klancih, južno od Bistre 20 4018 1676/1 2003 - Verd tisa v Slakah v gozdu JV od Verda 21 4017 1676/1 2003 - Verd bukev na zahodnem pobočju Lipovca, JV od Verda 22 4014 1891 2003 - Verd smreka na Slemenih v gozdu pod Kolenč vrhom J od Verda 23 1686/12 2003 - Verd smreka pod Ljubljanskim vrhom 24 4006 2781 2004 - Borovnica lipa pri cerkvi sv. Štefana na Pokojišču življenje. Rezultati projektov s področij komunale, kulture, izobraževanja in sociale lokalnim prebivalcem nudijo višjo kakovost življenja, številni programi pa na Vrhniko privabljajo tudi obiskovalce iz Slovenije in tujine. sobota | 19. 5. | 11.00-12.00 Družinsko javno vodenje po razstavi Moja Ljubljanica Prijave: info@mojaljubljanica.si 041 354 203 sobota | 19. 5. | 10.00-12.00 Družinska ustvarjalna delavnica Zgradimo si mesto po meri Prost vstop PROGRAM V JAVNEM PROSTORU 14. 5. - 20. 5. Razstava na plakatnih mestih v središču mesta Evropski projekti na Vrhniki Organizacija | Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Občina Vrhnika Produkcija | MGML, ZA.POLIS, Zavod NaNovo EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD črtano iz odloka V mednarodnem prostoru sta kulturna in naravna dediščina neločljivo povezani. Po Konvenciji o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine UNESCO-a, so za naravno dediščino opredeljeni: - naravni spomeniki, ki jih sestavljajo fizične ali biološke tvorbe ali skupina teh tvorb in imajo z estetskega ali znanstvenega vidika izjemno splošno vrednost, - geološke in geografske tvorbe in natančno določeni predeli, ki pomenijo habitat ogroženih vrst živali in rastlin in so z vidika znanosti ali ohranjanja izjemne splošne vrednosti, - znameniti kraji narave ali natančno določeni naravni predeli, ki imajo z vidika znanosti, ohranjanja ali naravnih lepot izjemno splošno vrednost. S sprejetjem Zakona o ohranjanju narave v letu 1999 je bil ustanovljen Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, kot samostojna enota v okviru Ministrstva za okolje in prostor. Zakon z novo terminologijo opredeljuje naravno dediščino tako, da varuje naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. Na mednarodni ravni nam je najbolj poznana tako imenovana NATURA 2000, ki določa ekološko pomembna območja, katerih ohranjanje je v interesu EU. Poleg tega lahko država ali lokalna skupnost sprejme akt o zavarovanju, kot sta na primer Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, na državnem nivoju, ali pa Odlok o razglasitvi Malega placa za naravni rezervat, na lokalni ravni. Poleg slednjega odloka v letu 1994, je Občina Vrhnika sprejela leta 1991 še Odlok o razglasitvi opuščenega dela kamnoloma v kra- jevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo za naravni spomenik ter leta 1995 Odlok o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik in Odlok o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike. Od tega obdobja dalje, na lokalni ravni ni zaslediti bistvenih sprememb, razen leta 2007, ko sta iz Odloka o dendroloških naravnih spomenikih črtana lipa pred gostilno Turšič in krilati oreškar ob OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ter leta 2011, ko je iz odloka črtan ginko pred Mlečno in je vpisana novo zasajena lipa v parku v Verdu. Strokovno mnenje za odstranitev krilatega oreškarja in ginka je podal g. Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., svetovalec za dendrologijo iz Arboretuma Volčji Potok, oceno zdravstvenega stanja lipe v parku v Verdu je pripravila Damjana Vrenjak, uni. dipl. ing. gozd. ZVKDS je dovolil odstranitev lipe, pod pogojem zasaditve nove. Argument odstranitve dreves je varnost ljudi in premoženja. Zagotovitev redne nege dreves, primernega obrezovanja in varovanja koreninskega sistema, so ukrepi, s katerimi je mogoče bistveno izboljšanje stanja drevesnih vrst. 2018»AJ1 četrtek | 10. 5. ob 11:00 in ob 17:00 Tematsko javno vodenje - Vrhnika, prečuden kraj sobota | 12. 5. in 26. 5. ob 11:00 Splošno javno vodenje prijave: ¡nfo@mojaljubljamca.si | 041 354 203 vlade fianjpi sinvttflJE V> ft«WJ IM EVROPSKO KOHEZJJttiO POLITIKO eea tjranti www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Katere sorte buč pa vi poznate? Buče so prava kulinarična posebnost in so prerasle svoj stari sloves, da so le hrana za živali. Glede vzgoje so ene izmed najenostavnejših vrtnin, saj z njimi na vrtu res ni veliko dela. Delicia: zmagovalka po okusu, ima lešnikov in kostanjev priokus. Teža ploda je 1-2 kg. Skladišči se le približno mesec od pobiranja. Ni je treba lupiti. Potrebujejo z organskimi snovmi bogata tla, dovolj sonca ter prostor za razraščanje. Sadike na prosto presadimo po 15. maju, ko se tla segrejejo in temperatura ponoči ni nižja od 10 °C. Po presajanju jih skrbno zalivamo približno en teden. Na začetku maja lahko semena sejemo tudi neposredno na gredo, vendar bo čas klitja daljši. Buče izjemno hitro rastejo, plodovi pa zorijo vse tja do pozne jeseni. »Midva buče vzgajava že od samega začetka vrtnarjenja, saj so nama zelo všeč kot rastline in so zares široko uporabne v kulinariki ter se skladišči- jo do šest mesecev in tudi več,« sta dejala Robert Špiler in Tjaša Štruc, avtorja spletnega portala www.vrtobilja. si, kjer dobite tudi obilo njunih drugih nasvetov. »Na krožniku odlično nadomestijo krompir ali druge pogoste zimske priloge. Vzgojila sva že kar veliko sort, saj iščeva tiste najbolj okusne in hkrati trajne pri skladiščenju. Lani so na najinem vrtu kraljevale sorte, s katerimi sva bila zelo zadovoljna. Buče s svojim plazečim zelenjem na vrtu zasedajo kar veliko prostora dober del sezone. Kako izgubiti čim manj vrtne površine, se sprašujete mnogi vrtičkarji. Odgovor na to vprašanje poiščite v novi Biobrazdi, kjer Robert in Tjaša predstavljata tri načine za vzgojo buč. In ne pozabite: buče se med seboj oplojujejo in ko skupaj gojimo dve različni sorti, se lahko med seboj skri-žata. Tako seme zrasle buče naslednje leto ne bo več dalo enakih plodov. V takem primeru je treba semena vsako Muscade de provence: zelo velik Beretta piacentina: dobro skladi- Marina di chioggia: dobro skladi- Hokaido uchiki kuri: dobro znan Carnival: Nežnega, a hkrati zelo bo- plod, težak 15-20 kg. Nevtralen okus, ščenje do pomladi, zelo okusno škrob- ščenje do pomladi, okusno meso. Ve- sladek okus, dobro skladiščenje do gatega okusa. Plod je manjše velikosti, lik plod, težak 6-10 kg. Zelo težko jo pomladi. Ni je treba lupiti. Plodovi so težak 0,5-1,5 kg. Dobro skladiščenje je lupiti. težki 1-3 kg.« do pomladi. ki ne pusti pozitivnega vtisa. Dobro nato meso. Plod težak 4-6 kg. skladiščenje do pomladi. jífcHfrik i v -P-v, -i1 IS% s-""- POMLAD V A BRAZD Spremljajte akcije na www.biobrazda.si ZA VSE LJUBITELJE SONARAVNEGA VRTNARJENJA po proizvodnih cenah SADIKE ZELENJAVE M. - -■-* — ■-- - "-B.■ • • H1M r ■ ^ .■v-" ^^^^ i t.' ■ r. ÍT V, ekološke sadike SADIKE PLODOVK NOVA ŠTEVILKA ZE V PRODAJI ugodne cene TRGOVINA-SEMENARNA BIOBRAZDA-DRAGOMER DELOVNI ČAS: PON-PET OD 8.DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE TEL: 01-75-65-196 N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rdeča luč za starše Bodimo pozitiven zgled prometno varnega vedenja V začetku leta je Vrtec Vrhnika v sklopu Šole za starše skupaj z Zavodom Varna pot organiziral predavanja Rdeča luč za starše, katerega glavni namen je spremeniti odnos staršev do prevečkrat lahkomiselnega odnosa do vzgoje otrok glede prometne varnosti. Starši se moramo bolj zavedati, kako pomemben vzor smo svojim otrokom, saj otroci preko opazovanja in posnemanja razvijajo svoje vedenje na vseh področjih - obnašanja, vrednot, strpnosti, pitja alkohola, odnosa do cigaret, drog in med drugim tudi do prometa. Navsezadnje smo tudi mi tisti, ki odločamo o otrokovi varnosti v prometu in mobilnem vedenju, kot je stopnja izpostavljenosti v prometu, stopnja samostojnosti ter uporaba varne opreme (npr. otroški varnostni sedeži, varnostni pas ipd.). Predavanje je bilo izredno zanimivo in čustveno, sploh, ko sta s poslušalci delila svojo tragično zgodbo oče in mati, ki sta svojo hčerko izgubila v prometni nesreči. Kaj se zgodi s posameznikom, partnerjema in celotno družino, ko najhujša mora postane resničnost in kako preživeti, je marsikaterega od staršev pretresla in razblinila miselni mehurček: „To se meni ne more zgoditi!" Žal statistika kaže, da kljub stalnim opozorilom vsak deseti od staršev v vozilu otroku dovoli zapustiti otroški sedež, (ne)uporaba varnostnega pasu pa je še vedno pogost vzrok za smrt v prometnih nesrečah. Vendar ni dovolj le, da se v vozilu pripnemo - varnostni pas je treba uporabljati pravilno, kar pomeni, da mora zgornji del pasu potekati čez sredino rame (nikakor se ne sme dotikati vratu!), spodnji del pa pod trebuhom preko bokov. Pas ne sme biti zavit, prilegati se mora telesu, in ko ga zapnemo, ga moramo obvezno še zategniti. Če vaš avtosedež ne omogoča pravilnega pripenjanja z varnostnim pasom in vašega otroka pas »reže« v vrat, so na tržišču tudi pripomočki, ki pri tem lahko pomagajo, vendar bodite pozorni, da ne onemogočajo samodejnega zategovanja pasu. Za konec samo še poziv za tiste, ki se vam rado mudi in ste zato včasih malo manj natančni glede pravilnega pripenjanja svojih otrok: imejte v mislih, da se največ nesreč zgodi na kratkih razdaljah in v bližini doma. Za poškodbe niti ni vselej kriv trk, včasih zadostuje že nenadno zaviranje, ki lahko privede do hudih posledic, če otrok ni ustrezno pripet. Zato bodimo vedno pozorni, da sta otrok in sedež dovolj čvrsto in pravilno pripeta. Začnimo pri sebi in bodimo otrokom pozitiven zgled s svojim doslednim in pravilnim ravnanjem. Janja Malis, MrsLabs, s.p. (viri: poročilo Zavoda Varna pot, www.varna-pot.si,www.avp-rs.si, www.getbumpy.com) Drage bralke, zahvaljujemo se vam za velik odziv! ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI Barbari Butko iz občine Vrhnika, ki jo bomo osvežili in razveselili skupaj s Frizerskim salonom BEBA, Modno trgovino MINI MAKSI, Lepotnim salonom LUPO z Vrhnike in Gostilno BAJC iz Sinje Gorice. Srečno nagrajenko je izžrebala organizatorka dogodka iz podjetja OKUSI - www.okusi.si, Mateja Lamberger z Vrhnike. OKUSI je studio za oblikovanje & decor, ki se ukvarja med drugim, tudi z organizacijo dogodkov! Še enkrat ee&titam& Barbari Butku, več u njeni osvežitvi pa v naslednji številki Našega časopisa! Objava drugega javnega poziva LAS Barja z zaledjem Na spletni strani LAS Barje z zaledjem je objavljen drugi javni poziv z razpisno dokumentacijo za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem za leta 2019, 2020 in 2021. Poziv je odprt do 14. 9. 2018. Za potencialne prijavitelje bomo tudi tokrat organizirali delavnice, na katerih bo podrobneje predstavljeno: javni poziv, razpisna dokumentacija, ki je v tem pozivu malo spremenjena, upravičeni stroški in obvezne priloge k prijavnici. Delavnice bodo predvidoma v maju in juniju 2018. Za druge informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pošljete na e-naslov na info@lasbarje.si. 1. kolesarski maraton BARJANKA 2018 Spoznajte lepote Ljubljanskega barja in obujajte spomine na začetke kolesarskih tekmovanj, ki so potekala po makadamskih cestiščih. Barjanka je turistični športni dogodek, ki povezuje občine, ponudnike in društva. Trasa poteka po vseh občinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je dolga 83 km. Na maraton Barjanka vas vabimo Mestna občina Ljubljana, Občina Brezovica, Občina Log - Dragomer, Občina Vrhnika, Občina Borovnica, Občina Ig, Občina Škofljica, Turizem Ljubljana, Krajinski park Ljubljansko barje, KD Rog in BTC. sU w w ® @ PRIDRUŽITE SE NAM • Sobota, 9. junij 2018 • Ob 8. uri • Start na Kongresnem trgu v Ljubljani • Cilj v BTC Cityju • Prijave na www.franja.org N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Ključno za večjo precepljenost je izobraževanje staršev in zdravstvenih delavcev Delež precepljenosti se v Sloveniji manjša S cepljenjem dojenčkov in otrok je mogoče preprečiti resne in včasih smrtne bolezni, kot so ošpice, davica, tetanus, oslovski kašelj in meningitis. A delež precepljenosti proti nalezljivim boleznim je v Sloveniji pri nekaterih boleznih že na kritični meji, pri nekaterih celo pod njo. To je zaskrbljujoče, saj se tako ustvarjajo pogoji za pojav epidemij bolezni, ki so lahko smrtno nevarne. Tretjina staršev ima strahove »Tretjina staršev, ki pride z otrokom k pediatru, ima strahove in dvome o cepljenju,« je na okrogli mizi z naslovom Kaj lahko storimo za dvig precepljenosti, ki sta jo organizirali Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Zdravniška zbornica Slovenije, izpostavil pediater dr. Denis Baš. Povedal je, da starše skrbi, kaj cepljenje povzroči otroku, mnogi pa so celo prepričani, da je cepljenje nekaj preživetega, zastarelega, saj so te bolezni pri nas že izkoreninjene. Po mnenju mnogih je tudi higiena dandanes na taki ravni, da naj cepljenje ne bi bilo potrebno, je opozoril Baš. A katerakoli bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem, lahko kadarkoli izbruhne tudi v Sloveniji, saj vse te bolezni še vedno krožijo - bodisi pri nas bodisi drugod po svetu. Izobraževanje staršev in zdravstvenih delavcev Urban Praprotnik, eden od staršev, ki svojih otrok sprva ni dal cepiti, a si je kasneje, ko so zboleli za oslovskim kašljem, premislil, je dejal, da staršem primanjkuje informacij. Po njegovih besedah so nasprotniki cepljenja, ki se predstavljajo kot strokovnjaki, pri širjenju informacij zelo dejavni in ko se je odločal o cepljenju svojih otrok, si je zelo želel informacij tudi z druge, zares strokovne strani. Po njegovem prepričanju mora stroka staršem predstaviti vse glavne informacije, odgovoriti na vprašanja, ki starše begajo - in to celostno, ne samo z vidika strahu, ampak zavedanja. Z izobraževanji o pomenu ce- pljenja je treba začeti že pri nosečnicah v okviru šol za starše in to ohranjati tudi kasneje, ko starši z otrokom pridejo k pediatru. Ključno za večjo precepljenost je izobraževanje staršev, pa tudi zdravstvenih delavcev. Pri krepitvi zaupanja v cepljenje je pomemben tudi zgled zdravstvene stroke, zato je dr. Baš zdravstvene delavce pozval, naj se cepijo proti gripi, saj se proti tej bolezni cepi le majhen odstotek zdravstvenih delavcev. Medicinska sestra in zdravnik na isti barki Zbornica - Zveza je za letos sprejela strateško odločitev, da v vsako strokovno vsebino na izobraževanjih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic vključi tudi vsebine o cepljenju. »Želimo spodbuditi ozaveščenost zdravstvenih delavcev glede cepljenja, tudi sezonskega, kot je cepljenje proti gripi,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze. Medicinske sestre in zdravniki si morajo skupaj prizadevati za promocijo cepljenja, ves čas morajo delati z roko v roki, je še poudarila Ažmanova. Urška svetuje Kako pomagati otroku z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti? Otroci s sindromom ADHD se srečujejo s številnimi težavami v šoli in doma, saj težko nadzirajo vedenje in pozornost. Njihov proces samoregu-lacije je precej bolj zapleten. Pogosto imajo slabo samopo-dobo in malo prijateljev. Starši se ob njih srečujejo z izzivi, kako pomagati otroku, pa tudi sebi, saj to vpliva na celotno družino, partnerski odnos in odnose z okolico. Podobno je v situacijah, kjer imajo otroci neko drugo vrsto vedenjskih težav. Otroci, ki imajo motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD motnjo), prinesejo nemir v celotno skupnost, v kateri so. To je motnja, ki se pojavi v otroštvu in mladostništvu, še vedno ni povsem jasno, zakaj nastane, spada pa v skupino ne-vrorazvojnih motenj. Po DSM V. (Diagnostic and statistical manual of mental disorders) sta dve skupini simptomov te motnje, in sicer: prva skupina je povezana z nepozornostjo (imamo otroke, ki imajo kar nekaj težav s pozornostjo), druga skupina pa so simptomi hipe-raktivnosti (ADHD) in impul-zivnosti. Ni kriva slaba vzgoja Seveda vsak nekoliko živahnejši, nemirnejši otrok še nima hiperkinetične motnje. Toda ljudje, ki niso seznanjeni s to problematiko, za težavnost otroka po krivici krivijo starše, učitelje, zdravnike ... Na spletnih forumih o hiperkinetični motnji je zaslediti nič koliko komentarjev, ki sejejo dvom pri že tako prestrašenih in zaskrbljenih starših. »Diagnoza je samo potuha za lenobne starše.« »Če ga ne zmorejo sami vzgojiti, ga pač nafilajo z zdravili.« Zdravnik, ki je pripravljen otroku predpisati pomirjevala, ni vreden svojega naziva.