5tev. Novo mesto, 10. decembra 1911, Letnik. XXVIL Izhajajo 10. in 25. veacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Vabilo k naročbi. Loto 30 bliža svojemu koncu. Časnikarji se ozirajo nazaj in naprej, povdarjajoč kako so spolnovali svojo nalogo in kako kanijo v bodočo vršiti svojo dolžnost. Nas list ima za seboj lepo starost 27 lot, ki že sama svedoči, da je bil zvest bnditelj in učitelj našega dobroga ljudstva, katero so je, slusajoč in izvršujoč njegovo nauke, povzdij^nilo na višjo stopnjo narodnogospodarskega napredka. A čo primerjamo našo Dolenjsko z drugimi slovenskimi pokrajinami, moramo vendarle priznati, da so one v novodobni organizaciji |»rcd nami, in jih mi po Dolci^skem ne bomo so tako kmalo dohiteli. Naša zaostalost se more siccr razlagati po vsem zgodovinskem razvoju, a nikakor nas ne opravičuje, da bi aaino tarnali ter roke križem ilržali; uprav ta okoliiičina kliče dolenjske rojake k podvojenemu delu. Kdo bi hotel v sedaiyih razmerah podcenjevati upliv tako dobrega kakor slabega časopisja? Ali se ni časniStvo v preteklem polytoietju res pokazalo kot velevlast, ki je najbolj povzročilo novodobne pokrete? In kdo se je najbolj poprijel tega orožja? Ali ne nasprotniki katoliške cerkve in sploh krščanskega svetovnega nazirairja? Uprav preplavili so svet s svojimi duševnimi proizvodi, jiolnimi verskih zmot iii nravnih zablod. In katoličani so v svoji (iobrodušnosti temu nasproti stali neoborožoni. Katoliško časopisje stoji še zdaj daleč za liberalnim, soci-jalističnini, brezverskim. Omei\janio samo našo Avstrijo. Statistika [)oroča, da jo v nemškem jeziku pisanih protikrščanskih listov SfiO, dočiiii je katoliških le 90, t. j, ena četrtina. Naročnikov imajo liberalni časniki 1,810.000, katoliški pa samo 4ťi6.000, t. j. spet približno eno četrtino. — lu med nami Slovenci je skoraj isto razmerje. Da se je liberalizem tako zajede! po naših mestih in trgili, temu je krivo hlastno in strastno čitaiye protivorskih listov ne .samo v pttijih jezikih, ampak tudi v slovenščini. Se le ko so nasprotniki novodobno zmote jeli razširjati v materinščini, dosezali so vedno večje uspehe. Marsikateri siccr dober kristijan se je s čitanjem veri sovražnih listov dal jireslejiiti in jo v javnem živ^cnju potegnil z nasprotniki. Tudi nam Slovencem velja, kar je pretekli mesec na katoliškem shodu v Dunajskem Novem Mestu povdarjal imeniten govornik rekoč: „Kar se imenuje krščansko, naj tudi kr.ščansko živi; naj tudi krščansko deluje, naj krSčansko nastopa, naj krščansko voli .... Zatorej ven iz katoliške dru?.ine ono časopisje, ki proti nam katoličanom in )troti naSi katoliški cerkvi, ki napada njeno naredbo in služabnike, ki ovira našo edinost, ki se kakor zastrupljena pšica vsiljuje v raše vrste ter skuša s svojim strupom vse okužiti. To jo po mojem meneiyu prav tako znak prepričanega katoličana, kakor živ(]et\jc po cerkvcnih postavah. Slahi zgledi kvarijo dobro nrav in slabi časojuai pokvarijo le prevečkrat drugače prav dobre katoličane. Proč torej s cerkvi sovražnim časopisom. S tem pa je v zvezi na drugi strani podpiranje, naročovanje in čitanje katoliškega časopisja . , S temi besedami vabimo k naročbi našega lista, ki hoče tudi zanaprej delovati za krščansko prosvoto našega ljudstva. V par desetletjih jo tudi Dolci^jska primerno pomnožila število slovenskega izobraženstva. Ali ne zahteva čut hvaležnosti, da bi ti izobraženci svojim ožjim rojakom prihiteli na pomoč tudi s svojim peresom ter povzdignili in razširili dolenjsko glasilo? Mi smo pripravljeni list izdajati zopet kot tednik, ako nam le sedanji naročniki ostanejo zvesti in vsak pridobi vsaj še enega novega naročn'kii. In to ni pretežko, ako se oziramo na razsežnost našo pokrajine in na redkosejano naročnike po nekaterih krajih na liclokranjukem, v krškem in kočevskem glavarstvu, kjer bi se malim traciom dalo povečati število naročnikov, liojaki dolenjski, spravite v vsako hišo, kjer šo ni slovenskega časnika, vsaj to naše glasilo! Naročnino čitate na'čelu lista. Uredništvo iu uiiravni.štT». Gospodarstvo. Kako povzdignemo naše dohodke. Vsepovsod ae čuje klic po izboljšanju naše živinoreje. Meščanom manjka cenenega meaa, kmetu pa denarja. V resnici je živinoreja poklicana, lajšati bedo po meatili in na deželi in zato zasluži, da ji posvečamo vso skrb. S povzdigo živinoreje ae bodo dohodki kmeta izdatno izboljšali. Zato postaja pospeševanje živinoreje po naših krajih čim dalje bolj važno io toliko važneje, ker se da v resnici še mnogo dobrega doseči pri tej panogi kmetijski. Pri vsem tem teženju po izbůljšanju živinoreje pa ne smemo pozabiti na glavno stvar. Če hočemo res kaj izdatnega doseči za izboljšanje živinoreje in nasiL doliodkov, potem se je treba dela lotiti pri naši — zemlji, ki je vir vsem drugim dohodkom in ki se da v svoji rodovitosti še povsod izboljšati. Po našem mnenju je treba tukaj zastaviti sile, če