« In podobno .... Premagajmo predsodke Dejansko gre za motnjo, o kateri je na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov na voljo največ strokovnih raziskav. Prav zato je skrb vzbujajoče, da se starši in otroci v svojem osnovnem okolju še vedno srečujejo s kopico predsodkov in težav. S pravočasnim ukrepanjem je namreč mogoče otroku omogočiti, da zadovoljivo obvlada vsakodnevne dejavnosti in delo v šoli. Večina teh otrok je namreč normalno inteligentnih, nekateri so celo nadpovprečni! Zdravljenje je vedno celostno. Pomembno je, da strokovnjaki starše in otroka poučijo o motnji in jim predlagajo različne terapevtske ukrepe za izboljšanje vedenja. O otrokovi motnji poučijo tudi šolsko osebje in mu predlagajo najustreznejši način šolskega dela. Otroke s motnjo pozornosti in hiperak-tivnosti je mogoče usmeriti kot otroke s posebnimi potrebami, s čimer v šoli dobijo prilagojeno pomoč. Za uspešno zdravljenje je izredno pomembno sodelovanje ter zaupanje med otrokom, starši, zdravnikom in učitelji in nenazadnje tudi s samim socialnim in družbenim okoljem, v katerem tak otrok in družina živi. Primer otroka z motnjo ADHD v družini Izmučeni starši so že čisto iz sebe. Njun mali Jaka je neutruden. Niti sekundo ne zmore biti pri miru. Kot bi ga poganjal motor. Brez strahu je, impulzi-ven. V največjem prometnem kaosu se brez slabe vesti požene čez cesto, ker je nekaj nepomembnega na drugi strani pritegnilo njegovo pozornost. Ni pomembno, kolikokrat ga oka-rata. Nikoli ne učinkuje. Preprosto ne uboga. Pravzaprav niti ne posluša. Preden končata z navodili, je otrok z mislimi že trikrat odtaval. Tudi vrstniki ga niso vedno najbolj veseli. Ne zmore se v miru igrati, sega jim v besedo in ne more počakati, da pri igri pride na vrsto. Nemalokrat se zaplete v prepir ali pretep. Iz šole ju redno kličejo, saj Jaka med poukom glasno klepeta, vstaja od mize, teka po razredu in moti preostale. Učiteljica ga ne prenaša več. Meni, da je Jaka razvajen, nevzgojen in neukrotljiv pobalin, ki misli na vse drugo, samo na šolo ne. Domačo nalogo redno pozablja. Pravzaprav pozabi kar zvezek. In knjigo. Mama verjame, da je Jaka sposoben več, kot kažejo ocene v šoli. Zdi se ji tudi, da je osamljen. Pri šolski malici sedi sam, sošolci se mu izogibajo. Z možem sta zaskrbljena in obupana. V očeh drugih staršev je njun otrok nevzgojen, onadva pa slaba starša, ki ne znata postaviti jasnih mej. Sta res kriva, da je njun sin takšen? Kaj naj storita? Po navadi imamo veliko znanja, vendar se večkrat, kot bi si želeli, najde trenutek, ko ne zmoremo vnesti teh informacij v prakso. Ko nas preplavijo čustva, premaga utrujenost, občutek nemoči, jeze, razočaranja, preobremenjenosti ... Otroci, ki so hiperaktivni, im-pulzivni, jim manjka osnovne veščine, možgani drugače zaznavajo in reflektirajo stvari. Zato jih je treba ustaviti ter jih naučiti, da stvari reflektirajo, ponotranjijo ter osvojijo. Zelo pomembno pri tem pa je, da mi kot vzgojitelji, starši, učitelji ostanemo pri tem mirni in raziščemo, kaj je temeljni razlog za eno od težav, ki se pojavlja. Primer: npr. voziš kolo, avto drvi, se komaj ustavi. Če je zraven nekdo, ki je umirjen, vse avtomatske izkušnje, kot so telesni odziv, senzorne podobe, slike in tudi čustva, ki se vklju- čijo popolnoma avtomatsko, brez kontrole, umiri. Čustva so popolnoma normalen odziv vsakega posameznika. Vendar če primarni afekti niso regulirani, razvijemo sekundarna obrambna čustva. Tako npr. namesto strahu razvijemo tesnobo, ker nismo imeli možnosti regulacije in so neke naše potrebe ostale nezadovoljene. V konkretnem primeru je bila na preizkušnji temeljna človekova potreba po varnosti, saj je sama situacija to varnost porušila. Tako si lahko predstavljamo otroka z motnjo ADHD, ki se zaradi svojih težav velikokrat znajde v takem okolju, ki ne ve, kako bi reagiralo, odreagiralo, kar je še dodatno breme. Pri otroku, ki ni bil deležen mirne, obvladane reakcije, se namreč razvije vrsta nefunkcionalnih kognitivnih (razumskih) prepričanj o sebi in drugih. Ker je otrok moteč, drugačen, nemiren in zato lahko naporen, dobiva iz okolja negativne informacije o sebi in lahko zato razvije slabo samopodobo. Stalno dobiva odziv, da je z njim nekaj narobe. Vsak otrok je zelo občutljiv, kaj mu okolje sporoča o njem samem. Če mu okolje govori, da je problematičen, to vključi v svojo predstavo o sebi, mučna in neugodna občutja pa začne sproščati na destruktivne načine. Zaradi pomanjkanja samospoštovanja in nizke samopodobe se lahko hkrati razvijejo še druge vedenjske motnje, ki so večkrat bistveno hujše od primarne ADHD. In ravno zato je tako pomembno, da družina in šola ter zdravstvo sodelujejo z roko v roki. Kljub natančno opredeljenim simptomom in ključnim težavam otrok s hiperkinetično motnjo na področju pozornosti, hiperaktivnosti in impul-zivnosti se njihove značilnosti in težave kažejo na različne načine, v različnem obsegu in kombinacijah ter z različno intenzivnostjo. Vedenjska slika je tako lahko pri vsakem otroku drugačna in glede na njegovo zrelost, sposobnosti, osebnostne značilnosti, močna in šibka področja, posebnosti njegovega domačega, šolskega in širšega socialnega okolja ter soočanje z njim, specifična samo zanj. V timskem sodelovanju z drugimi strokovnjaki, predvsem pedopsihiatri, pediatri, nevrologi, psihoterapevti in specialnimi pedagogi, tako klinično psihološko ocenjevanje lahko pomembno pripomore k pravilnemu prepoznavanju in diferencialno diagnostičnemu ocenjevanju motnje, kar je temelj nadaljnje kakovostne strokovne pomoči otroku, družini in šoli. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, izp. zakonska in družinska terapija Moasopis Skupne strani ^ ^ ^«^l8 © NAŠE ZDRAVJE DAN ZDRAVJA 2018 Petek, 11. 5. 2015 od 9.00 do 18.00 zelenica pred Zavodom Ivana Cankarja-Vrhnika 9.00-18.00 • Merjenje spirometrije • Prikaz pljuč kadilca in nekadilca • Merjenje kostne gostote • Ali so moje roke čiste? • Kaj se skriva v hrani, ki jo je jemo? • Merjenje krvnega tlaka s svetovanjem • Kaj pa naša ustna votlina, plak in medzobni prostor? • Pokličimo 112 • Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja • Zora, Dora ter samopregledovanje dojk • Kompresijsko povijanje nog • 6- min test hoje • Poligon za otroke 9.00- 12.00 Merjenje sladkorja v krvi s svetovanjem 11.00- 12.00, 13.30-18.00 Analiza telesne sestave s svetovanjem 9.00 Vadba za zdravo hrbtenico 10.00 Vadba proti osteoporozi 12.00 Nordijska hoja po okolici Vrhnike V primeru slabega vremena bo dogajanje potekalo pod šotorom. Za vse informacije smo na voljo na tel.št.: 01/755 - 51 - 57 ali na ckz@zd-vrhnika.si (Center za krepitev zdravja). Nordijska hoja Hoja velja za najbolj osnovno in tudi zdravo telesno dejavnost. Redna hoja namreč prinaša številne ugodne učinke: izboljša zmogljivost srčno-žilnega sistema, zmanjša možnost nastanka nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, pomaga pri izgubi telesne teže in oblikovanju telesa, izboljšuje razpoloženje in z gibanjem na odprtem poskrbi tudi za zadostno mero vitamina D. Nordijska hoja k naštetim ugodnim učinkom prinaša še več: ob uporabi palic se poveča delo zgornjega dela telesa (predvsem mišic trupa in rok), posledično pa se poveča tudi poraba energije. Za tovrstni rezultat je pomembno, da usvojimo pravilno tehniko nordijske hoje. Center za krepitev zdravja (Zdravstveni dom Vrhnika) organizira vodeno nordijsko hojo, ki bo potekala ob rednih tedenskih srečanjih vsak ponedeljek, z pričetkom 14. maja. Zbirališče bo ob 17.30 na parkirišču pri Štirni. Za zagotovitev mesta so obvezne predhodne prijave, ki jih sprejemamo na telefonsko številko 01/755 51 57 ali po elektronski pošti janja.tekavc@zd--vrhnika.si. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje NOVO! Medicina dela prometa in športa S sodelovanjem Inštituta za medicino in šport (IMŠ) iz Ljubljane smo začeli z izvajanjem dejavnosti na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, športna društva ... Naročite se lahko na tel. št. : 017504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali na elektronsko pošto: ambulanta.dr.rus@ gmail.com ali osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki. Ultrazvočna diagnostika - prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog Ultrazvočne preiskave: trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Kardiološka dejavnost - Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardio-grafija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo - dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Pregledi bodo le v primeru, če bo naročenih več kot pet bolnikov v enem mesecu. Za nadaljnje informacije lah- ko pokličete po telefonu, št. 041- 302203. Ultrazvok kolkov novorojenčkov - doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo v večini primerov opravimo do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen ultrazvok kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. Arteriografija, gleženjski indeks (gi) - Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko privedejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Namenjena je vsem:zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Merjenje GI, ki je priporočljivo za vse kronične bolnike z arterijsko hipertenzijo, boleznimi srca in ožilja. S to meritvijo dopolnjujemo našo diagnostično ponudbo tudi za starejše ljudi, po 70. letu starosti, ki po pravilu že imajo težave ali pa katero od omenjenih bolezni. Naš namen je izboljšati zdravljenje in preprečevati bolezni, kar nova neboleča in prepro- sta metoda ocenjevanja perifernega arterijskega ožilja tudi omogoča. Medicina dela prometa in športa - S sodelovanjem inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki ga vodi dr. Petra Zupet, dr. med. spec. MDPŠ iz Ljubljane, smo začeli izvajati dejavnosti na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, športna društva . Naročite se lahko po telefonu: 017504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali po elektronski pošti: ambulanta.dr.rus@ gmail.com ali osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. spec. N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si AEQ-metoda je odgovor na mnoga vprašanja AEQ-metoda® je proces učenja. Gre za krepitev sposobnosti občutenja in zavestnega nadzora delovanja mišic svojega telesa skozi pridobivanje in smiselno povezovanje znanja in izkušenj. Nov, učinkovitejši način gibanja vodi do večjih telesnih zmogljivosti brez poškodb in bolečin, kar znatno izboljša kakovost življenja - tudi v zrelih letih. V času in prostoru, kjer bivamo, skozi proces odraščanja bolj ali manj izgubimo sposobnost jasnega zaznavanja občutkov v svojem telesu, saj nas življenjski slog odvrača od pozornosti, ki jo namenjamo samim sebi. Smo ujetniki pomanjkanja časa in presežkov energije, obremenjeni z željami in potrebami po doseganju splošnih družbenih pričakovanj. Ob tem sami sebe, namenoma ali nenamenoma, ne sprašujemo prav pogosto: KAKO SMO? Otepamo se poglobljenega razmisleka o iskrenem odgovoru na to vprašanje. Zaradi strahu, negotovosti in nezaupanju samim sebi se nam je lažje oklepati rutine, delovati v veliki meri avtomatizirano in ostajati v ustaljenem toku, ki se mu trudimo prilagajati na vse mogoče načine; dokler gre, dokler zdržimo, dokler lahko potrpimo. Vendar na takšen način - s preziranjem svojih lastnih občutkov in posledično izgubljanjem možnosti njihove jasne zaznave ter pravilne razlage - nehote sami sebi povzročamo situacije, ki nas na nujnost sprememb opozorjajo z bolečino; enkrat, dvakrat ... Če jo preziramo, smo v spremembo prej ali slej prisiljeni. Zal nas večina take zakonitostmi življenja spozna in razume šele tedaj, ko svojemu umu in telesu že povzročimo določeno škodo. A k sreči obstaja učinkovita rešitev, s katero lahko ublažimo boleče in neprijetne posledice svojega prejšnjega načina življenja in delovanja: AEQ--metoda". Omogoča, da se na sproščen, lahkoten, neboleč in igriv način učimo ponovno občutiti sami sebe in svoje občutke razumeti, s čimer pa povečujemo učinkovitost svojega delovanja pri gibanju, delu in športu. AEQ-metoda" je primerna za ljudi vseh starosti ne glede na fizično pripravljenost in aktivnosti v življenju posameznika. Rekreativnim in profesionalnim športnikom z uvajanjem logike AEQ-metode" v treninge zelo olajšamo pot do želenega rezultata ali doseganje potavljenega cilja. Vsem, ki občutimo katero od navedenih težav, kot so na primer teniški komolec, išias, hernia diska, bolečine v hrbtu, skolioza, lordoza, osteoartritis, petni trn, karpalni kanal, bolečine v sklepih, boleče in togo gibanje, migrene, glavoboli in vrtoglavice, nespečnost, težave s koncentracijo, plitko dihanje, stresno delo ali delovno okolje, fizično naporno delo, pa metoda pomaga, da jih učinkovito omilimo ali odpravimo. Za pravilen pristop k AEQ-meto-di" organiziramo delavnice. Strokovno usposobljeni učitelji skrbimo za ustrezno seznanjanje udeležencev z metodo ter vodimo, usmerjamo in nadzorujemo izvajanje AEQ-gibov" in AEQ-vaj"; na skupinskih in tudi individualnih delavnicah ter tudi po njih. Vsi, željni sprememb na bolje, vabljeni, da mi za vse dodatne informacije in pojasnila pišete na spletnem naslovu: druantia.teja.logar@gmail.com, na fa-cebooku: https://www.facebook.com/ druantia.teja.logar/ ali pokličete na telefonsko številko 040 453 004. Teja Logar, učiteljica AEQ- RDEČI KRIŽ VRHNIKA Izlet za krvodajalce Spoštovani krvodajalci, krvodajalke - vljudno vabljeni v soboto, 2. junija, na krvodajalski izlet - čaka vas zanimiv dan. Odhod avtobusa z Vrhnike bo ob 7. uri zjutraj s Trga Karla Gra-beljška. Prijavite se na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447, število prijav je omejeno, zato pohitite. Člani ekipe PP RK Vrhnika - v Planici Na podlagi dobrih izkušenj iz prejšnjih let ter na podlagi dobrega sodelovanja z URSZR je RKS tudi letos prejel vabilo Organizacijskega komiteja Planica, da bi ekipe prve pomoči RKS sodelovale pri izvedbi FIS finala svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Na svetovnem pokalu so sodelovali tudi naši člani ekipe PP RK Vrhnika. Akcija RK in Mercatorja: »Zbiramo hrano. lahko prispevaš?« Rdeči križ Slovenije in druge humanitarne organizacije pomagajo s prehranskimi paketi in higienskimi pripomočki več sto tisoč posameznikom in družinam z otroki, ki živijo v hudi socialni stiski, vendar pomoč zadošča za preživetje komaj nekaj dni v mesecu. Za izdatnejšo pomoč bi potrebovali nekaj tisoč ton hrane več. Če bi vsak odrasli Slovenec na leto prispeval samo štiri kilograme hrane, bi lahko zbrali štiri tisoč ton in tako podvojili količino, ki jo razdelimo danes. Tudi letos smo na Vrhniki v četr- tek, 19. marca, sodelovali v vseslovenski skupni humanitarni akciji Rdečega križa in Mercatorja Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? Naše prostovoljke so v avli trgovskega centra Mercator vljudno nagovorile in povabile k sodelovanju v akciji kupce, naj darujejo nekaj za socialno grožene občane. Občani so se na akcijo lepo odzvali, za kar se vsem najlepše zahvaljujemo. Veliko otrok in starejših ne more na počitnice. Razveselimo jih. ^ Peljimojih. na morje! Po svojih zmožnostih lahko prispevate: 0 MORJEna1919 Q MORJE5 na 1919 nakazilo poljubnega zneska TRR SI56 03100-1234567891, sklic SI00-96830. Stari in mladi na morje gremo radi!" Takole so nam občani ob izhodu iz trgovine Mercator darovali hrano. Vat na www.rks.si/zbiramDpomoc 11 Akcijo podprejo: Al,Telekom Slovenije, TeHemach inT-2 N OS Skupne strani 30. april 2018» rn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upravna enota v letu 2017 Upravna enota Vrhnika opravlja naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov. Upravna enota je, kot rečeno, nekakšna krajevna izpostava, ki opravlja naloge različnih ministrstev ter druge naloge države, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi. V Sloveniji imamo 58 upravnih enot. Upravna enota Vrhnika pokriva območje treh občin: Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja. Po sprejetju Strategije razvoja slovenske javne uprave - SJU 2020 smo naše delovanje v okviru možnosti tudi v letu 2017 prilagajali njenim strateškim ciljem, etiko upravnega poslovanja, medsebojne odno- se in odnose do naših strank pa še temeljnim načelom, vrednotam in smernicam za zakonito, samostojno, politično nevtralno, strokovno, nepristransko, transparentno, etično in odgovorno delo, ki jih v podporo Statistični podatki po stalnem prebivališču: Upravna enota VRHNIKA Leto 2015 2016 2017 Prebivalci 24.641 24.808 24.897 Rojstva 293 257 254 Smrti 179 191 188 SJU 2020 določa Politika Vlade Republike Slovenije o napredku in kakovosti sodobne javne uprave. V skladu z navedenim so tudi prizadevanja za izboljšanje sistema kakovosti in kontrolnega okolja, etiko upravnega poslovanja, dobre medsebojne odnose in zadovoljstvo strank v letu 2017 dala dobre rezultate. Z enakim številom zaposlenih (24) kot v letu 2017 smo dosegli postavljene cilje. Statistični podatki kažejo, da smo v letu 2017 skupno rešili več kot 30.787 postopkov; od tega 10.697 upravnih zadev, kar 750 več kot leto poprej in 20.090 drugih upravnih nalog, kar 1371 več kot leta 2017. Pri tem nam je v veliko zadovoljstvo, da se je ob tako velikem številu postopkov zmanjšalo število pritožb na naše delo, v primerjavi z letom 2017, kar nas dodatno utrjuje v prepričanju, da smo z našimi prizadevanji za kakovost dela in medoseb-nih odnosov tako znotraj kolektiva kot v odnosu do strank na pravi poti. Od vseh prejetih pritožb (10) jih je bilo največ na področju kmetijstva (6) in gradenj (3). Ugotavljamo, da so najpogostejši pritožbeni razlo- gi na tem področju zunanjega in ne notranjega izvora. Gre za nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov, zakonodaje in podzakonskih predpisov s tega področja. Iz tega je razvidno, da so vzroki za nezadovoljstvo bolj sistemske narave, tako da nanje sicer znova opozarjamo, vendar kaj dosti očitno ne moremo vplivati. Glede tega velja izpostaviti, da so že lani začeli veljati Gradbeni zakon, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti in Zakon o urejanju prostora, ki se bodo začeli uporabljati junija 2018. Narava vzrokov torej kaže, da je dejansko število pritožb na delo naših zaposlenih zelo majhno, čeprav smo lani izdali 166 gradbenih dovoljenj in 18 uporabnih. S tem se sicer ne tolažimo, ker posledice občutimo oboji, tako zaposleni kot stranke v postopkih. Prav zato znova v poročilih, in sicer izražamo pričakovanje, da se bo kakovost urejanja v prostorskih in drugih splošnih aktih sčasoma vendarle izboljšala. Novost minulega leta je tudi Zakon o voznikih, ki je prinesel spremembo pri izdaji vozniških dovoljenj, saj mora stranka za izdajo med drugim izpolnjevati Občina VRHNIKA Občina BOROVNICA Občina LOG -DRAGOMER Leto 2015 2016 2017 2015 2016 2017 2015 2016 2017 Prebivalci 16.662 16.700 16.790 4.315 4.445 4.457 3.664 3.663 3.650 Rojstva 194 165 161 61 56 57 38 36 36 Smrti 127 130 119 32 25 36 20 36 33 Vir podatkov je Ministrstvo za notranje zadeve. V nadaljevanju navajamo številčni prikaz nekaterih postopkov v zadnjih treh letih: Zap. št. Vsebina 2015 2016 2017 1. Skupno število vseh rešenih postopkov 27.490 28.666 30.787 2. Število izdanih potnih listin 846 859 1.090 3. Število izdanih osebnih izkaznic 2.344 2.958 3.642 4. Število izdanih gradbenih dovoljenj 162 151 166 5. število izdanih in podaljšanih vozniških dovoljenj 1.564 1.818 1.915 6. Število registracij vozil in izdanih prometnih dovoljenj 526 597 564 7. Število sklenjenih zakonskih zvez 83 77 65 pogoj običajnega prebivališča v Sloveniji (običajno prebivališče je kraj, v katerem oseba stanuje vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu zaradi osebnih in/ ali poklicnih vezi). Ena izmed novosti novega Zakona o voznikih je tudi, da lahko stranka oz. kandidat za voznika od lani na katerikoli upravni enoti uredi tudi vpis spremljevalca(ev) v evidenčni karton vožnje. Julija 2017 je bila upravnim enotam na podlagi Pravilnika o EU kartici ugodnosti za invalide dodeljena nova pristojnost, tako smo do konca leta invalidom izdali 42 tovrstnih kartic ugodnosti. To pomeni, da invalidi lahko koristijo ugodnosti na področju prometa, turizma, kulture, športa itn. Več si lahko ogledate na naslednji povezavi http://www.invalidska-kartica. si/ Na področju vojne zakonodaje so bile v letu 2017 dokončno uveljavljene spremembe Zakona o vojnih veteranih, po katerem se pravica do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna ponovno zagotavlja v polnem obsegu osebam s statusom vojnega veterana in dopolnjenimi 55 leti starosti. Na upravni enoti smo po uradni dolžnosti uvedli postopke za vse veterane, ki jim je bila pravica odvzeta v letu 2013. To pravico je lani pridobilo 380 vojnih veteranov. Od leta 2014 smo pristojni tudi za izdajo vrednotnic, in sicer za osebno dopolnilno delo, na podlagi katerega je mogoče opravljati osebno dopolnilno delo, s ciljem spodbujanja zakonitega opravljanja del, ki se najpogosteje opravljajo na črno (npr. pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok ...). Lani smo jih izdali 140. Upravno notranje zadeve (državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itn.) sodijo med najobsežnejše in zajemajo raznovrstne postopke. Njihovo število je lani preseglo 9.200 upravnih zadev. V to področje spada tudi prijava prebivališča, kamor se uvrščajo postopki ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Veliko tovrstnih postopkov (92) je večinoma posledica nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da ljudje v stiski potrebujejo več pozornosti in razumevanja. Temu primerno si prizadevamo, da jim pomagamo. Zal so nekatere stranke v tovrstnih postopkih kljub temu nestrpne in žaljive, včasih celo nasilne. Nekateri lastniki vozil se jezijo zaradi prekrškovnih postopkov, ki jih je upravna enota kot prekrškovni organ dolžna uvesti po uradni dolžnosti zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, nespremenjenih podatkov v prometnem dovoljenju, prenehanja veljavnosti zavarovalne police in glede prijave lokacije vozila pri odjavi vozila. Na podlagi opustitev prej navedenih zakonskih obveznosti smo izdali 64 plačilnih nalogov. Kot rečeno, upravna enota mora pri tem ukrepati po uradni dolžnosti. Seveda se je prekrškom mogoče preprosto izogniti: samo zakone je treba spoštovati. Pomemben del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi so še druge upravne naloge, ki smo jih izvedli več kot 20.090 (npr. različna potrdila iz uradnih evidenc). Glede tega velja posebej poudariti delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t.i. GERK-ov. Le--teh smo v letu 2017 zarisali natančno 351. Za konec, a ne nazadnje velja poudariti, da je k dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do naših strank tudi lani prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva. Mag. Gabrijela Mlinar, načelnica Wascasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [66] Ljubezen in prijateljstvo Vrhnika, 14. april - V polni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je potekal že tradicionalni Pomladni gala koncert. Orkester simfonika Vrhnika pod dirigentsko taktirko Marka Fabianija je zopet presenetil svoje občinstvo z novim programom, z novimi priljubljenimi skladbami, ki so vse prisotne popeljale v prijateljstva in v ljubezenske spomine. Seveda pa velja zasluga za odlično pevsko spremljavo Mešanega pevskega zbora Mavrica in otroškega pevskega zbora Mlada mavrica. Zborovodkinja obeh zborov je Darinka Fabiani. S prelepimi besednimi citati naslovnega koncerta Ljubezen in prijateljstvo je koncert povezovala Petra Grom. Občinstvo je bilo navdušeno nad prelepim gala koncertom. Tudi postavitev vseh nastopajočih na odru je bila prvič malo drugačna, saj je bila njihova vidnost nastopanja res odlična. V prvem delu koncerta smo poslušalci slišali nekaj znanih ljubezenskih in prijateljskih melodij. Prva je bila G. Millerja Moonlight serenade, nato pa ljubezenska tema iz znanega filma Boter. Med preostalimi pesmi- mi je bila tudi Ptičje strašilo M. Sepeta. Za posladek prvega dela pa so Mlade mavrice skupaj z obema nastopajočima zapeli Kekčevo pesem in Ko se sme-ješ. V drugem delu so glasbeniki med drugim predstavili Ne čakaj na maj (B. Lesjaka), Irski ples iz filma Titanik in dve dalmatinski narodni Dva Bracani-na in Čiribiribela, za konec pa znano S. in V. Avsenika Prijatelji, ostanimo prijatelji. To pa je bil vrhunec koncerta, saj so morali izvajalci zapeti in zaigrati še dodatke. Navdušenja tako ni bilo konca. Vsi skupaj smo postali prijatelji, s svojimi ljubezenskimi zgodbami. Nastopajoči so si zaslužili ogromen aplavz. Pokazali so vse svoje profesionalno glasbeno znanje. Vrhnika si to zasluži, še posebno ob letošnji 100. obletnici smrti Ivana Cankarja. Mirne duše lahko zapišem, da se še ne zavedamo, kako profesionalno dober je orkester Simfonika Vrhnika, ki tudi veliko gostuje po slovenskih krajih. Marsikdo je ob izhodu z uspešnega koncerta rekel: »Že komaj čakam na naslednji njihov koncert, saj nam bodo zopet pripravili kakšno glasbeno presenečenje, kot ga vedno.« Simon Seljak Koncert seksteta Odoica Kulturno društvo Podlipa - Smrečje je organiziralo koncert seksteta Odoica v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Koncert je bil 7. aprila 2018, točno ob 19.18, poimenovali pa so ga Hlapec Jernej in njegova prašica. Tako je bil namenjen tudi Cankarjevemu letu 2018 ob 100-obletnici njegove smrti. Pevci Odoice so poskrbeli za prelep glasbeni večer, trije igralci pa za hudomušne citate Cankarjevih del, povezanih s sedanjostjo. Zato so prejeli kar precej smeha polne dvorane. Tako smo Cankarja spoznali tudi na humorističen način. Bravo, bilo je lepo. Simon Seljak * & ^ I 1 iP Podlipski Cankar 1 ' t ■..' ? i*. j t VTi I 91 v * 51. Območna revija pevcev Prvi z desne je strokovni spremljevalec revije Tomaž Pirnat. Vrhnika, 17. marec - Cankarjev dom Vrhnika je gostil že 51. Območno revijo odrskih pevskih zborov in skupin občin Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja. Sekstet Odoica Organizatorica je bila JSKD OI Vrhnika v sodelovanju z ZIC Vrhnika in občinami Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer. Že sama številka 51. revija pove, da imamo od nekdanje Občine Vrhnika in od sedanjih treh že več kot pol stoletja pevski prikaz delovanja številnih pevskih zborov na tem območju. Veliko let nazaj je bil organizator revij in tudi srečanj zborov takratni občinski sindikalni svet Vrhnika. Letos se je revije udeležilo devet odraslih pevskih zborov in skupin: MPZ Ivan Cankar Vrhnika (zborovodja Lovro Grom), MPZ Društva invalidov Vrhnika (zborovodja Jože Jesenovec), MPZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo (zboro- vodkinja Ksenija Pirc), Moški pevski zbor Štingl'c Borovnica (zborovodja Aleksander Müller), Mešani cerkveni pevski zbor KUD Podlipa - Smrečje (zborovodja Primož Malava-šič), Ženski pevski zbor Tonja Borovnica (zborovodkinja Eva Mori), Oktet Raskovec Vrhnika (vodja Mitja Drašler), MPZ Mavrica Vrhnika (zborovodkinja Darinka Fabiani) in Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla Vrhnika (zborovodja Primož Malavašič). Vsak zbor je zapel tri pesmi, kot tematsko pa so lahko v eni pesmi uporabili besedila Ivana Cankarja. S tem je revija tudi proslavila Cankarjevo leto 2018 ob njegovi 100. obletnici smrti. Strokovni spremljevalec letošnje vrhniške re- vije je bil Tomaž Pirnat, ki že dalj časa spremlja pevske revije v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Tomaž Pirnat je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval se je na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri prof. Johannesu Prin-zu. Deloval je kot zborovodja MePZ Groblje in Domžalskega komornega zbora. Že petnajst let vodi Mladinski zbor RTV Slovenija in osmo sezono komorni zbor Limbar iz Moravč. Sami zbori so pokazali zavidljivo dobro pevsko znanje, vsaj po moji oceni, ker res že veliko let spremljam njihove koncerte in nastope. Pevci, le tako naprej, saj vas v zborih družita prijateljstvo in ljubezen do petja, kar pa je v sedanjih razmerah bistvenega pomena. Simon Seljak Wascasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Odprli razstavo o spomeniku Ivana Cankarja Vrhnika, 16. april - Če smo popolnoma natančni, gre za dopolnjeno razstavo, ki je luč sveta že ugledala leta 2006. Tokrat se v preddverju Cankarjevega doma predstavljata s svojimi deli še dva vrhniška kiparja: Alenka Vidrgar in Bojan Mavsar. «T Kot je dejala slednja, ki je imela včasih v Cankarjevem domu atelje, je ^8lkeatoIqvib že od samega začetka izdelovala Cankarjeve podobe, največkrat manjše, ki so bile mišljene kot spominki ali dari-la.Letos, Cankarjevem letu, pa se bo pisatelju poklonila z večjim reliefom, ki bo dobil svoje mesto na zunanji steni osre- To je še ena potrditev vsebine prireditev v Cankarjevem letu, ki ga, kot je dejal župan Stojan Jakin na odprtju, država letos časti bolj kot ne samo na deklarativni ravni: »Zastavonoša slavljenja pisatelja pa še naprej ostaja Vrhnika.« Dopolnjena dokumentarna razstava v avli in galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled od 16. aprila do 6. maja 2018. V Cankarjevem letu 2018 so jo pripravili Muzejsko dru- časopisu Jutro zaprosili slovenske upodabljajoče umetnike, ki se zanimajo za izvršitev Cankarjevega spomenika, naj do 20. oktobra 1929 pošljejo svoje osnutke v pisarno Kmetske posojilnice na Vrhniki. Kljub pomanjkljivemu razpisu, ki je bil deležen hudih kritik in kratkemu roku, se je odzvalo deset umetnikov. Poslali so 21 osnutkov. 24. novembra 1929 se je zbrala žirija, ki so jo sestavljali Rihard Jakopič, Jože Plečnik, Matej Sternen, dr. France Stele in dr. Stanko Vurnik. Ugotovili so, da nobeden od osnutkov povsem ne ustreza. Odbrali so šest najboljših. Med njimi so se zedinili za osnutek Popotnik 2 kiparja Lojzeta Dolinarja, ki predstavlja Cankarja, sedečega dnjega vrhniškega kulturnega hrama. Bojan Mavsar, »sosed« Ivana Cankarja, pa je dejal, da ga je spoznal šele po preselitvi na Vrhniko, kjer ga je odkrival preko poezije in risb, kar ga je zelo navdušilo, saj kaže na vsestransko umetniško Cankarjevo dušo. Slednjega je že ničkolikokrat upodobil, eden njegovih največjih poklonov literatu pa je bil ponatis Cankarjeve pesniške zbirke Erotika, ki jih je Mavsar popestril z razstavo lastnih grafičnih listov (Hommage Cankarju). Eno njegovih zadnjih odmevnejših del pa je skulptura na njegovem vrtu, kjer je v pomenu kritike družbe umestil Cankarjevo podobo na ribežen. Druga posebnost razstave pa so prvič razstavljeni načrti oziroma grafični listi Cankarjevega spomenika, ki so jih po srečnem naključju našli tako rekoč na smetišču in tako iztrgali pozabi. Razstava, ki jo je zbranim predstavila predsednica Muzejskega društva Vrhnika Katarina Oblak Brown, je kulturno obogatilo logaško kulturno društvo Drevored, poseben pečat pa ji je dal obisk Janka Malleja s slovenske prosvetne zveze v Celovcu. štvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. (gt, foto: GT) Ljudstvu je spomenik všeč ... še vedno. Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi... Ivan Cankar, Bela krizantema 1910 Leta 2006 je ob odprtju razstave Ljudstvu je spomenik všeč Marija Oblak Čarni povedala: »Mesec dni po smrti Ivana Cankarja so na Vrhniki ustanovili odbor za postavitev njegovega spomenika. Vodil ga je Jakob Hočevar, za njim pa Fran Jurca. Zbiranje denarja je zelo počasi napredovalo dokler niso leta 1928 med rojaki v Ameriki našli navdušenih poverjenikov, ki so kmalu zbrali pretežni del načrtovane vsote. Ko so rojaki objavili namero, da bodo poleti leta 1930 obiskali stari kraj, so delo na Vrhniki pospešili. Izbrali so prostor za spomenik. Septembra 1929 so s kratko notico v Bojan Mavsar Postavljanje spomenika Ivana Cankarja na kantonu ob cesti. Ogledali so si tudi prostor, ki ga je izbral odbor. Menili so, da ni primeren in predlagali, naj spomenik postavijo pred pročelje nekdanje vrhniške čitalnice. Odbor mnenja žirije v ničemer ni upošteval. Objavil ni niti rezultatov razpisa. Pretekla sta več kot dva meseca, ne da bi kiparji, ki so konkurirali na natečaju, izvedeli za odločitev odbora. Ta je izdelavo spomenika potihoma naročil Ivanu Jurko-viču po osnutku Mislec, ki ga je žirija soglasno odklonila. Pri tem se je skliceval na vrhniški »ljudski glas«, ki se je odločil za Jurkoviča, čigar osnutek je bil najbolj podoben pisatelju, kakor so ga Vrhničani poznali. Odbor je vztrajal tudi pri prvotno določenem prostoru za spomenik. Ravnanje odbora je izzvalo ostre odzive, ki jim v časopisju lahko sledimo vso pomlad 1930. Spomenik so zelo slovesno odkrili 10. avgusta 1930. Slavnostni govornik je bil Fran S. Fin-žgar. Istega dne so odkrili tudi spominsko ploščo na Cankarjevi spominski hiši na Klancu.« Fran S. Finžgar je po odkritju spomenika zapisal: » ... O umetnostni vrednosti spome- nika so strokovnjaki različnih mnenj . Ljudstvu je spomenik - tako se glase poročila od mnogih strani - všeč in tako bi bil vsaj ta njegov namen dosežen. Tudi nam, ki smo poznali Cankarja v življenju, se zdi, da je zunanja stran njegovega telesa točno podana, manj pa je v sohi tistega nemirnega, vedno delujočega, otožnega in obenem upornega duha Cankarjevega, katerega naj bi bil kipar skušal ohraniti potomcem. - Vrhnika sme biti ponosna, da je prva postavila svojemu največjemu sinu in oboževalcu spomenik. Na Ljubljani je zdaj, da pokaže, da ne zaostaja za Vrhniko! In to pot se bomo še huje udarili, še ostreje in še strože merili, ko bo šlo za odločitev, kakšen naj bo kamen ali bron našemu Ivanu v spomin.« V Ljubljani je šele po desetletjih oživela ideja o spomeniku Ivanu Cankarju. Leta 1969 so razpisali interni anonimni natečaj za izdelavo idejne rešitve za spomenik. Odzvalo se je šest kiparjev. Prispeli osnutki niso dosegali tiste razvojne stopnje, da bi se žirija lahko odločila, kdo bo izdelal spomenik. Tri enakovredne druge nagrade so podelili Petru Černetu, Dragu Tršarju in Janezu Boljki. Osnutki, razstavljeni v Mestni galeriji, tudi niso navdušili obiskovalcev. Pripravljalni odbor je februarja 1971 razpisal drugi »splošni slovenski anonimni natečaj«. Tokrat je prispelo trinajst osnutkov. Prve nagrade niso podelili, drugo, zvišano nagrado je prejel Janez Boljka, dve tretji pa Igor Skulj in Lojze Drašler. Nad razstavljenimi osnutki obiskovalci niso bili navdušeni. Pripravljalni odbor in žirija pa sta se odločila, da izdelavo spomenika zaupata Janezu Boljki. Kipar Janez Boljka se je lotil dela in maja 1974 je v Mali galeriji razstavil izbor trinajstih plastik, osnutkov in študij za Cankarjev kip. Načrtoval je do 4 m visok spomenik s fontano, ki bi ga do leta 1976 postavil v bližini Šu-mija. Odmevi so bili pozitivni in negativni. Vendar je dobil toliko različnih pripomb in celo grozilna pisma, da se je naročilu nepreklicno odpovedal. Leta 1976 je v Zvezdi postavil na ogled svojega Cankarja kipar Bojan Kunaver, ki z njim ni konkuriral na nobenem natečaju. Kip je moral kmalu umakniti. Odbor za izgradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja je spomladi 1979 razpisal tretji natečaj za Cankarjev spomenik, ki naj bi stal pred kulturnim domom. Žirija je izbrala osnutek Slavka Tihca. Spomenik, sestavljen iz lamel, je visok 3,30 m, v širino Alenka Vidrgar in globino pa meri 2,60 m. Na njem sta poleg Cankarjevega obraza vidna še njegov podpis in rokopisni citat: »Moje delo je slutnja zarje.« Spomenik so slovesno odkrili 10. maja 1982. Pri upodobitvi Cankarja umetniki še vedno iščejo, » kako upodobiti tisti nemirni, vedno delujoči, otožni in obenem uporni duh Cankarjev« in Cankarjevemu letu 2018 se poklanjata tudi Alenka Vidrgar in Bojan Mavsar, kiparja, ki ju podoba in izročilo velikega Vrh-ničana navdihuje že dolga leta. Na dopolnjeni dokumentarni razstavi Ljudstvu je spomenik všeč ... še vedno je prikazan tudi del njunega ustvarjanja. Vljudno vabljeni na ogled razstave do 6. maja 2018. Tatjana Oblak Milčinski Haščasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V zadnjih letih smo se že navadili, da je del zabavnega programa Argonavtskih dnevov na Vrhniki tudi koncert Big banda Vrhnika na bazenu. Prav bazen s svojo lokacijo in energijo ponovno združuje vse generacije tako kot pred leti, ko je bil napolnjen z vodo, le da je tokrat njegova vsebina drugačna, a zato nič manj vznemerljiva. Fa noč je moja Big band letos v goste vabi Janeza Bončina - Benča, ki je eden vodilnih avtorjev in iz- vajalcev slovenske in nekdanje jugoslovanske rock glasbe. Med drugimi je s skupino Mladi levi ustvarjal projekte, ki so pomenili začetek slovenskega pop rocka, osnoval pa je tudi skupi- no September, ki je združevala džez in rock in so jo mnogi označili za ambasadorja jugo- slovanskega rocka v tujini. Med številni raznolikimi projekti, ki so odmevali doma in v tujini, je zanimiv podatek, da ga je v 80-ih letih Pepsi Cola izbrala za jugoslovanskega predstavnika mednarodne propagandne akcije, posledica katere je bil reklamni spot, v katerem je nastopil skupaj s Tino Turner. Leta 2013 je izdal ploščo z naslovom Live in Mons, na kateri so njegove največje avtorske uspešnice, aranžirane in odigrane z Big Bandom RTV Slovenija. O albumu je Benč dejal: »Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se mi bo to zgodilo ... V vseh letih glasbenega ustvarjanja sem nekje v sebi čutil, da dobre pesmi dobijo svojo pravo obliko in vsebino le v sodelovanju z vrhunskimi glasbeniki in aranžerji . Te energije smo združili na "live" koncertu v Monsu . To je to, kaj zdaj?« Odgovor ponujamo mi, Big Band Vrhnika, saj bomo skupaj z Benčem pripravili koncert v bazenu, kjer bomo prav s temi skladbami in to energijo napolnili vrhniški Bazen. Vidimo se 21. 6. 2018 ob 20. uri. Vljudno vabljeni! Zunaj sije gorki maj - parkjazz Poletje in Cankarjevi dnevi so pred vrati. Toplo vreme in dobra družba sta kot nalašč za preživljanje prijetnih večerov v najboljši družbi. In kaj je lepšega, kot da se na v parku pred Zavodom Ivana orkestrski glasbi. Big Band Vrhnika tokrat svoj pomladni koncert premierno seli iz lepe in udobne dvorane Cankarjevega doma v naravo, v center mesta. Orkestru se bo tokrat kot gost večernem sprehodu ustavite Cankarja in prisluhnete živi pridružil Jani Šepetavec. I jf \W/T- \ F|T T/ VODI KARIO VIZEK PON 21-S- L NAMESTO VSTOPNINE PROSTOVOLJNI PRISPEVKI! HVALA! VLJUDNO VABLJENI V SINJO GORICO 87, 400m naprej od LIDLA, KONTAKT: 031382717(Klemen), 040937316(Rada), FB/Klub Orfej Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je po opravljenem šolanju na jazz oddelku Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani svoj študij nadaljeval na Jazz Institut Kunstuniversität v Gradcu v Avstriji, kjer se je uril v razredu profesorja Karl-heinza Miklina in tudi uspešno magistriral. Kot glasbenik se je udeleževal mojstrskih tečajev z vrhunskimi mentorji (Don Menza, Dave Liebman, Jerry Bergonzi), piše glasbo za različne projekte in ustvarja svoje skladbe. Kot multiinštrumenta-list redno sodeluje s priznanimi slovenskimi glasbeniki. Vsi, ki želite z nami preživeti prijeten glasbeni večer, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite 19. 5. 2018 ob 20 uri, s seboj pa lahko prinesete tudi svojo deko (podlago za sedenje) za čim večje udobje ob poslušanju odlične glasbe. Posebno obvestilo: v primeru slabega vremena bo koncert 2. 6. 2018 ob 20. uri, če pa bo vreme za koncert na prostem tudi takrat neprimerno, bomo 2. 6. 