hočemo povzdigniti naše dohodke. Povzdigniti je naše poljedelstvo in oaŠe travnistvo! Misel, da smo v poljedelstvu že dosti storili in da se dohodki zemlje ne dajo več izboljšati, je prazna. Nasprotno! Prav v večji rodovitosti zemlje, ki ae da doseči z dobrim obdelovanjem, v prvi vrsti pa z dobrim gnojenjem, je iskati izboljšanja naših doliodkov v bodočnosti. To delo postaja za nas toliko hvaležnejše, ker se kažejo povsod še pomanjkljivosti pri obdelovanju in gnojenju naših njiv in travnikov. Le poglejmo po naših vaseh, kako se ravna z gnojem, kako se njive gnoje, pa lahko takoj uvidimo, da smo še mocno zaostali za drugimi kraji in da se ni cuđiti našim slabšim pridelkom. Pri nas jemljemo skoro povsod po dva sadeža na leto iz njive. Vse gnojenje bi moralo biti vsled tega bolj močno, pa je slabše kakor po tistih krajih, kjer ae dobi samo po en pridelek na leto. Dokaze pomanjkljivega gnojenja in obtielovanja in pomanjkljive rodovitosti imamo pa tudi doma. Treba je le pogledati na njive dobrih in navadnih gospodarjev, da se hitro prepričamo, kako hvaležna je zemlja in kako rada se da pripraviti do večje rodovitosti, ako ae ji da potrebni gnoj. Pri zemlji oziroma pri pridelkih vidimo nekaj slič-nega kakor pri živini, V hlevu dobrega živinorejca najdemo lepo in dobro živino, v hlevu slabega živinorejca pa slabo in pomanjkljivo rejeno, ki daje vsled tega tudi slabe užitke in slabe dohodke. Nekaj sličnega je pri njivah in drugih zemljiščih. Zato pa treba, da se pred vsem poprimemo dobrega obdelovanja in gaojenja zemlje in da skuaatno na ta način povzdigniti nase pridelke in dohodke in da skulamo po tej poti pomagati tudi naši živinoreji na noge držeč ae resničnih besed pesnikovih, ki pravi: Glej, stvámica vae ti jionudi, Le jemať od qe ne zamudi. —r— Zanimanje vojaštva za sadjarstvo in kmetijstvo. Vojno ministerstvo je s posebnim odlokom odredilo, da se imajo v bodočnosti v vojašnicah in drugih vojaških poslopjih, potem na vežbalisčih, streliščih itd., sadna drevesa zasajati — in to v prid moštva. Ta odredba bode nudila priliko, da se bo moštvo v prostem Času uporabljalo v sadjarska opravila in se bodo na ta način obili prazni prostori, kateri se v imenovanih stavhisčih povsodi nahajajo, s pridom izkoriščali. Zlasti bode zadobilo moštvo tam, kjer stoje vojaški objekti izvan naselbin osamljeni, primerno razvedrilo. Z zasaditvijo sadnih dreves, njih po-žlahtnjevanjem ee bode nudila vojaku prilika zadobiti kolikor toliko izkušnje v sadjarstvu, pa tudi pri zasaditvi iepoticnih in zelenjadnih vrtov, trtnih in drevesnih špalirjev, grmičevega sadja itd., bodo pridobivali vojaki v različni smeri podučljivo izkušnjo, katero bodo zamogH potem na lastno grudo povrnivsi se — doma uporabiti. Želeti bi le bilo, da bi občne javne drevesnice in tudi posestniki zasebnih drevesaic, potem vrtnarji, podpirali in pospeševali to stremljenje z brezplačno oddajo divjakov, dreves, ce-piČev itd. ali pa vsaj po znižani ceni. Brez dvoma bode na ta način mogoče z malimi sredstvi veliko doseči. Že od nekaj let sem se skoraj v vseh garnizijah male prostore rodovitne zemlje izkorišča z sajenjem zelenjave, katera pride možtvu v hasen. Z zadnjo odredbo (zaaajenjem sadnih dreves itd.) pride skupiček po odbitku stroškov — seveda zopet moštvu v prid. Dandanes, ko je kmetijsko šolstvo v vseh deželah tako razvito, se gotovo pri polkih nahajajo strokovno izobraženi podčastniki in vojaki, katerim se bo zamoglo zasaditev in nadzorstvo teh nasadov prepustiti. V nemški armadi delajo že več let sem poakušnje posebno s Špalirnim sadjem in so dosegli prav lepe vspehe. Posamezne atotnije kar tekmujejo mej seboj v zasajenju dreves in špalirjev. Povsod! krasijo spalirji stene poslopij in jim dajejo lepo, prijazno in veselo lice. Provzročitelj te lepe in koristne misli je neki bavarski major v Koňakovém. Bog daj, da se ta misel tudi pri nas na Avstrijskem uresniči in udomači in da ne ostane le pri besedah ! Lansko pomlad, ko sem še bival v Galiciji, sem v članku v „Dolenjskih Novicah" opozoril na odlok domobranskega ministerstva glede gospodarske izobrazbe domobranskega vojaštva. Přišedši v domovino sem opazil, da je le ostalo pri odredbi in mi ni znano, kje tiČi o tej zadevi pomanjkanje. Imel sem priliko letos v garniziji na Češkem v tej smeri povpraševati in sem zvedel, da se trudi v tem oziru v zimskem času tamkajšna deželna gospodarska šola. Velikega priznanja vredni so naši kmetijski tečaji in poduki na deželi — nasiljuje se mi pač nehote misel, ali bi ne bilo truda in hvalevredno stopiti s podukom tudi v vojašnico — preje omenjeni odlok mu je vrata na stežaj odprl. Čedalje bolj prodira v današnjih Časih draginje prava vzvišena misel „nazaj h grudi", grudi opomoči, blagostanje grude in ž njo posebno živinorejo po- vzdigniti. V dosego te ideje ne zamujajmo toraj nikjer prilike v tem smislu delovati, poklicani merodajni krogi naj