2018 ob 20. uri koncert izvedli v dvorani CD Vrhnika. Hvala lepa za razumevanje. Big Band v naravi Vabilo Društvo Nauportus viva v okviru Cankarjevih dni vabi na odprtje razstave z naslovom PODOBE IZ SANJ akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič, ki bo v sredo, 9. maja 2018, ob 18.30 v cerkvi svete Trojice na Vrhniki. Na odprtju bomo prisluhnili koncertu Mešanega pevskega zbora Antona Foersterja iz Ljubljane. Slikarko in njena dela bo predstavil g. Silvester Gaberšček. Pred odprtjem, ob 18. uri, bo v cerkvi maša. Razstava bo na ogled do nedelje, 13. maja 2018, popoldne med 16. in 19. uro, v četrtek, 10. maja, pa tudi med 10. in 12. uro. Lepo vabljeni! Wascasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [6K Stripovski Cankar 8. maja na Vrhniki >r» -v v^ , «r , - t>®r -Ju ep* „ (T* 0° o-1* feo^. o/, K o&o^ K ¿tVP |&>r šcratelfc Razstava ilustracij Cankar v stripu in gledališko-stripovski performans Cankar strip po popotovanju širom Slovenije prihajata v Cankarjev dom Vrhnika. Cankar v stripu širi zanimanje za odkrivanje Cankarja po vsej Sloveniji. Konec novembra lani so izšle tri stripovske interpretacije Cankarja, združene v zbirki Cankar v stripu, in napovedale razgibano obeleževanje 100. obletnice pisateljeve smrti. Zbirka vsebuje tri stripe vrhunskih slovenskih avtorjev in ilustratorjev, in sicer: Tanja Komadina in Boštjana Gorenca Pižame: Moj lajf (po motivih povesti Moje življenje), Igorja Šinkovca in Žige X. Gombača: Hlapec Jernej in pasja pravica (po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica) ter Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana Roze: Hlapci - ko angeli omagajo (po motivih drame Hlapci). Cankar v stripu niso le knjige, temveč prava kampanja za promocijo branja Cankarja in njegovo aktualiziranje. Tako Cankar v stripu poleg treh izvirnih knjig prinaša razstavo Cankar v stripu, gledališko-stripovski performans Cankar strip s Pižamo, Rozo in Gombačem, po stripu Moj lajf (Pižama, Komadina) bo oktobra v Lutkovnem gledališču Maribor nastala lutkovna predstava v režiji Sebastijana Horvata, avtorji pa z nastopi in stripovskimi de- lavnicami predstavljajo svoje razumevanje Cankarja po osnovnih in srednjih šolah ter knjižnicah po Sloveniji. Tega je tako veliko, da se Cankar v stripu ne bo zaključil z jubilejnim Cankarjevim letom, temveč bo širil misli in lepoto ustvarjanja vrhniškega pisateljskega genija še kar lep čas. Kajti ustvarjalci Cankarja v stripu smo prepričani, da je Cankar vedno aktualen in da je njegovo mesto v slovenki kulturi in intelektualnem življenju podcenjeno. Cankar v stripu prihaja v Cankarjev rojstni kraj 8. maja, dva dni pred pisateljevim rojstnim dnem. Po Domžalah, Velenju, Kopru, Ljubljani in pred gostovanjem v Sarajevu bo to peta postaja razstave, ki z odkrivanjem edinstvenega vpogleda v nastajanje stripovskih Cankarjevih likov in v tri različne stripovske tehnike ponuja učiteljem izvrstno orodje za približanje Cankarjevega dela in življenja učencem različnih starosti. Strip je namreč tisti medij, ki omogoča, da se neko delo postavi v širše kontekste, s tem pa s kombinacijo likovne in besedne govorice bralca na drugačen način popelje skozi vsebino. Takole je osnovnošolka Sara Pija iz Domžal opisala svojo izkušnjo razstave Cankar v stripu: »Vedno se mislila, da so Cankarjeva dela nezanimiva, a po tej predstavitvi sem drugega mnenja, kar pomeni, da je bil pri meni cilj s stripi dosežen.« Si lahko želimo pri mladih še kaj drugega? Odprtje razstavo bo nekoliko drugačno, kot smo tega vajeni na Vrhniki. Boštjan Gorenc Pižama, Andrej Rozman Roza in Žiga X Gombač bodo namreč v gledališko-stripovskem per-formansu »Cankar strip razkrili široko paleto čustev in dejstev glede njihovega lastnega razumevanja Cankarja ter njegovega mesta v današnji družbi in kulturi. Poučno, kritično, zabavno in pikro, vse v enem. Navdušili so že obiskovalce na treh predstavah v Ljubljani, dveh predstavah v Koprskem gledališču, v Mariborskem Lutkovnem gledališču, Velenju, Radovljici, na Slovenskih dnevih knjige v Ljubljani, maja pa bodo gostovali še v Zagrebu in Medvodah. Cankar v stripu širi ljubezen do branja knjig in odkrivanja Cankarjeve dediščine, ki je tudi danes živa in zelo povedna. Se vidimo na drugačnem Cankarju na Vrhniki 8. maja ob 19. uri! Dr. Uroš Grilc, zavod Škrateljc in vodja projekta Cankar v stripu Maj v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasne razstave: Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do 3. 12. 2018. Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljeno bo raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Na ogled od 17. 5. do 3. 12. 2018. Spored prireditev: nedelja, 6. 5., od 14.00 do 18.00: modelarske delavnice za družine od torka, 8. 5., do petka, 11. 5., ter nedelja, 13. 5.: Dnevi elektrotehnike četrtek, 17. 5., ob 18.00: odprtje občasne razstave Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija petek, 18. 5., ob 10.00: javno vodenje po občasni razstavi Znanje brez meja petek, 18. 5., ob 15.00: predstavitev začetkov razvoja avtomobilizma na naših tleh sobota, 19. 5., ob 9.30: delavnica Osnove restavratorstva (obvezne predhodne prijave) nedelja, 20. 5., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle sobota, 26. 5., ob 9.30: delavnica sitotiska (obvezne predhodne prijave) nedelja, 27. 5., ob 11.00: Sprehod po zgodovini in umetnosti samostana Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Občasne razstave KO U DARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj Na občasni razstavi predstavljamo zgodbo o vzponu podjetja z majhnim številom zaposlenih in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalcem so na ogled njihovi najpomembnejši izdelki in predstavitev delovanja prenapetostnih zaščit, najmlajši pa lahko več izvedo o pojavu strele. Na ogled do 30. 9. 2018. Spored prireditev: torek, 1. 5., in sreda, 2. 5., od 10.00 do 13.00: počitniške delavnice nedelja, 6. 5., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk nedelja, 13. 5., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine četrtek, 17. 5., in petek, 18. 5., ob 10.00 in ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja! (voden ogled za družine in brezplačen vstop v Muzej) nedelja, 20. 5., ob 15.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) NOVO V MPT: Zgodovino pošte in telekomunikacij lahko sedaj spoznate s pomočjo zvočnih postaj in otroškega vodnika z nalogami za najmanjše in malo večje! Tretji program Radia Slovenija - program Ars, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika Ivan Cankar - Borut Trekman: KURENT Javno predvajanje radijske igre PONEDELJEK, 14. maj 2018, ob 20. uri Radijska poustvaritev enega najboljših Cankarjevih besedil je napisana na osnovi pripovedke Kurent kot alegorije slovenskega naroda. Najbolj simbolistična pisateljeva daljša povest izraža njegovo globoko ljubezen do domovine, do slovenskega jezika, pokrajine in mehkega slovenskega značaja. Po enem najlepših slavospevov v naši literaturi pa se razliva grenkoba ob spoznanju o slovenskem narodu, ko se lahko veselo rajanje sprevrže v podobo obupa, umiranja in smrti. Kurent pooseblja umetnika in kljub svoji veseli naravi doživlja in spoznava svojo trpko usodo in nesrečno usodo svoje lepe dežele. Avtorja radijske igre - prirejevalca Boruta Trekmana in skladatelja Uroša Kreka - je zanimalo predvsem, kako je mogoče svet Cankarjevega besedila izraziti z zvenom besede in glasbe. Zato sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z vrhunsko igralsko zasedbo (Polde Bibič, Janez Hočevar, Ivanka Mežan, Dare Valič, Jurij Souček, Štefka Drolc ...). Radijska igra traja 53 minut. Vljudno vabljeni! Wascasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Skupščina AKMS na Vrhniki Konec marca, natančneje 29., je v našem kinu, v Cankarjevem domu na Vrhniki, potekala skupščina Art kino mreže Slovenije, ki se je je udeležilo več kot dvajset predstavnikov različnih kinematografov iz celotne Slovenije. Art kino mreža, katere ustanovni član smo tudi mi, sedaj združuje 24 kinematografov, ki skrbimo za prikazovanje kakovostnega art programa ter za dodatne obfilmske vsebine. Najzgovornejši podatek, ki je bil predstavljen na skupščini, je obisk gledalcev v celotni ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA Moški ne jočejo Drama/Muškarci ne plaču/režija: Alen Drljevic/scenarij: Alen Drljevic, Zoran Solomun Bosna in Hercegovina, Nemčija, Hrvaška, Slovenija/98'. Skupina vojnih veteranov iz nekdanje Jugoslavije se udeleži terapevtske delavnice v odmaknjenem gorskem hotelu. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo delavnice potekale v umirjenem in ubranem ozračju in prav res vsaka nepremišljena beseda in vsak čemeren pogled med soudeleženci izzoveta sumničavost in jezo. Nekdanji vojaki le stežka razbijejo okove svojega moškega ega in predsodkov ter se soočijo z nehumanostjo nekaterih dogodkov in dejanj, ne glede na to, ali so jih zagrešili sami ali pa kdo drug. Ana, ljubezen moja Romantična drama/Ana, mon amour/režija: Calin Peter Netzer/scenarij: Calin Peter Netzer, Cezar Paul-Badescu, lulia Lu-manare/Romunija, Nemčija, Francija/125' . Toma in Ana se spoznata med študijem književnosti. Ana je tesnobna, ima panične napade in težave v družini, vendar ji Toma ves čas stoji ob strani. Čeprav se zdi, da je v njunem razmerju on tisti, ki ima vse pod nadzorom, v resnici zgolj sledi ženski, ki je ne razume. Ko Ana končno premaga svoje strahove in se prilagodi zunanjemu svetu, ostane sam s kopico vprašanj. Vztrajanje Drama/ Perseverance/režija: Miha Knific/scenarij: Miha Knific, Klavdija Zupan, Marjan Alčevski/Slovenija, Srbija, Italija/110'. Vztrajanje je mozaična pripoved o dogodkih, ki so zaznamovali glavne like. Vsaka posamezna zgodba odslikava misli, cilje, strahove in želje svojega junaka ter jih skuša ubesediti skozi notranje monologe, redkobesedna izpraševanja o samem sebi, skozi spomine in izpovedi. Filmski kolaž raznolikih intimnih življenjskih zgodb želi pripovedovati o fenomenu človeka. Ravno zato si liki v filmu ne delijo kraja ali časa dogajanja, ne vedo drug za drugega in nikoli ne bodo. Štefka Drolc Katarina t*asr Demeter Bitenc Ivanka Meio^ Mojca Fstuj Saša Pavček VZII film Mihe Knificii RAJANJE Playing man Dokumentarni film/Playing men/ režija in scenarij: Matjaž Ivanišin/Slovenija, Hrvaška/611. Film nas odpelje na popotovanje skozi Slovenijo, Hrvaško, Italijo in Turčijo ter prikazuje moške vseh generacij, ki se družijo, kot so se družili že njihovi predniki - ob igrah. A med snemanjem režiser doživi globoko ustvarjalno krizo in kamero obrne proti sebi. Spomini na otroštvo in podobe iz nedokončanega projekta se pomešajo v odo o absurdnosti geste. Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu Romantična drama/Film Stars Don't Die in Liverpool/režija: Paul McGuigan/scenarij: Matt Greenhalgh, Peter Turner/Velika Britanija/106'. Film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno in ekscentrično hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Senzualna femme fatale se je v petdesetih letih pojavljala ob velikih imenih, kot so Humphrey Bogart, Robert Mitchum, Lana Turner in Kirk Douglas, leta 1952 pa za nastop v Minnellijevem Mestu iluzij (The Bad and The Beautiful) prejela oskarja za stransko žensko vlogo. Mladi Turner jo je spoznal leta 1978 v Liverpoolu, kjer je igralka, takrat že v poznih petdesetih, nastopala v manjših gledaliških produkcijah. Prijazna dežela Kriminalna drama/Sweet Country/režija: Warwick Thornton/scenarij: Steven McGregor, David Tra nter/Avstra lija/113'. Sam je domorodec v srednjih letih, ki dela za pridigarja v divjini Severnega teritorija v Avstraliji. Ko se v sosednje oporišče priseli zagrenjeni vojni veteran Harry, pošlje pridigar k njemu Sama in njegovo družino, da bi mu pomagali pri vzreji živine. Vendar pa se odnos med moškima hitro poslabša, dokler naposled ne izbruhne nasilen obračun, v katerem Sam v samoobrambi ubije Harryja. Domorodec tako postane iskan kriminalec, ki ga bremeni umor belca, zato z ženo zbeži v divjino - v čudovito, a izjemno kruto puščavsko pokrajino. Narednik Fletcher dobi nalogo, da Sama izsledi, a ko začnejo prihajati na dan podrobnosti obračuna, se pri okoliških prebivalcih vse bolj poraja vprašanje, ali lov za domnevnim storilcem res služi pravici. Fantastična ženska Drama/Una mujer fantásticaMija: Sebastián Lelio/scenarij: Sebastián Lelio, Gonzalo Maza/Čile, Nemčija, Španija, ZDA/100'. Film predstavi zgodbo transspolne ženske Marine, ki ob nepričakovani smrti precej starejšega ljubimca trči ob nerazumevanje in sovraštvo pokojnikove družine. Dobitnik oskarja za najboljši tujejezični film. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika mreži, saj je na sedežih 27 ki-nodvoran v letu 2017 uživalo kar 412.000 gledalcev na skupno 10.000 filmskih projekcijah. Med najuspešnejšimi filmi domače produkcije se je na vrh zavihtel Petkovičev Košarkar naj bo, največ ogledov v kategoriji tuj film pa je dosegel muzikal Dežela La La. Vse prisotne je na začetku pozdravila koordi-natorka kulturnih dogodkov v Cankarjevem domu na Vrhni- ki, ga. Tatjana Oblak Milčinski, nato pa so potekale uradne aktivnosti in glasovanja v okviru skupščine. Po koncu skupščine smo se odpravili na kosilo, kjer so se nam pridružili distributerji filmov, ki so kasneje predstavili filmske novosti druge polovice letošnjega leta. Z nami so bili Blitz film, Karantanija Cinemas, 2i film, Demiurg in Famous Fox. Po predstavitvi filmskih novosti pa smo si skupaj premierno ogledali film Sicilijanski duhovi. Pred ogledom filma je potekal pogovor z režiserjem omenjenega filma Antoniom Piazzom in mladim igralec Gaetanom Fer-nandezom. Veseli nas, da smo lahko gostili ta dogodek, ki je eden pomembnejših v okviru našega kinematografskega delovanja zunaj mestnega delovanja. Za kino Vrhnika: Žiga Novak, foto: ŽN RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 6. maja 2018 je v Galeriji in Avli na ogled dopolnjena dokumentarna razstava: v v »LJUDSTVU JE SPOMENIK VSEC« ... SE VEDNO, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika in s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. V torek, 8. maja 2018, ob 19. uri Vas z Zavodom Škrateljc in s Cankarjevo knjižnico Vrhnika vljudno vabimo na odprtje likovne razstave Tanje Komadina, Igorja Šinkovca in Damijana Stepančiča: CANKAR V STRIPU. Ob odprtju vabimo tudi na ogled gledališko-stripovski performansa CANKAR STRIP, v katerem bodo nastopili Boštjan Gorenc-Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza. Razstava v Avli in Mala dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 20. maja. V torek, 22. maja 2018, ob 19. uri Vas s Cankarjevo knjižnico Vrhnika vljudno vabimo na odprtje slikarske razstave OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Ob odprtju razstave bomo predstavili ponatis Erotike Ivana Cankarja (1899), ki ga pripravljamo ob Cankarjevem letu 2018. Razstava v Avli bo na ogled do 30. junija in od 1. do 16. septembra 2018. V torek, 29. maja 2018, ob 19. uri Vas vabimo na ogled večmedijskega projekta in odprtje fotografske razstave Lada Jakše: DA BI SLIŠALI NA SVOJA UŠESA IN VIDELI NA SVOJE OČI ... Ivan Cankar: Podobe iz sanj, 1917. Razstava v Galeriji bo na ogled do 16. junija 2018. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, si je mogoče ogledati ob predhodni najavi (TIC Vrhnika) in vsak delovni ponedeljek od 10. do 12. ure. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh) in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Vabljeni! Haščasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev maj 2018 do 6. maja 2018 MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA »LJUDSTVU JE SPOMENIK VŠEČ« ... ŠE VEDNO Dopolnjena dokumentarna razstava Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 1. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DVIGNI SIDRO Animirana pustolovščina, sinhro, Norveška, 6+ TOREK, 1. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TAKSI 5 Akcijska komedija, Francija SREDA, 2. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POLDI - PUSTOLOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA Animirana pustolovščina, sinhro, Islandija, Belgija, 6+ SREDA, 2. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANA, LJUBEZEN MOJA Romantična drama, sinhro, Romunija, Francija, Nemčija ČETRTEK, 3. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VZTRAJANJE Biografska drama, sinhro, Slovenija, Hrvaška, Italija, Srbija PETEK, 4. 5. 2018, ob 10.30 uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SREČANJE Avtorski projekt Nataše Keser po literarni predlogi Frana Milčinskega -Tolovaj Mataj Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 4. 5. 2018, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 FOLKLORNA SKUPINA ŠUMNIK BOROVNICA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POGRETO ZELJE Koncert, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 5. 2018, ob 10. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA BISERI BARJA Predavanje Ljuba Mohoriča o Malem Blatcu, Jurčevem šotišču in Kuclerjevem kamnolomu Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 5. 5. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZB NOB VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 73. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava s Partizanskim pevskim zborom Pinko Tomažič iz Trsta, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 6. 5. 2018, ob 19.30 uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 KUD LIGOJNA, DRAMSKA SEKCIJA SADIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKONSKE NADLOGE Vesela igra v dveh dejanjih, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 8. 5. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZAVOD ŠKRATELJC, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA CANKAR V STRIPU Odprtje likovne razstave (Tanja Komadina, Igor Šinkovec in Damijan Stepančič) CANKAR STRIP Gledališko-stripovski performans (Boštjan Gorenc-Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza) Avla, Mala in Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 5. 2018, ob 20. uri. Vstop z gratis vstopnicami. Neposredni prenos od 20.30 ure dalje na 3. programu Ars in video prenos na spletni strani programa Ars in spletni strani MMC. Na Radiu Prvi posnetek ob 21. uri. CANKARJEVI DNEVI 2018 OBČINA VRHNIKA, RTV SLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM - ARS, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in literarni večer: SKOZI ŽIVLJENJE IVANA CANKARJA Režija: Jože Valentič; scenarij Nives Kovač. Nastopajo: Pavle Ravnohrib, Robert Prebil, Žan Perko, Nataša Keser, Lara Wolf Završnik, Lena Hribar, Ana Špik, Dejan Mesec, Marta Kržič, Nastja Cajhen Rode, Oktet Raskovec Povezujeta: Ivan Lotrič in Maja Moll Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 11. 5. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA POMLADNI KONCERT Dirigent: Matic Titovšek Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 12. 5. 2018, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA 2. mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivan Cankar. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 13. 5. 2018. ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAMSKI ČLOVEK Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, Britanija, Francija, 6+ NEDELJA, 13. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOŠKI NE JOČEJO Liffe 2017, drama, ZDA, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Hrvaška, Nemčija NEDELJA, 13. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TIHO MESTO Grozljivka, ZDA PONEDELJEK, 14. 5. 2018, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 RTVSLO RADIO SLOVENIJA, 3. PROGRAM-ARS, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Ivan Cankar: KURENT Javno poslušanje radijske igre, mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 15. 5. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA POJ Z MENOJ Letni koncert otroških pevskih zborov Miškolini in Kuštravci, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PLAYING MAN Dokumentarni film, Slovenija, Hrvaška ČETRTEK, 17. 5. 2018, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, UROŠ VOŠNJAK RIMARAJA Zaključek 7. festivala otroške poezije, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DVIGNI SIDRO Animirana pustolovščina, sinhro, Norveška, 6+ PETEK, 18. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DEADPOOL2 Akcijska komedija, ZDA SOBOTA, 19. 5. 2018. ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAMSKI ČLOVEK Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, Britanija, Francija, 6+ SOBOTA, 19. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU Biografska romantična drama, Velika Britanija SOBOTA, 19. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DEADPOOL 2 Akcijska komedija, ZDA NEDELJA, 20. 5. 2018. ob 16. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POLDI - PUSTOLOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA 3D Animirana pustolovščina, sinhro, Islandija, Belgija, 6+ NEDELJA, 20. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NIKOLI ZARES TUKAJ Triler, Velika Britanija, Francija, ZDA NEDELJA, 20. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ LAŽNI MOŽ Romantična komedija, ZDA TOREK, 22. 5. 2018, ob 19. uri Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Ivan Cankar: Helena, Erotika , 1899 Izid ponatisa pesniške zbirke Ivana Cankarja - Erotika (1899) in odprtje slikarske razstave Bojana Mavsarja Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 23. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRIJAZNA DEŽELA Liffe 2017, kriminalna drama, Avstralija ČETRTEK, 24. 5. 2018, ob 17. uri. Vstop prost. OBČINA VRHNIKA JAVNA OBRAVNAVA SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 5. 2018, od 9. do 20. ure. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DAN ZA SKODELICO KAVE Festival kave; pokušnja kave in drugih kavnih dobrot, spremljevalni strokovni program: igre, delavnice, filmi o kavi. Park pred Cankarjevim domom na Vrhniki NEDELJA, 27. 5. 2018. ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JAMSKI ČLOVEK Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, Britanija, Francija, 6+ NEDELJA, 27. 5. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FANTASTIČNA ŽENSKA Drama, Čile, Nemčija, Španija, ZDA NEDELJA, 27. 5. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SOLO: ZGODBA VOJNE ZVEZD Akcijski film, ZDA PONEDELJEK, 28. 5. 2018, ob 19. uri. Vstop z gratis vstopnicami. CANKARJEVI DNEVI 2018 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 29. 5. 2018, ob 19. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2018 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DA BI SLIŠALI NA SVOJA UŠESA IN VIDELI NA SVOJE OČI ... Ivan Cankar: Podobe iz sanj, 1917 Večmedijski projekt o Ivanu Cankarju in odprtje razstave fotografa in glasbenika Lada Jakše. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 30. 5. 2018, ob 19. uri. Vstop z gratis vstopnicami. CANKARJEVI DNEVI 2018 GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 31. 5. 2018. ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: Z LJUBEZNIJO, VINCENT; VAN GOGHOVA SKRIVNOST Animirana biografska drama, Velika Britanija, Poljska Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www. mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar. si, www.vrhnika.si Vse kinopredstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Haščasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve v maju 2018 Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Bla-gajana vas vsako sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe datuma ali ure preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. Cankar v stripu «T CANKARJEVO 191BLETQ201B Zavod Škrateljc in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabita na odprtje likovne razstave Cankar v stripu, avtorji: Tanja Koma-dina, Igor Šinkovec in Damijan Stepančič, ter na gledališko--stripovski performans Cankar strip sodelujočih: Boštjan Gorenc - Pižama, Žiga X Gombač in Andrej Rozman Roza. Vabljeni v torek, 8. 5. 2018, ob 19.00 v prostore Cankarjevega doma na Vrhniki: avla, galerija in velika dvorana. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v maju: sreda, 9. maj: 8.00-11.00; ponedeljek, 14. maj: 15.00-18.00; sreda, 23. maj: 8.0011.00; ponedeljek, 28. maj: 15.00-18.00 Predstavitev knjige Toneta Kuntnerja Zamrznjena pomlad Tone Kuntner, priljubljen slovenski pesnik, svojo novo knjigo Zamrznjena Pomlad posveča 100. obletnici Cankarjeve smrti in 30. obletnici slovenske Pomladi, pa tudi nekaterim drugim okroglim obletnicam zgodovinskih dogodkov, ki so povezani z narodovimi sanjami. Slovenska Pomlad je za Kun-tnerja najsvetlejše obdobje slovenske zgodovine, zato jo piše z veliko začetnico. V knjigi je simbolično zbral trideset pesmi, od katerih je deset še neobjavljenih. Naslov knjige je prispodoba za osamosvojeno Slovenijo, ki je obstala, 'zamrznila' v primežu današnjega časa. Predstavitev zbirke bo v sredo, 9. 5. 2018, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. Na predstavitvi bo sodeloval tudi dramski igralec Jernej Kuntner. V sodelovanju z Založbo Karantanija in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. Cankar se predstavi Nastop članov Društva Slovencev Emona iz Rume, Društva Slovencev Ivan Cankar iz Zaječarja in MePZ IC Vrhnika, posvečen 100. obletnici smrti Ivana Cankarja. Vabi Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. V petek, 11. 5. 2018, ob 17.00, Grabeljškova dvorana CKV. Kako lahko manifestiram! Če želimo manifestirati, ali moramo videti dokaz le-tega oziroma rezultat, ki temelji na naših ciljih? Kaj manifestiramo v naših življenjih? Ali dosegamo svoje cilje? Delavnice izvaja Center Astera, več informacij in prijave na 040 90 66 90 ali Kimspirational.slove@ gmail.com. Cena: 13 €/osebo, za partnerja brezplačno. Vabljeni v petek, 11.5.2018, ob 19.00 v Grabeljškovo dvorano. Radijska igra Ivan Cankar - Borut Trekman: KURENT iT- RTV SLO, Radio Slovenija, Program ARS, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na javno predvajanje radijske igre. Radijska poustvaritev enega najboljših Cankarjevih besedil je napisana na osnovi pripovedke Kurent kot alegorije slovenskega naroda. Najbolj simbolistična pisateljeva daljša povest izraža njegovo globoko ljubezen do domovine, slovenskega jezika, pokrajine in do mehkega slovenskega značaja. Avtorja radijske igre, prirejevalca Boruta Trekmana in skladatelja Uroša Kreka, je zanimalo predvsem, kako je mogoče svet Cankarjevega besedila izraziti z zvenom besede in glasbe. Zato sta svojo vizijo KURENTA zastavila kot radiofonsko pesnitev z vrhunsko igralsko zasedbo. Ponedeljek, 14. 5. 2018, ob 20.00 v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Pišeš pesmi, zgodbe in uživaš v igranju z besedami? Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabita, da se nam pridružite v LITERARNICI za mlade od 10. do 15. leta s pesnico in pisateljico mag. Ano Porenta v sredo, 16. 5. 2018, ob 16.00 v Malavašičevem kotičku. Prijave na tel.: 01 750 2039, 040 505639 ali oi.vrhnika@jskd. si._ Predavanje: Kaj je pozitivna porodna izkušnja? »Velikokrat naletim na splošno družbeno mnenje, ki pravi, da je lep porod tak, ki je hiter, brez bolečin in se vse dobro konča. Kaj pa to pomeni? Kakšen je pozitiven odnos do poroda?« Simonne Kindermann vas vabi na pogovor, kaj je lepa porodna izkušnja, kako do nje priti, kaj določa naš odnos do poroda in razmišljanje o tem, kje je naša odgovornost do lastnega poroda v sredo, 16. 5.2018, ob 17.00 v Gra-beljškovi dvorani. Festival otroške poezije Rima raja Uroš Vošnjak, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vas vabimo na zaključno prireditev festivala otroške poezije Rima raja. Vljudno vabljeni v četrtek, 17. 5. 2018, ob 18.00 v Veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Ivan Cankar: Helena, Erotika, 1899 12.30 v Grabeljškovo dvorano CKV. V sodelovanju z AVP RS, ZDUS, RK RS, DARS, ZŠAM Vrhnika, s Policijo, FORTOX, SPV Vrhnika in z Društvom upokojencev Vrhnika. Strokovna ekskurzija zaposlenih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Prijatelje knjige in člane knjižnice obveščamo, da se bomo podali na strokovno ekskurzijo. Vsi oddelki knjižnice bodo zaprti v sredo, 23. 5. 2018. Za ta dan ne bomo obračunali zamudnine. Hvala za razumevanje. Kako do višjega zavedanja Procese odločanja vodi naša podzavest, ki je odgovorna za 95 % naših odločitev. Le-te pogosto vodijo motivi, ki temeljijo na strahu iz tega ali pretjšnjih življenj. Delavnice izvaja Center Astera, več informacij in prijave 040 90 66 90 ali Kimspirational.slove@gmail.com. Cena: 13 €/osebo, za partnerja brezplačno. Vabljeni v petek, 25. 5. 2018, ob 19.00 v Grabeljškovo dvorano. Predstavitev knjige Franca Cukjatija: Slovenske podobe zla Knjiga z različnih vidikov razjasnjuje izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazuje pot osvoboditve Mala mestna galerija, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas vabimo na predstavitev ponatisa pesniške zbirke Ivana Cankarja - Erotika (prve izdaje iz leta 1899) in odprtje slikarske razstave Bojana Mavsarja v torek, 22.5. ob 19.00 v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Sožitje na Vrhniki Na brezplačno predavanje vabimo vse starejše voznike in voznice, ki bi radi ostali čim dlje mobilni in varni na cestah. Seznanili se bodo s pravili cestnega prometa, praktičnimi izkušnjami policije, temeljnimi postopki oživljanja, varno vožnjo po avtocesti in hitri cesti ter svetovanjem o zdravstvenih merilih za vožnjo. Imeli boste tudi možnost svetovalne vožnje z ocenjevalci na vozniškem izpitu. Vljudno vabljeni v torek, 22. 5. 2018, od 9.00 do RAZSTAVE Največji uspehi vrhniške košarke Vabljeni na odprtje razstave in predstavitev priložnostnega zbornika Največji uspehi vrhniške košarke. Vabimo vas na predvečer obletnice zgodovinske zmage vrhniških košarkarjev nad ljubljansko Olimpijo (27. 4. 1972) v četrtek, 26. 4. 2018 ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Organizatorji: Zlata selekcija 72, Košarkarski klub Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Veterani ne skrivamo Razstava Veterani ne skrivamo je nastala ob 20. obletnici ustanovitve Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Prikazuje dokumentarno gradivo o osamosvajanju na našem območju in organizacijo ter delo veteranov v prejšnjih dvajsetih letih. Priprava gradiva: OZVVS Vrhnika - Borovnica. Oblikovanje in postavitev: HUD Karel Barjanski. Razstava Ljube Mikolič Samostojna retrospektivna razstava amaterske slikarke Ljube Mikolič v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je ob njenem 80. rojstnem dnevu darilo treh generacij: njenih otrok, vnukov in pravnukov. In tudi darilo Vrhniki v Cankarjevem letu. Prijazno vabljeni na ogled razstave v Cankarjev salon do 13. 5. 2018. človeka in družbe izpod ujetosti v zlo. Avtor je, zavedajoč se, kako obsežnega in vsestransko zapletenega problema - zla - se je lotil, sledil različnim strokovnim pristopom vsaj treh področij, to so zgodovina, psihologija in morala, pri tem pa se je v veliki meri naslonil tudi na Viktorja E. Frankla. Sreda, 30. 5. 2018, ob 18.00 v Gra-beljškovi dvorani. Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo 31. maja 2018 od 16.30 do 18.30 v Grabelj škovi dvorani in Malavašičevem kotičku CKV. Prijave so zaželene na e-naslov: solaza- starse@zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Zaradi velikega zanimanja bomo v prostorih knjižnice podaljšali razstavo lesenih zverinic. Več informacij o razstavljenih izdelkih Igor Pavlovčič (041 762 024). Razstava klekljanih čipk V sodelovanju s skupino klekljaric, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Vrhnika, vas vabimo na ogled čipk. Razstavljene so tudi čipke, narejene v spomin na Ivana Cankarja. Malavaši-čev kotiček, od 1. 2. do 31. 6. 2018. Haščasopis KULTURA 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Plovnost Ljubljanice Študijski krožek Plovnost Ljubljanice je vodil mentor Albert Štrancar (CDI Univerzum), potekal pa je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Projekt je bil financiran v okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2017. Člani študijskega krožka so postavili svoje delo na ogled v Malavaši-čevem kotičku. Bodi viden - bodi previden Občina Vrhnika je z vrtci na Vrhniki sodelovala pri ozaveščanju pešcev v prometu Bodi viden - bodi previden. V knjižnici si lahko ogledate priložnostno razstavo slik sodelujočih otrok. Več informacij in prijave: Tamara Jesenovec (01 7553 114 ali tamara. jesenovec@ckv.si). Vabilo GLASBENA ŠOLA VRHNIKA VLJUDNO VABI K VPISU VRHNIKA: v petek, 18. in 25. maja 2018, med 16.30 in 18. uro Vpis bo potekal v prostorih Glasbene šole Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3. Enota BOROVNICA: v petek, 18. in 25. maja 2018, ob 17. uri Vpis bo potekal v prostorih Glasbene šole Vrhnika v Borovnici, Paplerjeva ulica 5. Enota HORJUL: v petek, 18. in 24. maja 2018, ob 17. uri Vpis bo potekal v prostorih Osnovne šole Horjul. Za več informacij o poteku pouka v glasbeni šoli, glasbenih in plesnih programih, poteku sprejemnih preizkusov, merilih za sprejem in vsemdrugem se oglasite v prostorih glasbene šole, kjer bo DAN ODPRTIH VRAT v sredo, 16. maja 2018, od 16. do 19. ure v Glasbeni šoli Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3. Sprehodili se boste lahko po prostorih šole, si ogledali pouk različnih inštrumentov in plesnih skupin ter obiskali nastop učencev, ki bo ob 18.30 v šolski dvorani. Dobrodošli! KD BOROVNICA FOLKLORNA SKUPINA ŠUMNIK Z GOSTI LETNI KONCERT - PONOVITEV Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Individualno učenje računalništva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika nudimo brezplačno individualno izobraževanje računalništva za upokojence in brezposelne - ob četrtkih, od 16.00 do 19.00. Mentor: Nejc Pokec. Prijave in več informacij na ucimose@drugi-korak.si ali po telefonu 031 400 936 vsak delavnik med 10. in 12. uro. Beremo s tačkami - program R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs. Temeljni namen programa je pomagati otrokom pri izboljšavi govornih in komunikacijskih spretnosti ter pri osvajanju in utrjevanju bralnih veščin s pomočjo neobičajnega poslušalca - terapevtskega psa. Otroci se ob psu sprostijo, pozabijo na bralne težave in druge morebitne osebne omejitve. V sodelovanju z društvom Tačke pomagačke. Več informacij in prijave: Tamara Jesenovec (01 7553 114 ali tamara. jesenovec@ckv.si). Lutkovna predstava Pes, mačka, miši Vabljeni na otroško predstavo, kjer boste izvedeli, zakaj so se pes, mačka in miši skregali. Predstava je prirejena po istoimenski pesmi Ivana Cankarja v režiji lutkarja Borisa Kononenka. Dogodek organizira Društvo Nauportus viva Vrhnika v četrtek, 3. 5. 2018, ob 17.30 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. .v (!'!",\ -V" J« V. CANKARJEVO 1918LETQ2Q18 Medgeneracijski odnosi in osebna rast Na delavnici bomo predstavili dejavnike, ki pripeljejo do težav v med-generacijskih odnosih, opisali, kako se s tovrstnimi težavami soočiti ter kako si z razumevanjem in sočutjem do sebe in bližnjih poiskati pomoč. Skupaj bomo raziskali skrivnosti in osebno rast dobrih medgeneracijskih odnosov. žVljudno vabljeni v sredo, 9. 5. 2018, ob 10.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev. ^ V a • V | IVI • a v • Začetni računalniški tečaj Ponovno organiziramo začetni računalniški tečaj, ki bo od 21. do 25. maja 2018 med 10. in 12. uro v računalniški učilnici Kemis. Učni program obsega osnove računalnika, interneta, elektronske pošte, urejanja besedil. Predznanje ni potrebno. Namenjen je upokojencem in brezposelnim ter je brezplačen. Prijave zbiramo osebno v knjižnici ali po telefonu 755 31 14 do zapolnitve mest. Vabljeni! Pogovor in svetovanje za bolnike • • • i • in njihove svojce v času težke bolezni Pogovore in svetovanje bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol., ki je zdravstvena delavka z dolgoletno prakso na področju spremljanja težko bolnih in umirajočih bolnikov ter njihovih svojcev. Individualni pogovori bodo potekali v četrtek, 31. 5. 2018, od 16.30 v Malavašičevem kotičku. Vabljeni na srečanje po predhodni prijavi vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 17. uro na tel. 031 826 574. Skupina za žalujoče Žalovanje je neizogiben proces doživljanja izgube osebe, ki nam je bila blizu. Ločitev od umrle osebe za vedno spremeni naše življenje. Srečanje bo vodila dr. Klelija Štrancar, univ. dipl. teol. Individualna srečanja bodo potekala v četrtek, 31. 5. 2018, od 17.30 v Malavašičevem kotičku po predhodni prijavi vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 17. uro na tel. 031 826 574. Uaščasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Futsal: Vrhničani postali vice državni prvaki Vrhnika, 7. april - Pred polno Slomškovo dvorano navijačev sta se pomerili dve najboljši ekipi v državi v kategoriji U17: vrhniška Siliko Atet rent a car in škofjeloška Stripy. Kluba sta se v končnici merila že tretjič (prej še kot U19) in tudi tokrat so gostitelji morali priznati premoč gostov. Tekma se je zaključila s 5:1 za Škofje-ločane, celoten dvoboj pa je zaznamoval vrhniški krč ekipe, ki se po hitro prejetih zadet- kih v začetku prvega polčasa nekako ni mogla pobrati. »Bili smo dobro pripravljeni, a tista dva gola na začetku tekme sta nas vrgla iz tira. Trudili smo se popraviti igro, a ni šlo. Nasprotniki so zasluženo dobili tekmo,« je po koncu derbija pokomentiral dogajanje na parketu Anže Zdešar. Njegove be- sede je potrdil tudi trener ekipe Rok Železnik: »Danes ni bil naš dan. Na žalost. Padli smo v krč iz oprijema katerega se nismo mogli izviti. Delali smo napake in nasprotnik je to s pridom izkoristil. Verjetno je nekaj doprineslo tudi dejstvo, da smo ekipo za finale z novimi igralci začeli graditi šele od februarja oziroma marca dalje. Ne glede na vse skupaj, pa lahko rečem, da so se fantje trudili po svojih najboljših močeh, iztisnili so iz sebe zadnje atome moči. Nenazadnje biti drugi v državi tudi ni tako slabo, kajne?« Pri nekaterih fantih je bilo po koncu srečanja opaziti kar veliko razočaranje. A ne gre pozabiti: prihodnjo sezono se bo priložnost vrnila, drugo mesto pa še zdaleč ni slabo. Zato fantje: čestitke, ponosno z dvignjeno glavo v novo sezono. Drugo leto pade tudi škofjeloška trdnjava! Gašper Tominc, foto: GT Andrej Šega, predsednik NK Dren Vrhnika: »Priznanje Športne zveze nam pomeni ogromno. « Šport igra pomembno vlogo pri razvoju slehernega posameznika, zato je vsakršno ukvarjanje otrok in seveda tudi starejših s športom še kako pomembno. Prav razvoj mladih je zapisan v temeljih nogometnega kluba, ki se lahko v vrhniški občini pohvali z zavidljivim številom otrok in mladih fantov, ki trenirajo in tekmujejo v vrstah NK Dren - Vrhnika. V rekordno kratkem času je postal največji športni kolektiv v občini. Ob prejemu posebnega priznanja na prireditvi Športnik leta na Vrhniki je svoj pogled na izjemen športni in organizacijski podvig povedal predsednik društva Andrej Šega. »To priznanje za športnika nam v klubu pomeni ogromno. Priznanje smo prejeli nekako eno leto po tem, ko smo zdru- žili nogometno šolo na Drenovem griču in na Vrhniki. V vodstvu smo bili že takrat prepričani, da je to edina prava pot in to priznanje je dodatna potrditev tega, saj je bila združitev edina smiselna poteza.