sežejo v roko vojaškim oblastim in povelj-nistvom — odloki — besede — naj postanejo dejanja! — v korist bo le neposredno našim kmečkim fantom vojakom in posredno našemu kmetijstvu. Čim bolj bomo na ta način vcepljali našemu kmečkemu naraščaju kmetijsko strokovno vedo, tem bolj bode vsplamtela domovinska ljubezen, tem bolj se bode vnemalo srce vojaka za domačo grudo, s tem večjim veseljem bode zopet prijel za plug — kadar odloži opasano orožje. Radi tega gotovo ne bo zanemarjal svojih vojaških stanovskih dolžnosti, marveč se ho tem bolj zavedal tudi kot vojak, vedoč, da je treba braniti brata, ki naj mirno obdeluje očetovo njivo. C. kr. domobransko ministerstvo je v letu 1910/1911 za poskušnjo v sledečih domobranskih garnizijah upeljalo kmetijske tečaje: v Schonbergu in Kromerižu na Moravském, v Mariboru na Štajerskem, v Pilznu, Mehu in Li-tomericah na Češkem, v Lvovu in Stryju v Galiciji, v , Lincu na zgornjem Avstrijskem, v sv. HipoUtu na nižje Avstrijskem, v Pulju v Istri, v Zadru in Šibeniku v Dalmaciji. Delovali so kot voditelji in učitelji teh tečajev strokovni učitelji kmetijskih, poljedelskih, sadjarskih, vinarskih, mlekarskih, gozdarskih in travniških šol, kmetijski potovalni učitelji, protesorji učiteljišč in živinozdravniki. Pri domobranskem pešpolku št. 26 se je v Mariboru od osmih tam stoječih stotnij zglasilo Ô7 udeležencev. Kot učitelja sta delovala dva strokovna učitelja tamošnje kmetijske šole in predavala o poljedelstvu, vinarstvu, sadjarstvu in zelenjadoreji. Tečaj je pričel meseca novembra in se vršil dvakrat na teden od 5. do 6. ure popoldan v vojašnici, oziroma tudi do 7. ure zvečer praktične vaje in razkazovanje izvan vojašnice. Vojaki so vseskozi redno in pridno obiskovali tečaj, zanimanje je bilo tudi od strani poveljnistva veliko, dosegel se je prav lep vspeh. Učitelji so dobili potem po posredovanju domobranskega ministerstva od — poljedelskega — tudi lepe re-muneracije za poduk. C. D. Jugoslovani v avstrijski zbornici. (Koncc.) Enkrat jo imela monarhija tri pozicije; netiisko, ta jo izrabljena; italijansko, jc izgubljena; Jo jugoslovanska jc še ostala. In zdaj so vai naši državniki drug za dru)?im sistematično na delu, da še to zadajo pozicijo izgubijo, (živahno odobravanje in ploskanje.) Nikar si, gospoda, ue domiš^jujto, da mi tega nc vemo. Mi to zelo dohro vemo in vemo tudi, da jo državi zvesto mi-s^ciije, ^ dinastiČDo Čuvstvovanje avstrijskih Jugoslovanov temctjtga moč monarhije za njeno pozicijo ob Adriji (Živahno pritrjevaiyc) in vsicd tega tudi predpogoj za to, da ta država ostane velesila. (Živahno odobravanje.) Nikar se pa s tem no igrajte! S čustvi narodov se ne gre igrati ! (Živahno pritrjevaiqe.) Ali mar mislite, da delate v interesu cesarja, v interesu dinastije, v interesu države, ako nam hočete vedno in vedno dokazovati, da je Dunaj, središče državo, za nas nekaj tujega. (Živahno odobravanje.) Tam doli Ha jugu države leži edina možnost za monarhijo, da se razvije, tam doli se ho usoda monarhije kot velesila odločila! (Živahno pritrjevanje.) - Govornik potem omenja italijansko tunsko vojsko ter opozori, da bi Lahi tak pohod kot v Tripolis iahko poskusili tudi proti Albaniji, ali coKi proti alovensko-hrvatskim deželam ... — V nemirnih časih živimo in mi vsi vemo, in tudi naši državniki bi morali to vedeti, kaj pomenijo južne deželo v takem trenutku. Vzemimo, da doživimo jutri ali pojutrišnjcin sovražen napad na deželo .oh naSi Adriji, in mi nimamo niti zveze z Dalmacijo! (Pritrjevaige.) Nad vse značilno je, da se ni ministrski predsednik v svoji Jzjavi niti dotaknil tega življenjskeg» vprašanja naše monarhijo. (Živahno odobravanje.) Nov« ministi-Ntvo in naši poslanci. Sedaj prihajam k novemu ministrstvu in k novi vladi. V imenu Hrvaško-aloven- skoga kluba izjavtjam, da ie za nas aprcroeniba oseb, ki na ministrskih sedežih sedijo, popolnoma brez pomena. (Pritrjevanje.) Na ministrskih sedežih sedijo sicer časti vredni možje, ali niti eden izmed^ r^jih, to povdarjam, ne uživa najmanjše trohe našega zaupaiga. (Živahno odobravanje.) Avstrijski sistem. In vladna izjava, gospodje moji! Ko, nekoliko sem o tem že govoril. Dostavbám še, da mi na besede ni« ne damo! (Pritrjevanje.) Jaz nočem ckscelence, novega ministrskega predsednika, katerega osebno spoštujem, žaliti, todi rad pripoznam, da ima dobro voljo in da res vse tako misli, kakor nam je tukaj prebral. Toda on sam tako dobro kakor jaz ve, da bo ])ri teh razmerah o tem, kar se bo njegovih obljub izvršilo, odločeval ne on, ampak drugi. In kar sem rekel o voditeljih velikih strank, to velja jasno tudi o ekscelonci gospodu ministrskemu iiredsedniku, da se namreč tudi zaq avstrijsko vprašanje neha pri Spielfeldn. (Prav dobro!) Pardon, gosfiodje moji, oj)ro8tite, spominjam so, da je oljrnil svoje oči vendar tudi naprej od Spiel-felda, ffovoril je namreč tudi o laškem vseučilišču. (Veselost. — Prav