« Čeprav pri takšnih podvigih lahko gre marsikaj narobe in uspeh nikakor ni samoumeven, saj je združitev predstavljala v prvi vrsti velik organizacijski zalogaj in predvsem, da se ustvari pozitivna klima in zaupanje staršev, ki igra tu ključno vlogo. Brez težav seveda ni šlo ampak to so vse premostljive ovire kot pravi Andrej Šega: »Dejstvo je, da smo se ob pravem času, na Andrej Šega, predsednik kluba pravem mestu znašli ljudje, ki smo videli isto prihodnost in združitev zapeljali skupaj v pravo smer. Ne smemo pa pozabiti, da so fantje, ki so prej igrali nogomet v dveh sosednjih klubih v mnogih primerih sošolci. To je tudi tisti ključni element, saj se sedaj lahko družijo skupaj tudi po šoli ob svojih nogometnih aktivnostih. To kažejo tudi rezultati obiska treningov in seveda športni rezultati, ki so zares izjemni.« Kljub uspehu vodstvo kluba ne počiva in si intenzivno prizadeva za kratkoročne in predvsem dolgoročne projekte. Ob razveseljivem dejstvu, da v klubu trenira kar 270 otrok, je bistveno manj razveseljiv pogled na infrastrukturo, ki je največja ovira pri napredku. »Največji izzivi za naslednje leto ali dve je ureditev ustrezne infrastrukture. Nujno potrebujemo igrišče z umetno travo dimenzij 90 x 45 metrov, ki bo omogočil kakovostni trening vsem selekcijam s katerim nastopamo v tekmovalnih ligah. Glede na jesenski del sezone, ki je bil v športnem smislu zares izjemno uspešen in po prvih tekmah v spomladanskem delu sezone so naše tekmovalne ambicije precej visoke. Za prihodnje si obetamo, da bo po dolgih letih barve Vrhnike zastopala v prvi Slovenski ligi ekipa U-15, v naslednjem letu ali dveh pa so cilji enaki tudi za mladinsko in kadetsko selekcijo. Za Vrhniko to pomeni ogromno v športnem smislu in prepoznavnosti tako na Ljubljanski medobčinski nogometni zvezi kot tudi na področju celotne države. Roko na srce, Vrhnika v zadnjih desetih letih praktično ni obstajala na nogometnem zemljevidu, sedaj smo na dobro poti da to spremenimo,« je še dodal Andrej Šega, ki ob tej priložnosti še enkrat izreka iskrene čestitke mladim nogometašem, njihovim trenerjem in seveda staršem, ki mladim športnikom nudijo podporo, brez katere njihovo udejstvovanje v tem športu ne bi bilo mogoče. Peter Kavčič Uaščasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhničani zopet v Sarajevu Združene ekipe KK Vrhnika v Sarajevu Tokrat je bilo samo prečkanje precej manj stresno, za kar se moramo zahvaliti skrbnim mamam, ki so v denarnice vstavile veljavne osebne dokumente, in bosanskim mejnim organom, ki so bili precej manj strogi kot lani. Njihova prijaznost se je vidno povečala ob skromnih pozornostih, ki sta jih je prav zanje s seboj pripeljala voznika obeh avtobusov. Sama pot je potekala brez posebnosti, krajšali pa smo si jo z zobanjem svežega sadja in pitjem osvežilnih pijač. Za oboje velja velika zahvala podjetjema DG 69 in M-OREL, d. o. o.! V tekmovalnem pogledu smo lepo presegli lanske uvrstitve. Odličen rezultat je dosegla ekipa mladincev, V našem spominu še niso povsem zbledele podobe z lanskega gostovanja na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sarajevu in vseh kolobocij pri prečkanju državnih meja, ko se je izpred vetrobranskega stekla avtobusa zopet pojavil napis »Pozor, državna meja. gibanje omejeno«. ki se je v nepopolni zasedbi uvrstila na tretje mesto in domov prinesla prelep pokal. Žal smo kaj kmalu ugotovili, da so si organizatorji tokrat naložili prezahtevno nalogo. Priljubljenost sarajevskega turnirja jih je očitno presenetila in številke (samo iz Slovenije je sodelovalo 45 ekip!) so postale »preglo-mazne« za uspešno realizacijo. Povrhu vsega jo je domačinom zagodlo še vreme, ki je v soboto postreglo s 'filmskim' orkanskim vetrom, ki je botroval prizorom, ki so spominjali na srhljivko. Drugače povedano: stoli, mize in reklamni panoji so poplesavali po ulicah, sarajevsko letališče pa je bilo zaprto za več ur! Močan veter je s seboj prinesel obilno deževje, ki je poplavilo štiri telovadnice od petih, kjer je potekalo samo tekmovanje. Posledično so tekme odpadale ena za dru- go, nezadovoljstvo ekip pa se je večalo iz ure v uro. Tudi sami smo se nenehno spraševali o smotrnosti dolgega potovanja, če na celotnem turnirju odigraš le tri ali štiri tekme. Take misli nas bodo zagotovo vodile pri prihodnji izbiri podobnih gostovanj. No, kljub napisanemu pa smo se imeli lepo, spletli veliko novih poznanstev in se že sedaj veselo oziramo v prihodnje dogodivščine. Andrej Smrekar, predsednik KK Vrhnika Vrhnika na festivalu v Gonarsu V Gonarsu je v nedeljo, 8. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondini (Praznik lastovic), ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov pobratene Občine Gonars. Na povabilo župana Gonarsa so se srečanja v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike Stojan Jakin, Košarkarski klub Vrhnika z ekipo starejših in mlajših pionirjev ter vrhniški pihalni orkester. Prireditev, ki jo lahko primerjamo s petkom na Stari cesti v sklopu Argonavtskih dni, domačini po ustaljeni navadi začnejo s povorko po mestnih ulicah. Tokrat je čast igranja na odprtju festivala pripadla Pihalnemu orkestru Vrhnika, ki je s strumnimi koračnicami zdramil tudi najbolj zaspane obiskovalce. V protokolarnem delu programa sta navzoče nagovorila župan gostiteljev Marino del Frate in vrhniški župan Stojan Jakin. Mesti letos obeležujeta že 43. obletnico pobratenja. Oba župana sta glede na dogodke iz zgodovine poudarila velik pomen pobratenja in izrazila upanje po dobrem sodelovanju med mestoma tudi v prihodnje. Župan Gonarsa je svojemu kolegu izkazal čast tako, da sta skupaj odprla Dom upokojencev Gonars, razstavo Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki med drugim prikazuje gosposka oblačila, celo tista od princese Sissi, ter sli- karsko razstavo o ribištvu v Tržaškem zalivu. Medtem sta se obe vrhniški košarkarski ekipi zagrizeno borili za zmago. Mlajša reprezentanca (U-13) je premagala sovrstnike iz Go- narsa kar 95 : 29. Zmagala pa je tudi starejša ekipa (U-17), in sicer z rezultatom 80 : 62. (mz) Na Vrhniki bo rokometna elita mladih ŠDRŠ Vrhnika pod okriljem RZS organizira Državno prvenstvo za mlade v rokometu na mivki 3. 6. 2018 Rokomet na mivki je najzai-mivejša izpeljanka rokometne igre, ki se v svetu množično razvija v zadnjih petnajstih letih in pridobiva vse širši krog privržencev in igralcev. Zaradi želje po sledenju sodobnim trendom razvoja rokometne igre je Rokometna zveza Slovenije pred petimi leti začela s projektom Rokomet na mivki, katerega namen in cilji so popularizirati panogo v Sloveniji, izpeljati vsakoletna državna prvenstva in oblikovati reprezentance, ki bodo dosegale vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Glede na prikazanee igre posameznikov in posameznic na prejšnjih uspešno organiziranih državnih prvenstvih sta nastali tudi ženska in moška reprezentanca, ki sta se v letu 2015 udeležili sredozemskih iger in dosegli zavidljivo peto in osmo mesto. V prihodnjem letu naj bi se omenjenega tekmovanja skoraj gotovo udeležili, dolgoročni cilj članskih reprezentanc in reprezentanc mlajših starostnih kategorij pa je tudi sodelovanje na evropskih prvenstvih in uvrstitev na svetovna prvenstva. Letos bo tako potekalo že peto državno prvenstvo v rokometu na mivki za člane in članice, in sicer 16. in 17. junija v Športnem parku Ludus v Črnučah v Ljubljani. Dva tedna prej pa se bodo v zanimivi igri preizkusile mlajše kategorije dečkov in deklic, in sicer letos prvič kar v treh kategorijah. Državno prvenstvo za kategorije dečkov in deklic, rojenih v letih 2000, 2002 in 2004, bo v Športnem parku Vrhnika. Prav dekleta iz ŠDRŠ Vrhnika, ki letos sodelujejo tudi kot soorganizatorice državnega prvenstva za mlajše kategorije, na prvenstvu tekmujejo že dve leti, kjer so enkrat osvojile zlato in enkrat srebro. Letos se bodo zagotovo ponovno potegovala za najboljša mesta pred domačimi navijači in na domačem terenu. Članek napisala: Mateja Kavčič, foto: Jurij Kodrun N asčasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Sprejmi izziv in sodeluj na Argotlonu! Vsi tisti, ki želite preizkusiti svojo fizično in metalno pripravljenost, tudi letos vabljeni na Argotlon - sprejmi izziv 2018. Letos za vas pripravljamo novo traso z novimi izzivi, ovirami in preprekami. Čaka vas več kot 10 km razgibane trase, na kateri bosta poleg številnih preizkusov v ospredju predvsem dobra volja in zabava. Vidimo se 23. 6. 2018, štartamo ob 10 uri. Podrobnejša navodila boste vsi udeleženci prejeli na vaš elektronski naslov, že sedaj pa lahko namignemo, da imejte s seboj rezervna oblačila. Prijavite se lahko preko spletne strani www.argotlon.si, mogoča pa bo tudi prijava na dan prireditve. Alpsko smučanje Tretja zaporedna zmaga Anžeja Arčona V Trbižu je bilo konec marca zadnje dejanje Notranjsko-Primorske regije v alpskem smučanju. S tretjo zaporedno zmago v tem ciklu se je dvanajstletni Vrhničan Anžej Arčon v konkurenci fantov do štirinajstega leta (U-14) prebil na vrh razpredelnice v ciklu šestih tekem, ki so potekale v različnih smučarskih centrih. Uspeh je toliko večji, ker je to njegova prva polna tekmovalna sezona. Z dobrimi rezultati na vseh tekmah v ciklu je Anžej Arčon opozoril nase. Na zaključni prireditvi, ki bo konec aprila v Bovcu, bo za skupno uvrstitev prejel zasluženo priznanje kot pokalni prvak. Anžej Arčon tekmuje tudi na republiških tekmovanjih, kjer dosega solidne uvrstitve. konkurenci. Anžej Arčon je V naslednji sezoni načrtu- učenec OŠ Ivana Cankarja, tre-je preboj proti vrhu tudi v tej nira in tekmuje pod okriljem Na fotografiji je Anžej Arčon prejel medaljo za prvo mesto v Trbižu. Smučarskega društva Postojna. A. B. Smuči v kot do naslednje sezone Bliža se že maj in smučarji bomo kmalu pospravili zimsko opremo na dno omare, smuči pa postavili v kot, kjer bodo počakale do začetka nove sezone. Preden pa rečemo zadnjo besedo, bomo gotovo še kakšen spomladanski dan izkoristili za smuko na še odprtih smučiščih ali pa na ledeniku v Avstriji. 24. marca je na italijanskem smučišču Trbiž - Sv. Višarje potekala še zadnja tekma No-tranjsko-Primorskega pokala. Naši tekmovalci so na zadnji tekmi sezone dosegli naslednje uvrstitve: Kris Prek je osvojilpeto mesto v kategoriji U-8, Nal Škof je bil med dečki kategorije U-10 enajsti, Tinkara Kužnik je v kategoriji deklic U-16 zasedla peto mesto, Aljaž Kužnik pa v kategoriji U-20 četrto. Uradni skupni rezultati sezone še niso znani, zaenkrat pa čestitamo vsem našim članom za zadnje dosežene uvrstitve! Zadnji avtobusni izlet, ki ga je društvo želelo organizirati v Nassfeld ali po slovensko na Mokrine, je ob zadostnem številu prijavljenih odpadel zaradi slabega vremena. Kljub spomladanskim razmeram pa je svoje delo opravljal OO ZUTS smučarskega društva, ki je organiziral še zadnja ponavljanja pred izpiti za učiteljske nazive v tej sezoni. Naši učitelji pa po se udeležili še dodatnega posezonske-ga dvodnevnega izobraževanja na Krvavcu. Čeprav se večina aktivnosti društva končuje, pa vadba za otroke še vedno poteka. Ker s pomladjo prihajajo vedno lepši in toplejši dnevi, se bo le-ta po prvomajskih praznikih nadaljevala na prostem, v naravi. V društvu si bomo po uspešno končani smučarski sezoni malo oddahnili in se sprostili, pripravili pa bomo tudi zaključno druženje za vse člane društva. N asčasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Pokal Novega mesta za starejše dečke in deklice V soboto, 7. 4., je v Novem mestu potekalo uradno tekmovanje Judo zveze Slovenije za starejše dečke in deklice (U-14). Judoisti Judo kluba Vrhnika so se znova izkazali zelo dobro. Lini Makek je tokrat šlo najbolje, saj je v kategoriji do 44 kg z dvema zmagama in porazom v finalu osvojila drugo mesto. Matevž Potrebuješ je prvič nastopal v višji kategoriji do 42 kg. S tremi zmagami in enim porazom je osvojil tretje mesto. Bor Fefer je prav tako prikazal dobre borbe v kategoriji do 38 kg. Zmagal je dve borbi in dve izgubil ter tako osvojil peto mesto. Žan Frank je po dolgem času spet začel s tekmovanji. Žal se je poznala dolga odsotnost od tekmovanj. Nastopal Ekipa Judo klub Vrhnika je v kategoriji do 42 kg, kjer je borbe končal z dvema porazoma. Tekmovalce Judo kluba Vrhnika sedaj čakajo tri zelo zahtevna mednarodna tekmovanja. V soboto, 21. 4. 2018, bo v Ljubljani tekmovanje za Pokal Bežigrada, potem se bodo udeležili še dveh tekmovanj v tujini, in sicer na Češkem in v Srbiji. (jkv) Čigra open V marcu so se tekmovalci Taekwondo kluba Pantar Vrhnika udeležili tekmovanja 6. Čigra open, ki je potekalo 10. 3. 2018 v Zagrebu. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev - najmlajši, deček Nal Rudolf, je osvojil prvo mesto. Med mlajšimi kadeti in kadetinjami so nastopili štirje. Nika Rudolf, Gabriel Kopi in Ožbolt Molj so osvojili prvo mesto, Aljaž Miklavčič pa drugo. Slednji je v finalu izgubil s klubskim kolegom Ožboltom, ki je bil izbran za najboljšega mlajšega kadeta tekmovanja. Med kadeti smo imeli tri predstavnike: Nik Alaševič je dosegel deveto, Miha Bradač drugo ter Domen Molj prvo mesto. Lara Bradač in Ernest Golob sta naš klub zastopala med juniorji. Lara je osvojila drugo mesto, Ernest tretje Vikend kasneje, 16. 3.-18. 3., je v Belgiji potekal svetovni pokal G1. Udeležili so se ga trije tekmovalci: Leon Lenart Draško-vic med mladinci, Nikolaj Bu-latovic in Domen Molj pa med kadeti. Nikolaj je po eni borbi končal na 16. mestu, Leon po treh borbah na petem, Domen pa po kar štirih borbah na tretjem mestu. Vsako tekmovanje je pomembna izkušnja, rezultati pa prikaz odličnega dela in najboljša popotnica za nadaljnja tekmovanja. Glavno tekmovanje v aprilu bo DRŽAVNO PRVENSTVO, ki ga bo gostila VRHNIKA. Potekalo bo 21. 4. 2018 med 9. in 16. uro v športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška. VLJUDNO VABLJENI! Aikido in ženske »Visok odstotek vadečih žensk je znak zdravega doja. Prepričajte se, da trening obiskuje dovolj žensk, drugače nekaj z dojom ni v redu,« je v predlanskem video intervjuju modro svetovala Janet Clift, izkušena učiteljica aikida. Vloga (sodobne) ženske v družini, v družbi, v svetu je ostalo eno poglavitnih vprašanj 20. stoletja, ki ga je nerešenega podedovalo 21.; zdi se, da novejši časi k odmotavanju štrene ne pripomorejo veliko, deloma jo le še bolj zapletajo. Tradicionalne japonske borilne veščine (Ko-ryu), med katere lahko tokrat zaradi "tradicionalne" organizacije štejemo tudi aikido, v svoji strogi hierarhiji točno odrejajo mesto in naloge vsakomur: učitelju (sensei), izkušenejšim učencem z višjim rangom (senpai), začetnikom (kohai); brez trdne vertikalne skeletne strukture je učenje onemogočeno. Tradicija navadno ureja tudi razmerja med moškim in žensko, jima odredi mesto in naloge. Učenje bojnih umetnosti v preteklosti je bilo namenjeno preživetju na bojišču in je bilo pretežno moška domena (seveda z izjema- mi), tako je bila pretežno moška domena tudi dojo, kraj, kjer se vadi bojne umetnosti. Premi odnos med spoloma se tu ni mogel razviti že zaradi (pre) maloštevilnih ženski, ki so bile vanj vključene, še bolj pa zaradi nesmiselnosti takega ali kakršnega koli drugega režima, saj je navpičnica najučinkovitejši sistem predajanja (trado, iz latinščine: predajam) veščine, kot so že davno ugotovili. Tako spol pri vadbi sami ni dosti pomenljiv; doju, se pravi skupnosti, ki trenira, je to vseeno. Zanjo sta pomembni angažiranost in posameznikova marljivost, ki omogočata tudi preostalim vedno boljšo vadbo in iz tega napredek. Posameznik "spol" pa tudi druge sti-gme ali kakršnekoli težave na splošno v dojo prinese sam; tu, v nevtralnem (ne utrum, lat.: nobeden izmed obeh) okolju se poleg prvenstveno s tehnikami lahko spopada še z okvirji, ki jih po navadi izdeluje naš vsakdan. Največkrat, posebno pri ženskah, je na udaru samozavest; tako ali drugače načeto jo na blazinah še dodatno izpodbija primerjava z močnejšim spolom, kar se dogaja nehote, saj je globoko ukoreninjena v podzavesti. Ker vadimo fizično, je tudi uporaba fizične moči neizbežna in vsaj na začetku (v pr- vih letih) precej izražena, saj so umu relativno lahko razumljivi principi precej trd oreh za telo. Odtod je neizbežno tudi primerjanje, ki pa je samo po sebi neumestno, ker je pogo- jeno naravno biološko: moški zgornji del telesa je (navadno) močneje zgrajen od ženskega in bo primerjava obeh žensko vedno znova pripeljala v podrejeni položaj. Na srečo vadba aikida kot tudi drugih tradicionalnih borilnih veščin izhaja iz podmene, da tehnika, kadar je ustrezno uporabljena, lahko užene surovo silo. Na tej točki prejšnja primerjava dokončno izgubi svoj smisel, ker je potemtakem pomembna izvedba tehnike, ki je navadno v premem sorazmerju z načinom in količino treninga. Tu so ženske v bistveni prednosti, saj morajo že na samem začetku vso pozornost vlagati v pravilnost gibanja in korektnost tehnike, medtem ko se moški del hote ali nehote zanaša na svoje mišičje, zaradi česar rabi precej več vaje, preden zgradi telo, ki je sposobno enovitega gibanja. Navidezna pomanjkljivost postane prednost, ki pa postane prednost celotnega doja. Moškemu pri vadbi z moškim partnerjem koncentracija hitro popusti, v vročici "spopada" se hitro vrne na fizični nivo. Večji in močnejši kot je partner, več telesne moči smo navadno pripravljeni vložiti, kar je v popolnem nasprotju z logiko, saj z grobo silo večjega ne bomo premaknili nikdar. Tu trening z žensko prinaša bistveno prednost: najprej nam v vlogi ukeja ne predstavlja tolikšne grožnje in posledično stresa, kot se to zgodi pri velikih, navadno moških blokih, v katere navadno kar brezglavo treščimo. Umu zato dopusti trenutek, kjer se lahko zbere, sprosti, popravi telo in nadaljuje gibanje v skladu z harmonijo. Kadar pa je v vlogi torija, postane dragocen vir informacij, ki v obliki občutkov razkrivajo, kako se (ne) spopadati z večjimi masami; seveda le, če jim znamo prisluhniti! To je samo eden izmed vidikov bolj tehnične narave, na ta-tamijih se dogaja še veliko več. Z njim lahko na kratko ponazorimo pravilnost in umestnost navedene izjave sensei Cliftove, ki ne sledi zagovarjanju sodobno popularne enakosti spolov ali pravičnega razmerja med njima, temveč pragmatično cilja na kakovost treninga, na optimizacijo ureditve doja, kjer lahko moški in ženska skupaj, v pravem razmerju in odnosu, zgradita okolje, kjer se slehernik lahko umiri in razvija naprej. Boštjan Kenda N asčasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Vrhnika gostila prvo tekmo ritmičark V soboto, 10. marca 2018, smo s prvo prvenstveno tekmo začeli sezono tekmovanj slovenskih ritmičark v skupinskih sestavah. Ob verjetno rekordnem številu prijav na tovrstna tekmovanja se je na preprogi Slomškove dvorane v 119 nastopih zvrstilo več kot petsto deklet. Med njimi je nastopila vrsta dvojka (Tjaša, Eva, Sonja Sara, Taja in Zoja) pa sedemnajsta. Tekmovanje je potekalo tekoče. Med podeljevalce smo povabili nekdanjega telovadca Alena Dimica, Liza pa je med Ljubljana, Masterplast, d. o. o., Mladinska knjiga Trgovina, Občina Vrhnika, Pekarna - ke-ksarna Adamič - Jože Adamič, s. p., PRO SAF, d. o. o., ZAVAS, poslovne rešitve, d. o. o., Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Žerjal, prevozništvo in gradbeništvo, d. o. o. Športni pozdrav, Gimnastično društvo st Manual na terapija T0H.I 9 0 0-20 3 0 t cf t t is .00- 1 9 > 30 jš. ft T, fr. 03 lgh ■■■"■EyM i » : TPR:^9-00 ]9-00 ir p iJk+Jb Cet : H.3D■21.DO To« ; 20 . 