dobro!) Ami>ak zelo značilno je; ni si upal pa govoriti o popolnoma sličnih in veliko bolj utemeljenih potrebah Jugoslovanov. (Živahno odobravaiijc.) Da, gospodje moji, ni si upal govoriti niti o vj>rašanju takozvane zagrebške reciprocitete, čeravno no zadeva to vprašanje nikogar drugega kakor samo nas. (Klic: In tudi nič ne stane!) To ne stane popolnoma ničesar, odgovarja pa resnični potrebi avstrijskih Jugoslovanov in ravno zato misli naša vlada, da ima dovolj vzroka, da ga no reši. (Pritrjevanje.) Voctiar JO to zahteva, katero^ uresničenje moramo kategorično zahtevati in jo tudi zahtevamo (Živahno odobravanje) in vsaka vlada, ki misli, da to zahtevo lahko pod klop vrže, naj ve, da bo imela opraviti z nami. (Živahno odobravanje in pJoskarye.) Vsak ministrski predsednik nam razlaga, da je avstrijski ministrski jired-sednik in govori nekaj o „avstrijskem sistemu". Dovolite mi, da pojasnim v dveh besedah ta avstrijski sistem, katerega zastoji-niki leto za letom na ministrskih sedežih sedijo. Ali veste, v čem ta „avstrijski sistem" obstoji? Ta obstoji v tem, da se iščejo berg^je, s pomočjo katerih bi se prišlo od četrtka do petka, od petka do sobote. (Veselost.) — Kle: „Portwursteln".) Da, to je tista slavna „fortvurstlarija". To je avstrijski sistem, ki ga naši ministri tako skrbno gojc. Ûasi so ])a preveč resni, in ne pre-neso, da bi se ta avstrijski sistem nadaljeval! In ravno mi, ki živimo na najnevarnejši točki v monarhiji, ravno mi, ki živimo tam, kjer je danes ^— nc pomaga nič, je že treba priznati težišče monarhije (Živahno pritrjevaiqe),^ravno mi no moremo te krparije in suSmarstva več jirenaSati. (Živahno pritjevanje.) „Objektivnost'^. Gospod mini.strski predsednik je govoril tudi o objektivni upravi. Gospoda! Čudno je, zakaj se od ministrsko klopi ta aamoposehi umevna stvar vedno ponavlja. To je vendar samoposebi umevno, da mora uprava biti objektivna. Toda, gospoda, če vlada ta objektivnost venomer povdarja, se zbudi sum, da na ministrski klopi sami čutijo, da ta objektiviteta v resnici ne obstoja (Živahno pritrjevanje) in da ta maska krije tihotapsko blago! (OdohravaTqe in ploskanje.) Objektivna uprava! Gospod ministrski predsednik pravi, da država ne smo nasproti svojim državljanom naBtoi)ati kakor tujka. Jaz, gospodje, pa poznani pokrajine, kjer država nasproti svojim državljanom ne postopa samo kakor tujka, aitijiak jim stoji kot smrten sovražnik nasproti (Odobravaiye in ploskapjc) in v teh pokrajinah stanujejo Slovenci ! (Poslanec dr. Okunewsky : In Rusini ! — Klici : Koroška !) Neiii«i. Pri tej priliki bi rad nekaj pripomnil tudi k izvajanjem spoštovanega načelnika nacionalne zveze, ki je pred nami razvil nek narodni program kot program nemške nacionalne zveze. On je, kar se načina reševanja nacionalnih vjirašanj tiče, postavil pozitivno in negativno načelo. Negativno s tem, da je dejal, da ne sme v nobeni mešanojezični deželi večina manjšini vsiliti svojo voljo. (Pritrjevanje.) Izborno, gospodje! In jiotem^ pozitivno: Na vseh poljih avtonomno in državne uprave se mora izvesti narodna ločitev in obmejitev. To so iz ust načelnika nemške nacionalne zveze zelo lepo 8li.ši. Jaz bi ga le vprašal; Ali to velja povsodi? (Pritrjevanje.) Giejte, gospodje, to je tista velika neresničnost v politiki (Živahno pritrjevanje), da ti gospodje tega, kar hočejo tam, kjer so v manjšini, za nobeno ceno nočejo tam, kjer tvorijo večino, in da to, kar tam zavračajo kot nemoralno in neznosno, kjer so mairjšina, z veliko slastjo prakticirajo tam, kjer se nahajajo v večini ! Tu iisiljujejo svojo vo^jo narodni mani'šini. (Živahno pritrjevanje.) Jaz bi vprašal gospoda načelnika nemške narodne zveze: Aii to, kar sto rekli, velja samo za Češko in Moravsko, ali velja tudi za Šlezijo, Štajersko in Koroško? (Medklici.) J'a jaz od njega nc zahtevani nobenega odgovora, jaz namreč dobro vem, kako se ta odgovor glasi, in mi vsi to dobro vemo! Da, gospodje moji, narodni program se ne da na ta način obdelovati, kakor to delajo gospodje od nemške nacionalne zveze, namreč pravo maipSine in narodna avtonomija tam, kjer so maïq-šina, toda brezobzirno narodno zatiranje tam, kjer tvorijo večino! (Živahno pritrjevanje.) Gospoda! To ni noben avstrijski program, in če hočete tak program izvesti, potem lahko od naše strani računate z najostrejšim odporom ! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Še nekaj « iijiravi. In ker smo ravno o upravi govorili, hočem o tem se nekaj reči! Jaz ae splošno strinjam s tem, kar je o tem govoril moj neposredni gospod predgovornik dr, Bugatto, Z objektiviteto samo, katere vrhtep, kakor rečeno, sjiloh ni (Veselost), ni ševseopravljeno, Objektiviteta igra vlogo tam, kjer ujiravna oblast sodi, kjer je upravTii uradnik sodnik. Jaz bi rekel, pustimo vendar to i^aïqe z besedama „objektivna uprava" in „neodvisna uprava"; mi hočemo dobro upravo (Živahno pritrjevanje) te po-trebajemo. Toda dobre nprave si gospod ministrski predsednik niti ne upa obljubiti. (Zelo dobro I) On govori samo o objektivnosti, a ne o dobroti uprave, zakaj on ve — saj je on upravni nradnik — tako dobro kakor mi vsi, da imamo žalibog zelo slabo upravo. Uprava pa je po večini zato slaba, ker trpimo na preobilici uradništva, (Zelo dobro!), ker imamo preveč uradnikov in se delovna moč uradnikov veliko premalo porablja, (Poslanec dr, Grogorin: Objektivno sîaba uprava!) — Da, objektivno slaba uprava. (Veselost.) Stališče Hrvaškosloveiiskega kluba. Sedaj hitim proti koncu in bi rad povedal le nekaj besedi o stališču, ki ga v tej visoki zbornici Hrvaškoslovenski klub zavzema. Jaz bom čisto kratek, pa tudi čisto jasen. Razvoj parlamentarnih razmer v zadnjem času in izjave, ki so jih govorniki največjih strank v zbornici podali, 80 nam čisti) jasno predočile, kakšno stališče imamo v tej visoki zbornici zavzemati. Mi smo s])ričo vsega, kar se je zgodilo, v tej zbornici popolnoma neodvisni (Odobravanje in ploskanje) in se bomo te neodvisnosti posluževali, kakor bo nam prav! (Ponoviio živahno odobravanje in ploskanje.) To, kar seje zgodilo, gospodje, nas odveže dolžnosti pripozuati komurkoli pravico nam kakšen svet podeliti. (Živahno odobravanje in ploskanje.) lirez nas tudi ne gre! — Mi se !iikf»y;ar ne bojim»! Jaz ne bom, gospoda moja, govoril o jirosti roki, ta beseda je v zadnjem času v zelo slab glas pri,šla. (A^eselost.) Proglasi se prosta roka (Poslanec dr. Korošec : In zvezane noge ! — Živahna veselost,) od marsikat^erega, ki je čeprav sramežljivo že kakor Marjetica šel pod lopo (Živahna veselost in pritrjevanje). Ne, gos])odje, jaz ne govorim o prosti roki v zmislu gotovih strank. ' Seveda, prosto roko imamo, pa jo tudi res imamo! Prosta roka je lahko mehka tačica, prosta roka pa je lahko tudi jako raskava, (Živahna veselost in odobravanje.) In gospoda bo v tem oziru že nekaj doživela. Toda jaz vam ničesar ne izdam in vam ničesar ne ob^ubljam, Prihodnjost bo pokazala. Nekaj vam pa hočem vendar izdati. Glejte, gospod dr. Kramař, govornik in vodja enotne češke zveze, je rekel: Brez nas ne gre! Dr. títeinwender mu je odgovoril; Brez nas tudi ne gre! (Veselost. — Poslanec Grafen-auer: Z obema tudi ne gre! — Živahna veselost.) Zdaj, gospoda moja, vam bom tisto veliko skrivnost razodel: Brez naa tudi ne gre! (Živahno odobravanje in jdoskaqe.) Brez nas ne gre, če mi nočemo! (Živahno pritrjevaiije.) Mi se prav nične ve-žomo, no tako in no drugače, mi nimamo navade iti z zvezanima rokama v kakšno situacijo, nimamo navade ne udrihati ne gladiti — ne, mi so nič ne vežemo, toda če nočemo, ne gre — t« vam povem, gospoda moja! Če hočemo ali če nočemo, to boste gospodje že doživeli — v naše karte si ne pu,stimo pogledati ! (Veselost in pritrjevanje.) Spoštovani gospod uačelnik Poljskega kluba je govoril o li-berum veto, ki vlada v naši zbornici. Gosjiodje, ste lahko mirni, če nam bo irav, se bomo tega liberum veta izdatno posluževali ! (Veselost, ž vahno odobravanje in ]>loskanje.) Gospodje, vi vidite, da smo zelo dolire volje, morebiti boljše kakor oni gospodje, ki so tisto mehkodlačno prosto roko proglasili. fVescJost.) Iti zakaj smo tako dobre volje? Tudi to vam bom povedal: Zato ker čisto natanko vemo, da je v tej visoki zbornici močna stranka — ne toliko po številu kakor po duhu, ki v njej vlada stranka, na katero BO brezpogojno v vseh okolnostih in ob vstikem času labko •zanesemo ~ to je naša stranka, to smo mi sami! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Da, gospodje, na nas same se moremo hvaia Bogu zanesti in na tias se zanaša naše Jjudstvo (Živahno odobravanje), ki stoji trdno, neomajljivo in boja veselo za nami! (Živahno odobravanje.) In to vam rečeni vsem skupaj, velikim in malim v tej zbornici, vsem na različnih klopeh, in vam kličem? Mi se ne bodimo! — (Burno dolgotrajno odobravaige. Viharni klici: Živio tíuaterSič! Govorniku ceatitajo.) Politični pregled. DriaTni zííor deJuje zdaj največ v odsekih. Te dneve se resi proračun. — Vlada ai išće delavne večine; kaže se, da jo dobi v Nemcih, Pojjakili in Čehih. Tudi preosnova komaj nasto-pivšega Stiir^hovega ministrstva kaže na to. Odstopil je finančni minister dr. Meyer in njegovo mesto zasedel Po^ak vitez Zaleski. Čeh dr. Braf je prevzel poljedelsko ministrstvo. Za po^iskega mi nistra-rojaka pa je imenovan dr. pl. Dlagosz. Vlada jo predložila složbono prag-matiko za uradništvo. Ta preoanova pa je striqjena z velikimi izdatki, ki zahtevajo vsakoletno nad 20 milijonov. Zato jo vlada predložila tudi davčno preosnovo. Ker tudi za nujne stvari nima pokritja,, prosi za dovolitev posojila. Rešiti bo treba brambeno postavo. Izvoliti je delegate za skupno delegacijo, ki topot zboruje na Dunaju. Na jugoslovanske poslance se vlada premalo ozira, prej ali slej ae ho ta brezbrižnost maščevala oarbrž v škodo države, ki na jugu ni takó pripravljena kakor je pripravljen sosed proti igej — kar je v proračunskem odsekn poudarjal celó nemški poslanec Schraffl. Na Odrskem je vlada predlagala, da se za letos brambcna preosnova odstavi z dnevnega reda. Na Hrfatskem so razpisane volitve za sabor dne 15. 