50■21.50 ApIJfr OB 1 Bh P 0 N/S H E : 13 H 19H vrhniških tekmovalk. Vsem, od obetavnih mlajših deklic, do izkušenih mladink in članic je bila domača tekma pravi izziv. Nastopi na prvi tekmi sezone že po običaju niso brezhibni, vendar so se naše tekmovalke zelo potrudile in dosegle kar nekaj vidnih uvrstitev. Neža in Nina sta bili drugi med pari, medtem ko so bile Lina, Urša, Pika in Maša v kategoriji skupinsko ML/ČL tretje. Slednje tri so nato zmagale v kategoriji parov in trojic. Mlajše kategorije so nastopile obetavno in vemo, da njihov čas še prihaja. V prvi skupini mlajših deklic so bile Hana, Ana, Ines in Alina Brina četrte ter Ela, Brina, Zarja in Keja sedme. V drugi skupini so med mlajšimi deklicami Loti, Urška, Iza in Nina osvojile trinajsto mesto, Re-beka, Ema, Izabela, Anabela in Elisa pa dvajseto. Med deklicami smo prav tako imeli dve ekipi. Vrhniška enka (Maša, Staša, Živa in Klara) je bila štirinajsta, podelitvijo z deklamacijo odlomka Cankarjevega Aleša iz Razora na izjemen način spomnila na stoto obletnico smrti našega največjega dramatika. Hvala vsem staršem, ki ste nam pomagali pred tekmo, med njo in po njej, ter vsem članom ekipe, ki so uspešno izpeljali tekmovanje. Hvala vsem darovalcem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k izvedbi tekme. Upamo, da bomo naslednje leto ponovno zbrali moči in za Vrhniko ter vse goste ši-rom Slovenije pripravili nov lep dogodek. K izvedbi tekmovanja so prispevale naslednje organizacije: 3dFeniks grafični studio, A-Cosmos, d. d., Amadeus Slovenija, d. o. o., Atlantic trade, d. o. o., Birosistemi, d. o. o., Dan Kuchen - studio Logatec, Dodoma, d. o. o., Ele-ktromonter, d. o. o., GiBArt rekreacija, Gostilna Godec, Ident Jurij Garbajs, Lekarna Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno-mišično--skeletni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in na bolečine ter poškodbe. Vključuje pregled, postavljanje diagnoze s pro-gnozo, izvajanje terapije in svetovanje. Terapevtovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in naravna, zanjo je značilen skrben pristop k individualnim potrebam posameznega bolnika v vseh življenjskih fazah. Ma-nualna terapija gleda na telo celostno in holistično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežnimi manipulativnimi tehnikami se odpravlja nerav-novesja, kar omogoča vnovično vzpostavitev harmonije v telesu bolnika. Manualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težave s hrbtenico, • težave s sklepi, • težave z ramo, • težave z gibljivostjo, • težave z glavo in vratom, • išias, vnetje živcev, • športne poškodbe, • revma, • motnje prebavnega trakta, • migrena, glavobol, • nespečnost, • depresija, nevroza, stres, Informacije in na naročila: telefon 051303857 ali na dzemal.mustafic@ gmail.com https://moti-vacija.harmonia.si/ Uaščasopis ŠPORT 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Od 14. marca do vključno 18. aprila 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Brelih Elica in Jože, Dobrodelni koncert Ansambla Presenečenje Drenov Grič, Gantar Sonja in Jerman Milan, Goričan Ema in Mirko, Gutnik Marija, Jelovšek Blažka, Jesenko Joži, Jesenovec Janez, Jesenovec Jani, Kette Boris, Koprivec Irena in Bojan, Kraševec Inka, Leskovec Mary, Ljubi - družina, Marolt Franci, Molek Adolf, Molk Jožef, Petkovšek Franci, Plestenjak Francka in Janko, Prebil Mary, Prebil Oto, Robek Nuša, Rode Jožica, Rus Nana, Strelec Mirjam, Širec Miran, Šušteršič Jože, Turšič Tine in Vogrinec Jože. Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 25.025,90 4,52 Sedež PD - prostovoljni prispevki 18.442,34 3,33 TIC - prostovoljni prispevki 6.068,84 1,10 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 7.655,64 1,38 7. 4. 2018 - Lintverni -krožni pohod Movraž Lintverni smo se po osmih letih znova odločili, da prehodimo krožno pot okrog Movraža ter si ogledamo znameniti Kamniti most ter Spodmo-le - Istrska uha. Prava pomlad nas je pozdravila na izhodišču. Za uvod pa nam je Špik predstavil zanimivo turo. Povzpeli smo se navkreber do najvišje točke tokratnega pohoda Kuk, 498 m in nadaljevali po pobočju proti jugo-vzhodu. Prva kraška znamenitost, ki smo si jo ogledali so bile Tri očke. Po uspešnem krajšanju poti skozi kraški gozd smo dosegli vasico Dvori ter prečkali dolino v smeri Kamnitega mostu. Čudovit razgled se je ponudil proti Hrvaški strani (Buzet in Učka v ozadju). Po obveznem postanku pri Kamnitem mostu je sledil rahel vzpon do Spodmolov. Vzeli smo si nekaj časa za ogled čudovitih Istrskih Iz aprilskega koledarčka ušes, nato pa nadaljevali po bližnjici in naredili zahteven sicer nekoliko krajši planinski vzpon. Sledil je prijeten še zadnji del pohoda proti cerkvici Sv. Kvirina, kjer nas je pričakal B'čar potem, ko je nekoliko skrajšal in zaokrožil svojo turo. Precej segreti in ne preveč utrujeni smo pohod zaključili v gostilni v Gračišču. Na letošnjem pohodu smo sodelovali B'čar, Cvele, Špik, Špilčk, Rudi in Vezist. Besedilo: Lintvern Vezist Fotografija: Lintverni Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Ura Organizator/ vodnik 12.05.2018 Srečanje ob zaključku gradnje koče na Planini nad Vrhniko PD Vrhnika 20.05.2018 Srečanje MDO Notranjske - Polhov Gradec Vodniški odsek In kje smo s sredstvi 18. aprila 2018? Donacije (storitev) - fizične osebe Donacije (prispevki) - pravne osebe Donacije (storitev) - pravne osebe Sponzorstvo - prispevki Sponzorstvo - storitev Občina Vrhnika Koledarji - prostovoljni prispevki Fundacija za šport SKUPAJ Skupaj gotovina Skupaj storitev 1.462,91 32.020,15 46.785,13 91.500,00 180.772,44 40.150,00 63.203,35 40.863,00 553.949,70 324.929,22 229.020,48 0,26 5,78 8,45 16,52 32,63 7,25 11,41 7,38 100,00 58,66 41,34 Prostovoljne prispevke sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Donacija iz Amerike, Kanade, Zagreba »Spoštovani, sem čitala v Našem časopisu, da zbirate prostovoljne prispevke za novo kočo. Sem se odločila, da pošljem po položnici 200 US $. Je bilo zadnji mesec 20 let, odkar je preminil moj mož, ki je bil član planinskega društva na Vrhniki. Prosila bi Vas, če bi lahko dobila planinski koledar. Če ga še lahko dobim bom vesela. Lepe pozdrave od Mary Leskovec.« To pisemce in ček na navedeno vrednost dokazujeta, da se glas o našem podvigu širi krepko preko naših meja, še celo drugo stran oceana je dosegel. Hvala vam ga. Mary, prepričani smo, da ste med tem že prejeli naše pisemce in koledar, hvala tudi našemu izseljencu Francu Stržinarju iz Kanade, ki je vplačal prostovoljni prispevek po svojih znancih in ravno te dni smo prejeli nakazilo tudi iz sosednjega Zagreba, kjer se je na nas spomnil Boris Kette. Vaši prispevki so nam hudo dobrodošli, saj se trudimo dokončno pokriti tudi finančno konstrukcijo. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Donator 2 nolrmal jj Donator 3 SKUBIC Branko SAJE Sašo in Rozi LEPTNA-AR, - -. prfintmirMlH c/dlü6V BOTE R tlOI 1 iLM.Í ihiäÜJH Andrej TOMAŽIN Kaj trenutno delamo? Ravno na današnji dan (18. 4.) smo opravljali tehnični prevzem nove koče, strokovni izvedenci so ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti, ki jih moramo v 60-ih dneh odpraviti. Še zadnjič si bomo morali zavihati rokave in iti v akcijo, da zberemo še nekaj prostovoljnih prispevkov. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Haščasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. Lesna-Mont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa- nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Iščem pomoč poštene ženske ali moškega za prevoz po Vrhniki. Sem na berglah, 100 % invalid, zato težko hodim. Plačam. Tel.: 041 666 953. Lektoriram in korigiram krajša ali daljša besedila, tudi diplomske/magistrske naloge v slovenščini. Sem anglistka in slovenistka. Nudim tudi pomoč pri težavah z angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Šolsko leto se bo hitro končalo, a za boljšo oceno je še čas. Tel. 031/350-076. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1.200,00 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki so na zemljišču. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. Tel. 041 404 329. Na Vrhniki v industrijski coni oddam poslovne prostore (120 m ) in prostore za delavnico ali skladišče v velikosti 700 m2. Tel. 041 278 632. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Kupimo sončno zazidljivo parcelo na Dobrovi oz. v bližini (do Polhovega Gradca ali do Brezja) velikosti cca 700m2 za enodružinsko hišo. Na parceli je lahko manjši objekt za nadomestno gradnjo. Ali do 25 let staro hišo. Cena po ogledu in dogovoru. Tel. 031696739, kličite zvečer med 20. in 21.uro ali pošljite sms, da vas pokličemo nazaj. S 15. majem oddam komplet opremljeno stanovanje na Vrhniki paru ali zaposleni ženski. Zelo mirna soseska, stroški niso visoki. Ima 2 parkirni mesti. Cena po dogovoru, varščina: ena najemnina. Telefon: 041 828 455. Prodam stanovanje, 54 m2, v centru Vrhnike, cena po dogovoru. 7556 148. S 15. majem bom oddal povsem opremljeno stanovanje na Vrhniki paru ali zaposleni ženski. Zelo mirna soseska, stroški niso veliki. Ima dve parkirni mesti. Cena po dogovoru, varščina: ena najemnina. Telefon: 041 828 455. Na Vrhniki kupimo stanovanje v bloku, velikosti približno 70 m2, zemljiškoknjižno urejeno. Telefon: 031 702 418. Prodam zazidljivo parcelo na Plešivici, 570 m2, parc. št. 2350/8, v neposredni bližini naslova Plešivica 41b. Vsi priključki so tik ob parceli. Vpisano v ZK, brez plomb. Cena 42.000 evrov. 070/422-110. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, ore- hove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali oluplje-no. 031 683 050. Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941 Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino - hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Prodam suha bukova drva, dolžine 1 m in 0,5 m. 041 807 941 Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Naročilo na št.: 041 645 558. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in mo-litveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Kupim šivalni stroj, znamke Singer, starejši, na nožni pogon, Tel.: 031/405-600. Ostalo Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visoko-toncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednjetonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Ugodno prodam, skoraj novo večslojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Primorsko vino: cabernet sauvignon, merlot, chardon-nay, malvazija, rebula. Večjo količino lahko dostavimo. Mob.: 031 318 230. Imam veliko zelo malo nošenih oblek, ki bi jih poceni prodala. Obleke so zelo lepo ohranjene (plašči, kostimi ...). Lokacija: Vrhnika. Tel.: 041 666 953. Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave Sobota, 2. junij 2018 gHOMi/^ 9:30 - tek otroci - 500/1000 m / odrasli - 7/14/21 km 19:00 - veselica pod šotorom ^ ansambel Roka Žlindre spletne predprijave www.sportno-daistvo-bevke.si hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem pedagoginja, imam večletne izkušnje na področju nudenja učne pomoči. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. E-naslov:sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Nudim pomoč pri pridobitvi znanja s področja geografije in sociologije. Nudim tudi pridruževanje pri igri otrokom z motnjo avtističnega spektra. Sabina (telefon: 031 627 484). Turizem V Termah Čatež oddam hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070.661. E-naslov:sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. LAZURE ««t» - iQo/0 ..COLOreDO... Stara cesta 52, 1360 Vrhnika 059 020 696 031 525 101 Barvne odtenke mešamo po želji a SIGMA COATINGS Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S umcHEm Sinja Gorica 2, Vrhnika 1360, Slovenija E: unichem@unichem.si | T: (01) 755 81 52 | W: www.unichem.si UNICHEM je podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo izdelkov za dom in vrt: izdelki za ekološko vrtnarjenje, izdelki za varstvo in prehrano rastlin ter izdelki za varstvo bivalnega okolja. Zaradi povečanja proizvodnih kapacitet bomo zaposlili VEČ DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL V PROIZVODNJI kandidati naj imajo izkušnje z delom v proizvodnji ali IV. oz. V stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo podaljšanja oz. zaposlitve za nedoločen čas po enem letu. Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo in življenjepis na naš naslov UNICHEM D.O.O., Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, ali na e-naslov: unichem@unichem.si v osmih dneh po objavi oglasa. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01/7558-152. Postanite del našega uspešnega kolektiva. UNICHEM.si Z Vaillant plinskimi napravami IM.MM^.IJ.TTTTrr Redna zaposlitev za polni delovni čas Monter, teren-skladišče ■montaža koncertnih odrov in streh delo naterenu,v delavnici in skladišču delo zviličarjem in dvižno ploščadjo ■razgiban delovni čas Monter-šofer izpit CE ■montaža koncertnih odrov in streh delo naterenu,v delavnici in skladišču ■delo zviličarjem in dvižno ploščadjo ■razgiban delovni čas Prosimo za vaš CVnainfo@prozvok.com. Študentsko delo (nad 16 let) -montaža koncertnih odrov in streh -delonaterenuv delavnici in skladišču -razgiban delovni čas -delovekipi Prozvok d.o.o. Mavsarjeva cesta 28 1357 Notranje Gorice www.prozvok.com 01 3652 657/ 041 772 424 (Barbara) scrnet SONET d.o.o., Vrhnika Podjetje za projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje Robova cesta 6 1360 Vrhnika tel. 01 750-740-0 e-pošta:sonet.biro@siol.net www.sonet.si Zaradi povečanega obsega dela - projektiranje in 3D modeliranje s programskim orodjem ArchiCad, vabimo k stalnemu ali občasnemu sodelovanju: mag. arhitekture ali študent/ka zadnjih letnikov arhitekture ali podobno Prijave s kratko predstavitvijo in opisom izkušenj pričakujemo na zgornji naslov do 20. 5. 2018 Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Podjetje LTH Castings d.o.o. izdeluje inovativne, visoko kakovostne proizvode, katerih kupci so mednarodna podjetja avtomobilske industrije. Odlikuje nas več kot polstoletna tradicija na področju razvoja, litja, obdelave in sestavljanja tlačnih orodij in ulitkov iz aluminijevih zlitin ter izdelava orodij za njihovo proizvodnjo. Pri svojem poslovanju stremimo k poslovni odličnosti v svoji dejavnosti s celovitim servisiranjem kupcev, vlaganjem v znanje, inovativnim razvojem proizvodov in procesov ter nenehnim povečevanjem produktivnosti in kakovosti. [GARAŽNA PR0DAM° lUnnnLlin VSo HIŠNO RAZPRODAJA LASTNINO J Zaradi selitve prodamo vso pohištvo, vrtno opremo, motor, naprave... Vse! Rostfrei posoda za vino, izvlečne mize in stoli, LED televizija, zavese, šivalni stroj, piknik žar.... Vse je dobro ohranjeno. Nekatere stvari so kupljene v Nemčiji, nekatere celo nerabljene. razprodaja poteka na naslovu: Brezovica pri Borovnici 40, 1353 Borovnica, ISCEMO NOVE SODELAVCE/KE V OBRATU ORODJARNA TRATA VABIMO K SODELOVANJU (za delo v proizvodnji in ambiciozne strokovnjake s področja strojništva): KONSTRUKTERJE ORODJARJE - OPERATERJE ZA CNC REZKANJE IN DRUGE STROJNE OBDELAVE V OBRATU ŠKOFJA LOKA IN LJUBLJANA VABIMO K SODELOVANJU ■ POSLUŽEVALCE STROJEV (operaterji na cnc stroju) ■ LIVARJE ■ VOZNIKE VILIČARJA ■ VZDRŽEVALCE STROJEV ■ ELEKTRO VZDRŽEVALCE Nudimo vam dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, možnost dodatnega izobraževanja, osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere. Vsi razpisi so objavljeni na naši spletni strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev, kjer si lahko preberete opis delovnega mesta in kaj pričakujemo od kandidatov. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v Kadrovsko službo na številko: 04/511 21 25 (Tanja Šturm za Škofjo Loko in Trato) in 01/5001 962 (Maja Koprivec za Ljubljano). Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamo do 31.05.2018, preko naše spletne strani https://www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis). Stvari si lahko ogledate in kupite od srede 2. maja do vključno nedelje 6. maja, od 10. ure dopoldan do 18. ure zvečer. Lahko nas tudi pokličete med 10. in 20. uro vsak dan. 81 53 44 in 070 358 767 Prisrčno dobrodošli na kozarček žganja! Vabljeni in lepo pozdravljeni! Družina Trampuš V TiCu nd Vrhniki vdS čdkdjo sldstni in dišeči spominki V t nt Vrhnika ZIC www.visitvrhnikd.5i Agrocenter Vrhnika vas vabi na Plantellin dan, 4. in 5. maja POPUST NA VSE PLANTELLA IN BIO PLANTELLA IZDELKE! Plantellin dan bo v AGROCENTER VRHNIKA, Jelovškova 7, 1360 Vrhnika. Vrtnarite skupaj z nami. Brezplačni strokovni nasveti na 080 81 22, v Klubu Gaia in na aplikaciji NarediVrt.si I UNICHEM.si m Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite nam jo po elektronski pošti na nasčasopft@zavod-eankar.si (besedilo v wordu, sliko kot priponko) ali po klasični pošti na Naš časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripiši) še naslov plačnika in telefon. ■s' v, Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^^MojaObčinasi Več fotografij k posameznim člankom si lahko ogledate na www.mojaobcina.si. Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Ob izgubi naše mami, žene, sestre in hčerke IRENE BOZOVIČAR 21. 1. 1972 - 20. 3. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter nadrejenim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Ireni Brenčič Petrovčič, patronažnim sestram in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Zahvala velja tudi Pogrebni službi Vrhovec, gasilcem PGD Sinja Gorica, Pihalnemu orkestru Vrhnika in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni: hči Nastja in mož Marko, brat Miran ter mami Magda in ati Miro Sinja Gorica, marec 2018 Pomlad je na tvoj vrt prišla, čaka, da prideš ti, sedla je na rožna tla in joče, ker te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE VONČA, Jernejeve Angele (1934 - 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in darove za sv. maše. Hvala patronažni službi, zdravstvenemu osebju, g. župniku za lepo opravljen obred, poslovilne besede, pevcem, trobentaču in pogrebni službi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Bevke, marec 2018 ZAHVALA Po kruti bolezni se je tiho poslovila od nas MAJDA MESEC, rojena Cigale (4. 11. 1954 - 3. 4. 2018) Ni besed, ki bi zmogle opisati našo bolečino, in beseda »hvala« ni dovolj v zahvalo za vse izrečeno sožalje, tople besede in tolažilne objeme ter darove za svete maše, sveče, vence in cvetje, s katerim ste prekrili njeno zadnje počivališče. Še posebej hvala dr. Rusu in sestri Metki, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Turističnemu društvu Blagajana Vrhnika, Društvu upokojencev Vrhnika, aktivoma podeželskih žena Vrhnika in Logatec, Območni obrtni zbornici Vrhnika, vsem stanovskim prijateljem, gospodu župniku za obred, cerkvenemu pevskemu zboru Zaplana, pevcem Okteta Raskovec, GD Zaplana, vsem sosedom in prijateljem ter vsem ožjim svojcem, ki ste jo redno obiskovali in tolažili v upanju ... Vsem najlepša hvala, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Mož Gregor, sinova Tomaž, Dušan in hčerka Mojca z družinami, še posebno pa vnukinje Nejka, Manca, Lara, Katja in Maša Zaplana, april 2018 Strma je pot v nebo, strma zelo, vendar lahka s Teboj, Ti greš z menoj. Kadar pa pride dan, pel ti bom ves udan! K tebi želim moj Bog, k tebi moj Bog. ZAHVALA V sredo, 14. 3. 2018, smo se z žalostjo v srcih poslovili od našega dragega moža, očeta, dedija in tasta CIRILA KOSA iz Borovnice ( 6. 3. 1954 - 9. 3. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in darove za svete maše ter vso pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena HVALA PGD Borovnica - vsem gasilcem in drugim za organizacijo pogreba in poslovilne besede ter vsem praporščakom. Hvala gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred in nagovor, Pogrebni službi Pieta za opravljene storitve in pevcem za zapete žalostinke ter veteranom vojne za Slovenijo. Zahvaljujemo se tudi članom prostovoljnih gasilskih društev gasilskih zvez Vrhnika, Logatec, Cerknica in PGD Preddvor, ki so našega Cirila Kosa tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Katja, sinova Miha in Marko z družinama Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite... M. Slomšek ZAHVALA V 102. letu starosti se je poslovila MARIJA LOVRIN, rojena Jeraj, Lovrinova mama iz Blatne Brezovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove v dober namen. Hvala Pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem, osebnemu zdravniku dr. Primožu Rusu. Posebna zahvala Bojanu, Branku za pomoč in gospodu msgr. Franciju Trstenjaku za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V tihi žalosti: hčerki Marjeta in Marička, sinova Janez in Darko z družinami, vnuki in pravnuki Februar 2018 ZAHVALA Od nas se je tiho poslovila naša draga mama MARIJA MALOVRH, roj. Dobnikar (1930-2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, tople objeme in darovane sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihov trud v zadnjih treh mesecih njenega življenja. Žalujoči: hčerka Danica z Andrejem, vnuka Boštjan in Tomaž z družinama ter pravnuka Iza in Luka Vrhnika, marec 2018 Še zadnja luč je v njem ugasnila in večni mir mu podarila. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek FRANCE BRADEŠKO (1929-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste se od našega ata prišli poslovit v tako velikem številu in ga pospremit na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in darove za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter Pogrebni službi Lavanda. Žalujoče hčerke: Joži z družino, Veri z družino in Anka z družino Vrzdenec, Horjul, marec 2018 Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE OBROBE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 C» 041 637 617 24 - RRNK DOSEGLJIVOST C» 031 637 617 fUMIHSO KOSILA, MALICE, I CATERING 051 66 22 I Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si Srce ti v prsih nehalo je biti, ne čutiš bolečin več in nemira, od nas smo dovolili ti oditi, čeprav se nisi poslovila. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila sestra, svakinja, teta in sestrična MARIJA - MARIČKA ROSENWIRTH 1. 10. 1935 - 13. 4. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala ekipi NMP Vrhnika, župniku g. Francu Hočevarju, pevcem, praporščakom, trobentaču, pogrebni službi Vrhovec in g. Alojziju Dobrovoljcu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Verd, april 2018 ZAHVALA Od nas se je po dolgotrajni bolezni poslovil sin MIRKO SUSTARSIČ (29. 6. 1960 - 28. 3. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za dolgotrajno oskrbo, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem. Hvala tudi za podarjeno cvetje in sveče. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: ata in mama ter brat Robert, sestra Marta ZAHVALA IVANA KRAJNIK, rojena Kršmanec (1938 - 2018) Iskreno se zahvaljujemo ekipi NMP, osebni zdravnici in patronažni službi. Hvala vsem prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dragomer, marec 2018 ZAHVALA Od nas se je poslovila naša draga sestra in teta MARIJA MIKUS 12.3. 1929 - 15. 3. 2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Hvala župnikoma g. Golobu in g. Šlibarju, pevcem, Pogrebni službi Vrhovec, gasilcem PGD Podsmreka, zdravnikom, negovalni in patronažni službi. Vsi njeni Podsmreka, marec 2018 Od nas se je 20. 3. 2018 poslovila draga sestra, teta MARIJA TROHA, rojena Zamejc (1930-2018) Ostala bo v našem spominu. Vsi najbližji V sredo, 28. marca 2018, smo se na vrhniškem pokopališču poslovili od naše mame, babice in prababice IVANKE KOSTANJEVEC (1926-2018) iz Usnjarske ulice 8 na Vrhniki. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje že v dopoldanskih urah, in tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, marec 2018 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. Tiho se je od nas poslovila draga mama, sestra, babica in prababica MARIJA PUPIS, rojena Kavčnik (1926-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za mašo. Hvala župniku Jožetu Pojetu za lep obred, Pogrebni službi Vrhovec in sodelavcem ter pevcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Nevenka, sestri Rezi, Pepi, vnuki Sašo z Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdajse spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le naša lučka zdaj gori zate, preljuba naša Mici... v 92. letu se je poslovila MARIJA KRAŠOVEC 1927-2018 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prerano nas je zapustila naša predraga STOJANKA BORIC (1965-2018) Zahvaljujemo se NMP Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem drugim za izrečeno podporo in sožalje. Žalujoči njeni trije fantje: mož Zdravko ter sinova Siniša in Slaviša Hascasopis 30. april 2018» so elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si He] Zgodbe iz omare - filmi na 8-, S8- in 16-mm traku! »Jaz sem vozila, on pa je snemal,« je dejala gospa Mitic, ko se je spominjala potovanj s svojim možem v letih od 1960 do 1980. Gospod Mitic je bil direktor oddelka v znamenitem jugoslovanskem podjetju za trgovanje z električno opremo, zato je bil nenehno na službeni poti. Gospa se je ob zaključku vsakega soprogovega potovanja usedla v avto in se podala na pot - v Istanbul, Pariz, Varšavo. Na cilju sta se srečala in se odpravila nazaj v Beograd. Na večdnevnih potovanjih sta se ustavljala, obiskovala muzeje in raziskovala mesta, poleg psa Pippe pa ju je na poti vedno spremljala tudi kamera za 8-mm filmski trak. Ona je vozila, on pa snemal. Gospod Mitic namreč ni imel vozniškega dovoljenja, zato je za volanom sedela gospa, on pa je upravljal s kamero. Celotno zbirko filmskih kolutov oz. »osmičk« je gospa Mitic hranila tudi po soprogovi smrti, čeprav ni več imela priložnosti, da bi si jih ogledala. Primer gospe Mitic vsekakor ni redkost - oprema za snemanje filmov na 8- in S8-mm je bila cenovno dostopna marsikomu in filmski trak je bil poleg fotografije priljubljen medij za dokumentiranje vsakodnevnega življenja. Najpogostejši motivi na domačih filmih so potovanja, družinska praznovanja, poroke in prazniki, včasih pa je mogoče zaslediti tudi poskuse amaterskih igranih filmov. Velika večina »osmičke« pozna, le redki pa vedo, kako z njimi ravnati. Projektorji za prikazovanje filmov na 8- ali Super8-mm traku sodijo na- mreč med zastarelo filmsko opremo, ki je ne zmore več popraviti in uporabljati vsakdo. Zastarelost tehnologije, nedostopnost opreme, prevlada in preprosta raba digitalnih medijev so zadostni razlogi, da mnogi lastniki domačih filmov ne vlagajo več truda v iskanje možnosti, da bi si ogledali podobe na filmskem traku. Majh- ni koluti so prepuščeni nemilosti časa in v številnih primerih jih ravnodušno zavržejo. Da bi osvetlili zgodovino domačega filma na Slovenskem, želijo v Slovenski kinoteki javnost s svojim novim projektom Zgodbe iz omare spodbuditi k hranjenju in zavedanju o domačem filmu. Lastnike filmov na 8-, Super8-, 9.5- in 16-mm prosijo, naj filmov nikar ne zavržejo, četudi nimajo opreme za njihovo prikazovanje. Slovenska kinoteka poziva vse, ki doma hranijo družinske posnetke na filmskem traku, naj ji filme predajo v hranjenje in dostop do njih zagotovijo prihodnjim generacijam. Če tudi vi doma hranite osebne filmske zbirke, zbirke svojih prednikov ali pa zgodbe o ustvarjanju domačih filmov, vas pozivajo, da jih o tem obvestite in jim jih zaupate. Pokličete jih lahko na številko 01 43 42 535 ali pišete na naslov nadja.sicarov@kinoteka.si. Nadja Šičarov Kako najučinkoviteje poleti hladiti stanovanja? Zunanja senčila so najboljša rešitev za preprečevanje poletnega pregrevanja stavb. Prešli smo v obdobje v letu, ko nam glavno skrb za zagotavljanje ustreznih bivanjskih razmer v naših stanovanjih ne pomeni več ogrevanje, temveč hlajenje oziroma preprečevanje pregrevanja bivalnih prostorov. Večina od nas pri reševanju težave s hlajenjem stanovanja naprej pomisli na namestitev klimatske naprave. Takšna rešitev je sicer tehnično učinkovita, vendar finančno in ekološko gledano ni najbolj sprejemljiva. Poleg tega zaradi obratovanja klimatske naprave plačujemo višje stroške porabljene električne energije, s čimer pa ne pripomoremo k varčevanju z energijo in posledično ohranjanju in varovanju okolja. Ko se soočimo s potrebo po hlajenju naših bivalnih prostorov, je najbolj smiselno naprej razmisliti, kako zmanjšati pregrevanje stavbe z uporabo pasivnih načinov hlajenja. Še tako učinkovite naprave za hlajenje nam namreč ne morejo preprečiti vstopa toplote v stavbo. Le-to najučinkoviteje rešimo z učinkovitim senčenjem zastekljenih površin. Senčenje stavbe Steklene površine na oknih in vratih so glavni vir poletnega pregrevanja, saj skoznje v prostor vstopa sončno sevanje. Najboljša rešitev za njegovo preprečevanje je namestitev okenskih senčil ali rolet. Pri tem je zelo pomembno, da se odločimo za zunanja senčila, ker preprečijo prehod UV--žarkov in s tem toplote skozi zastekljene površine v notranjost stavbe. Znano je, da je zunanji sistem senčenja nekajkrat učinkovitejši od senčil v notranjosti ali medstekelnem prostoru. Če je le mogoče, je smiselno uporabiti tudi pol-kna, markize, nadstreške ali druga fiksna senčila. Pri tem se je treba zavedati dejstva, da lahko fiksna senčila senčijo prostore tudi pozimi, ko si tega ne želimo. Zato moramo pri njihovem načrtovanju upoštevati tudi poletni in zimski kot sončnih žarkov. Dobitki sončnega sevanja v zimskem obdobju zmanjšujejo potrebo po ogrevanju, zato so še kako dobrodošli. Kot najprimernejša rešitev za senčenje naše stavbe se zato v večini primerov izkaže kombinacija fiksnih in premičnih senčil. Nočno hlajenje stavbe Drugi način, kako poleti zagotoviti ustrezne toplotne razmere v stanovanjskih pro- storih, je nočno prezračevanje oziroma hlajenje. To pomeni, da po polnoči ali v zgodnjem jutru odpremo okna in notranja vrata v stanovanju, tako da ustvarimo hitro izmenjavo hladnega zraka (3-4 menjave celotnega volumna na uro). Če z naravnim prezračevanjem ne moremo zagotoviti zadostne izmenjave zraka, se lahko odločimo za mehansko prezračevanje z vračanjem toplote/hladu, o katerem smo že pisali v enem izmed prejšnjih člankov. Način nočnega hlajenja je dokaj enostaven. Ponoči zunanji zrak zniža temperaturo notranjega zraka in gradbenih konstrukcij v stanovanju ter pod-hladi samo stavbo. Povprečna razlika med najvišjo dnevno in najnižjo nočno temperaturo je odvisna od podnebnih razmer in v Sloveniji lahko znaša od 5 do 20 °C. V mnogih zgradbah je notranja temperatura ponoči višja od zunanje temperature za več kot 6 °C. Čez dan ohlajena masa stavbe služi kot hranilnik hladu in preprečuje pregrevanje stavbe. Določen čas se vzdržuje notranja temperatura nižje kot znaša zunanja temperatura. Učinek je večji, če je stavba grajena iz masivnih materialov, saj imajo le-ti večjo toplotno kapacitiv-nost, ki jo ponoči oddajajo nazaj v okolje. Da čim bolj obdržimo nižje nočne temperature v stanovanju, moramo zjutraj zapreti okna ter zastekljene površine ustrezno zasenčiti pred sončnim sevanjem. Obnova fasade pripomore k reševanju čezmernega poletnega pregrevanja Obnova fasad in streh, ki je v zadnjem času je vse bolj aktualna, pozitivno vpliva tudi na reševanje težav s čezmernim pregrevanjem stanovanj. Večina lastnikov se namreč ne zaveda, da dodatna toplotna izolacija služi tudi poleti, saj zmanjšuje prehod toplote iz toplejše zunanjosti v hladnejšo notranjost naših stavb. Mehansko hlajenje Če z omenjenimi rešitvami pasivnega hlajenja ne moremo doseči želenega bivalnega ugodja, je v nadaljevanju edina rešitev vgradnja mehanskega hlajenja oziroma klimatske naprave, ki je praviloma sestavljena iz dveh delov: zunanjega, ki nekoliko kazi fasado, in notranjega, ki hladi in suši notranji zrak ter ga piha po prostoru. Pri klimatski napravi se srečamo s tremi motečimi vplivi: gibanjem zraka, hladom in hrupom. Pihanje zraka usmerimo stran od oseb in nastavimo temperaturo hlajenja, pri kateri se prijetno počutimo. Čez nekaj časa se praviloma pojavijo zdravstvene težave, vnetje oči, ušes, nosu in grla, kašljanje, vnetja dihal ... To se pojavi zaradi prehitrega gibanje zraka, prenizke temperature in oku-ženja zraka. Tedaj spoznamo, da je treba klimatsko napravo pravilno uporabljati in vzdrževati. Za pravilno uporabo klimatske naprave moramo upoštevati nekaj navodil: okna in vrata naj bodo zaprta, ker pa klimatska naprava ne prezra-čuje, je treba vsako uro ali dve na hitro odpreti okno in prostor prezračiti, termostat nastavimo na približno 6 ° nižjo temperaturo, kot je zunanja. Hitrost gibanja zraka naj bo nizka, piha naj stran od ljudi. Trajen hrup, čeprav skoraj neslišen, lahko postane moteč, zato izberite naprave, ki so tišje. Pomembna sta tudi redno vzdrževanje klimatske naprave in menjava filtrov. Slabo vzdrževane klimatske naprave so zelo nevarne za bakterijske okužbe. Poznamo tudi druge načine aktivnega hlajenja, ki pa terjajo zahtevnejše inženirsko načrtovanja in tudi višje stroške vgradnje. To so predvsem: radia-torsko hlajenje, hladilne grede, stropno hlajenje, stensko hlajenje, talno hlajenje in hlajenje z zrakom zemeljskih kolektorjev V našem podnebnem pasu klimatske naprave niso potrebne, če so stanovanja pravilno projektirana, zgrajena in uporabljena. Če pa je v prostorih kljub senčenju oken preto-plo, je treba prostore hladiti z intenzivnim nočnim prezračevanjem stavb ali na druge podobne načine. Le če pasivni ukrepi ne zadoščajo, svetujem vgradnjo klimatskih naprav. Mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec Ensvet N asčasopis RAZVEDRILO 30. april 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. SUDOKU 5 P 1 i t ? i 9 3 D 1 1 i b j t D 1 B f I j a f t S G i ü fl 5 J J f 3 S 1 «1 D ■ i t 1 . 1 S 1 S a t 3 t t b t J 3 i i i B 1 3 i e B e I t 1 B t 1 3 1 i 1 ? 1 9 4 5 6 1 7 3 8 7 9 2 3 6 1 5 S 8 4 S 1 6 9 2 4 5 JUNIOR i 1 i Q i i t S S 4 1 T H i L ? 1 B B J i t O i B 1 3 I i t f + e 5 J i 1 i t J i i i t • t " i S i ? d 1 • ? C 1 t S 3 1 J i 3 5 1 F D ■ 1 1 i 3 9 4 6 9 3 7 2 8 7 6 5 1 3 2 8 6 2 9 3 1 7 1 8 4 2 8 2 1 3 5 7 4 5 4 i 7 9 3 3 RESI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Lep naš kraj pomladi vabi«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Brigita Štirn z Vrhnike, Monika Grmek Kodelja z Loga in Leon Perko iz Bevk. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. maja na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Co to maaš? Pride Slovenec na vlak za Češko, se spravi v kupe, kjer je že sedel en moški ter mu sede nasproti... Po nekaj urah vožnje Slovenec vzame iz torbe jabolko. Sopotnik vpraša: »Co to maaš?« »Jabolko,« odgovori le-ta. Čeh: »Pr nas mame taaak vlko! in z rokami nakaže velikost žoge.« Slovenec sramežljivo potisne jabolko nazaj v torbo in vzame hruško. »Pokaž, co to maaš?« spet vpraša sopotnik. »Hruško,« je prijazen Slovenec. »Pr nas mame taak vlko!« in pokaže obliko napihnjenega balona. Slovenec jezno pospravi hruško in vzame lubenico. Čeh spet zateži: »Pokaž co to maaš?« Slovenec popeni in pravi: »Ribez, pi-šuka!« Dvomestno število Šolski nadzornik hoče med uro matematike preizkusiti kritičnost učencev in reče enemu med njimi: »No, povej mi, katerokoli dvomestno število.« Učenec pomisli in reče: »Triinpetde- set.« Nadzornik napiše na tablo število petintrideset in počaka ali mu bo kdo ugovarjal. Nihče. Zato zahteva še od drugega učenca naj mu tudi on pove kakšno dvomestno število. Učenec reče: »Štiriindvajset.« Nadzornik napiše dvainštirideset in se spet sam pri sebi jezi, ker mu nihče ne ugovarja. Zdaj pokliče še tretjega, ta pa reče: »Šestinšestdeset! To boste pa menda že prav napisali!« Sok Zakaj so blondinke resne, ko pijejo sok iz tetrapaka ? Ker na njem piše »concentrate«. Zmaj Policaj vpraša Janeza: »Zakaj pa si vrgel taščo čez balkon ?« Janez pa kot iz topa: »Da sem videl, če zmaji res letijo !« Novica Zena se vrne iz službenega potovanja in doma vpraša moža: »Kako je kaj naša mačka ?« Mož ji odgovori: »Ja, mačka je pa crknila.« Zena se razburi in napade moža: »Pa ti veš, da mi takšne slabe novice ne smeš povedati na tako grob način. Ti bi mi moral reči, da je mačka hodila po strehi, padla dol, si polomila tačke in da si jo zato peljal k veterinarju, ki je po svojih najboljših močeh poskrbel zanjo, vendar uboga muca ni preživela, zato smo jo lepo pokopali.« Mož si seveda misli svoje. Pa nato žena vpraša: »Kako pa kaj moja mama (tašča)?« Mož nekaj časa razmišlja, nato pa reče: »Ja, tašča je pa hodila po strehi... « NdSCfilSOlUlS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga j prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 O G I ASI 30' april 88 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zamenjajte1 stari mobitel telemach mob. GIFEKDEA prcnouLJ h.ltf-iii^ 1-tUj (hrtf bMkhl lih"» H^AMt T.ihlioASUi, !nf,i,1 7,0 TV iprcj rmnifa HOA MSKJN i? Pradnpa &T-crvit računiliiškc i p rc nt | popravilo raiin»lnifccnf | pmvisnftgv | mcnjmn LCD udanov \ oičtiijr ni pptimiunp << iif i i:a u fl-lfiLfNAl-HliTtfO I iEflVU Možnost prodaje na obroke Ti 01 1iQS1 TO M:0«¿6¿i.V, pmd+tifmMiM pc^Hif ik peri* S Pi.UlH -n »Imu? fli