16. in 18. dec. Ban Tomašič si vstvarja novo vladno stranko. VJadni pritisek je nečuven. Kandidati opozicijonaluih strank ne smejo zborovati, 80 nadzirani po dnevn in po noči, nekateri so zbežali iz dežele. Mažari bi ai radi popolnoma podjarmili Hrvate, ki se bodo težko ubranili, osobito če ne bodo složni. GenoralstabSef Konrad pL Ilňtzendorf je odstopil baje vsled laškega upliva, da se ne razrahtja trozveza, imenovan pa je za armadnega nadzornika. Njegov naslednik je Fml. pl. Sche-mua, čegar oče je z gorjanske občine pri Bledu. Italijaiisko-turška vojska traja da^e akoro z jednakim! vapehi na obeh straneh. Listi poročajo danes o zmagi Lahov, utri o zmagi Turkov in to se vrsti že ves čas zasedenja Tripo-itanije. Lahi s svojimi vojnimi ladijami pomagajo zdaj tu zdaj tam — brodijo ob Albaniji, po egejskem morju, v rudečem morju, obstre^avajo tudi odprta mesta ali mimoploveče ladije — pa brez posebnih uspehov. Vobče Lahi postopajo bo^ po roparsko. y Perziji vlada anarhija. Zato je Rusija poslala svoje vojake, ki v kratkem zasedejo glavno mesto Teheran. Polovico države je pod ruskim uplivom, polovico pa pod angleškim Na Kitajskem še divja revolucija. Po sporočilu slovenskega misijonarja, dolenjskega rojaka o. Kovač sam kitajski cesar spozna, da je nastavljal višje uradnike, ki niso delali v korist ljudstva, marveč za-ae. Ustaši se bližajo glavnemu mestu Peking. Poslaniki evropskih držav so dobili svojih vojakov za stražo. Avstrijski par-nik Česar Franc Jožef je za našega poslanika izkrcal 100 vojakov. Zabavi in pouku. Tihotapci. Povest — Spiaal Ognjoalav. IL CDaljû.) Antonu je bilo tesno pri srcu, ko je stopil iz revno izbe v temno noč. Vihar se je polegel, sem in tja se je še zasvetlikalo nebo, a deževati je ponehalo in svež zrak mu je hladil vroče čelo. Po tihem stopi k oknu, ter gleda svojo ženo v molitev utopljeno, gorke solze mu zalijejo oči, in kar ločiti ae ne more od bornega doma. Naposled pa se možato sklone in urnih korakov odide čez vas. Pravkar prične ura v stolpu biti, Anton postoji, odbila je eno čez polnoči, a v tem trenotku začuje tudi znan glas: „Anton, živijo Anton; tako so govori, ti si možak, da si še po konci, zdaj gremo pa nazaj k Potokarju. Dobili smo nocoj tvojega nasprotnika kolarja Podlipnika, pošteno smo ga oskubli. Kar mu je Po-tokar plačal za novi voz, vse je pustil. Kaj ga nismo obrili tega stiskača, bo vedel nas tako zaničljivo prezirati. Pa še sedi pri Potokarjn, nekaj se menita posebnega, Stari nama je namignil, da sva šla, pa ne ko bi mu Jerico ponujal." Anton se je hotel otresti nalitih pivskih bratccv, a že sta ga držala vsak na eni strani: „Pustita me, nocoj ne grom z vaina, in sploh nikoli več!" „Za vraga, kaj si znorel?" „Ne, ampak k pameti sem prišel; norel aem, ko sem z vama popival in zapravljal. Idita svojo pot, a mene pustita v miru!" „Tako! — To je prijateljstvo. Kaj ti pa jeV Kaj si jih morda doma dobil po plečih?" „Pustita me, zarohni Anton, in ju pahne od sebe. S takimi ljudmi me Bog varuj Se kedaj občevati." „No Anton", reče Peharček s sladko ginjenim glasom: „Tebi ne zamerim, ampak nekaj se je moralo zgoditi, da si kar naenkrat drug postal. Povej no, kaj ti pa je?" „Nič mi ni, samo proč grem iz tega nesrečnega kraja." „Kaj proč greš, kam pa?" „V mesto grem, službo si poiščem." " . „Pa sedajle ob tej uri?" „Da, z Bogom!" „Veš kaj, če je pa to tvoja resna volja, imaš prav! Ampak kakor sera rekel, Potokar je še po konci, pojdimo tja, nocoj imam denar, precej sem dobil pri igri, dam za eden ali dva poliča, pa se poslovimo ; tudi kakšen grižlej se bode dobil, ne bode ti škodilo. Pot v mesto je dolga, okrepčal ae boš, ob enem si pa še lehko ohladiš vest nad tem zopernim Amerikancom, ki ti jc snedol ves zaslužek ter te pognal takorekoč „on" po svetu. Anton se je áe obotavljal, a želodec, grlo in srd na Podlipnika 80 zmagali. Vdal se je jn ni bilo dolgo, pa so sedeli stari bratci pri Potokarjcvi peči. OStir jih je, če prav pozno, z veseljem pozdravil, prinesel vina, sira in kruha. Mrklo je zrl Anton pred se, pogledaval na staro hišno uro in molčal. Tudi Peharček in Lužar sta početkom molčala, a ko so jo hotel Podlipnik posloviti, ga zbode Peharček s svojim strupenim jezikom: „No, kaj pa gledaš tako jezno, ali ti je res toliko na teh par goldinarjih, ki si jih zgubil, vsaj jih imaš pač dosti. Ostani še nekoliko. Zabrežnik odhaja v mesto, obedva sta kolarja, spodobi se, da se poslovita. Glej ti imaš srečo, ta je pa zgubil zaradi tebe delo, pa mora iti. — Saj ti no moreš zato", tolaži Lužar, ko je hotel Podlipnik odvrniti, „je že tako ca svetu. Zato pa prisedi, spijemo še en kozarček, če je že ena ura, jo prav vse eno, če je dve." Nerad prisede Podlipnik, poda Antonu roko ter prijazno pristavi: „Veš kaj Zabrežnik. Ne hodi v mesto, doma ostani, pa pri meni delaj, obedva imava dovolj in bode obedvoma k dobremu." Anton je hotel odgovoriti, a že je Peharček s svojim gibčnim jezikom jel prigovarjati Antonu, naj ostane, da je to dobro in pametno, da ni treba iskati kruha, če se doma ponuja . . . Podlipniku se je videlo, da mn je težko, da Anton sicer po svoji krivdi v domači vasi ne more več ostati, a kot značajni mož bi bil rad pomagal. „Pa naj bode", odvrne Anton, „sicer so mi nekoliko sitno zdi kot pomočnik vstopiti pri tebi, a rajše ostanem doma pri ženi in otrocih kot bi pa v mestu iskal službe." Zadovoljen poda Podlipnik Antonu roko ter pristavi: „Kar jutri pridi, za plačilo se ne bova prerekala. Pa z Bogom, in dobro jutro 1" „No, vidiš kako je prav, da sva te srečala, prav to je dobro znamenje prijateljstva, ki ti je srečo prineslo, če prav ne Bog vé kako veliko, a delo si dobil, in doma boš ostal." „Veš kaj, Anton, vina je še poln bokal, kaj hočemo tako buliti tja v en dan; hej Potokar, klada stara, daj karte, eno ali dve igri še lehko napravimo." Vino je storilo svoje, in v teku četrt ure jo bil Antou zatopljen v igro, pozabljena žena, dete in vai dobri sklopi, Goldinar, ki mu ga je posodil oStir, jo zginil v drugih žepih, že jc hotel oditi, a zopet ga zbode Peharček: „e saj boš pri Podlipniku zaslužil, boš že povrnil, in mu ponudi pest desetič. „Saj imam Se sam tudi kaj, reče Anton jtikro, takšen lierač pa Šo tudi nisem. Potokar koliko daš za to-le?" Potokar poželjivo ogleduje svitli prstan, so bol^ pa Peharček in Lužar, „No, koliko daš, sili Anton nepotrpežljivo?" „Pet goldinarjev bi dal, pa vendar mogoče, da nI toliko vreden." „Kaj boš govoril oderuh stari", renči Peharček. „Jaz poznam take reči in ti stari tudi, daj mu deset, vreden je, pa le hitro, drugače ga kupim jaz!" Antonu se je zdula kupčija dobra, sprejme zadovoljno denar, vstano in zopet hoče iti. „Kaj? likof na takšno kupčijo bomo pa vender pilil"-- Cez dobro uro ni imel Anton ne prstana, ne denarja, pač pa težko pijano glavo, in — obupano srce. Ves raz sebe akoči pokonci, zarohni nad svojimi čednimi tovariši, a oňtir miri: „Anton, pijan si, molčil Dan je že, (judje bodo »li kmalo na delo, v moji krčmi ne pustim vpitja. Domov idi, prespi, pa drugič pusti ijfro. Sreče tako nimaš pri njej." „Veš kaj Anton", tolaži Peliarček. „Moja koča je prav pod gozdom, idi z menoj, takšen no moreš domov, naspal se boS, in za naprej se bova pogovorila." (Dalje Bledi.) O Dopisi« Siilior — Ilelokiajina. Od vseh strani čitamo poročila o izidu obč. volitev, samo pri nas je liberalni župan zadrževal vso občinsko zadevo. Obč. odborniki so zahtevali, naj se razpišejo volitve, a župan je po svoji atari navadi rogovilil in ujûl, da bodo volitve, kadar bo on hotel. Ker so odborniki videli, da ne dosežejo z njim nič, so odložili svoje mandate in ga pustili na cedilu. Ko jo to izvedel, jo javno pred cerkvijo u])il, da so ga odborniki zapustili, da on jo „fino" uradoval in varoval občino itd. Lahko se vpraša: Kaj ste storili v prid občini v vseh sedmih letih vašega „finega" uradovairja? Koliko sej ste imeli po pravilih, katere določa občinski red? Kdaj ste dali račune in proračune ob časn, kakor to zahteva isti red? Sedaj jo že dvanajsti mesec 1, 1911, a ni še na dan računa za 1. 1910. Ali je bilo v drugih letih kaj bolje? Čemu se bahate z vašimi tisočaki, saj vam jih nihče ne zavida. Komur jih pa posodite, hočeš nočeš, postati mora liberalec. Takemu se godi kot če slepec slepca vodi, poslednjič oba v jamo padeta. Huhor pri Mctlilci. Odkar so naši odborniki odložili od-borništvo, je dosedaiýi župan kakor zmeden. Vsako uro spremila svoje misli. Sedaj obžaluje svojo osodo in pretaka „krokodilovo" solze, sedaj se iznaša nad odborniki ter krivdo deva sedaj na enega sedaj zopet na drugega. Dolgo je zavlačeval obč. volitve, a zdaj ga posebno skrbi, kodaj da bodo; boji se namreč, da ko bodo volitve končano, končana bo tudi njegova slava. Pred možmi, ki so treznega mišljenja, se duša, da več noče biti župan, a ženske posostnice naju^judneje prosi za pooblastila. Take skoke dela tisti, ki nima stalnih načel. Ko bodo volitve končane, potisnjen bo i on v ozadje, zato mu že sedaj jamčimo. Za vse sedanje razburjeije naj trka na svoja prsa. Ako ne utihne in ne bo dal miru naši S. L. S., povedati mu hočemo v eni prihodiqih številk Dol. Novic marsikaj, kar mu ne bo zelo ugajalo, Žiižembei-k. V nedo^o dne 26. novembra je izobraževalno društvo napravilo zabavno prireditev, obsegajoče petje, tambu-raïqe in igro: „Fernando, strah Asturije". Mešani zbor je zapel P. Hngolina Sattnerja „Studenčku" ter Ijaharnarjevo „Naša pesem" prav z lepim uspehom. Da se pokaže lepota kake skladbe, je treba pevcem paziti na vsa različna znamenja „forte", „piano", počasneje, hitreje itd. To posebno vetja o imenovani Sattncrjevi pVladbi. In naš pevski zbor jo to prav dobro pogodil, da bi tudi i")^ izobraženo uho lahko imelo užitek. — Tamburaši so s svojim spretnim proizvajai^jeni znanih pri|jub^'enih skladb „Naprej zastava slave", „Bodi zdrava domovina", „Lepa na.ša domovina", „Hej banovci" občinstvu nudili prijeten užitek. Najbolj pa so se naši fantje postavili s predstavo igre. Težko se kaka predstava izvrši brez te ali one pomanjkljivosti, pri tej pa nič no pretiravamo, ako pravimo, da ni bilo ne ene stvari, ki bi se ne bila prav izvršila. Zato je pa tudi občinstvo, kakor bi naprej vedelo, da se bo vso tako lepo izvršilo, to pot tako napolnilo prostorno dvorano, kakor morebiti malokdaj prej takô. Pač nobenemu, ki 80 prišli od blizu in daleč, ni bilo žal, da se jo potrudil priti in si je gotovo marsikdo to pot utrdil sklep, da bo zmiraj še v prihodt^e z veseljem prišel. Mirna peč. V pondoljek pred adventom bi se bila imela vršiti poroka Franceta Sternad iz Konca, Župnija Podgrad, z M. R, iz mirnopeške župnije. Vse je bilo priprav^eno na nevestinem domu za poroko. Tudi ženin je došel s svojimi svati o pravem času. Ko so bili vsi pripravljeni za odhod v cerkev k jtoroki, pa je ženin kar naenkrat pobegnil iz hiše in teke] v bližigi gozd. Ljudje so hiteli za njim, pa ga niso mogli najti. Svojemu drugu je preje rekel: nič več me ne boš videl na tem svetu. Sel je menda v Ameriko. Vzrok, da je ubežal, jo bilo do-moža^o. Že prejo je doma tožil, kako silno nerad gre od domače hiše med neznane ljudi. Pri slovesu se je bridko jokal. Bil je dober in priden mladenič in drugače korajžen, tu mu je upadel vos pogum, akoravno je bil vajen tujih ljudi, ker je ^bil že v Ameriki. Tam si je prihranil precej denarja in je kupil v ČeSnjicah občina Mirna peč posestvo za približno 10,000 K. Tu si je izbral svoj novi dom, sedaj pa jo vse popustil in šel Bog ve kam po svetu. Sodnižica. Dne 25. nov. jo v svojem rojstnem kraju umrl starosta kranjske duhovščine č. g. Baltazar Bartol. O sv. Treb Kraljih bi bil dopolnil že 91 let. Rojen je bil namreč 6. jan. 1821. V mašnika posvečen 2. avg. 1846. Kapelanoval je v ^Starem trgu pri Poljanah, v Sv. Križu pri Litiji in na Dobrovi, Župnik pa je bil v St. Joštu nad Polhovim Gradcem od 1863—1872. Potem v Dolerui Vasi pri Kibnici. Pozneje na Lipoglavu in v Ihanu. Tu se je prigodiio, da ga je bil napadel domaČ uslužbenec ter ga ranil na glavi, — posledice vendar niso bile prehude, samo spomin je bil oslabljen. Stopil jo v pokoj ter se naselil na Spodnjem Bemiku pri Cerkvah, kjer je opravljal dušno pastirstvo 33 let. Še le zadnjo spomlad je prišel v rojstni kraj, kjer zdaj počiva v domači zemlji. Bil je uzoren duhovnik in povsod ostal v najboljšem spominu. Vredno je omeniti, da je f Bartol bil odličen dijak tedanjo šestrazredne novomeške gimnazije, v letih 1839 in 1840 jo bil instruktor zdaj v Novem mestu delujočega kanonika Povšeta, ki je po duhovski starosti drugi v škofiji. — Pa še drug duhovnik je dolgo deloval v Novem mestu, ki pokojnega Bartola vseskozi hrani v hvaležnem spominu. To je vpok, gimnazijski profesor dr, Marinko, čegar nadarjenost je tedanji dobrovski kapelan Bartol spoznal in dečka spravil v latinske šole. Bartola je veselilo, da se v dečku ni motil. DomaČe in ptuje novice. Duhovske vesli. Dno 1. decembra je bi! kanonično umeščen č. g. Franc Zorko, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, na župnijo Čatež ob Savi. V nedeljo na to je umrl dosedanji njegov župnik pri sv. Petru, č. g. Franc Pavlič. N. p. v m.! — Č. gosp. Valentin Mihelič, dosedaj kapelan v Hiigah, je postal upravite^ na Planini (Stockendorf). Osebna vest. Sodnik g. Josip Janša je prestavljen iz Črnomlja v Kamnik. — G. Ernst Kobe, dozdaj praktikant, je postal avskultant pri tQkaj.šii|jem okrožnem sodišču. Šolske vesti. Imenovani so gg.: Robert Cigler za naduči-te|)a v Višqi gori; Frančiška Bezeljak-Bajer, učiteljica v Žalni, Ludovik Pirkovič za nadučitelja in Roza Pirkovič za učiteljico v Svibnem; 1. Trošt, učitelj ^ Dolenji vasi pri Ribnici. — V Ěmi-helu pri Novem mestu je dovoljen enoletni učni tečaj na zasebni meščanski šoli. — Gdč. Ana Vadnal v Domžalah je imenovana za začasno učiteljico v Suhorju. — Gdč. Marija Diiinger, suplen-tii^a mesto obolele učitc|jicc Leopoldine Abram v Sv. Križu pri Litiji. Gdč. Terezija Rode pa meato obolele učiteljice Ane Eisner T Šmartnem pri Litiji. Iz poĚtne službe. Poštni adjunkt g. Josip Hladnik je imenovan za poštarja v Kandiji pri Novem mestu. — Poštni aspirant g. Fran Kolbe je prestavljen kot oficljant v Zagorje. Meso v Hovem mesta. Vse v Novem mestu se pritožuje nad neznosno draginjo mesa. In to popolnoma po pravici. Le poglejmo na Dunaj, kjer jo vsaka stvar dražja nego drugod, tam stane meso prvo in najboljše vrste 1 K 75 h, a v Novem mestu, kjer so režijski troški veliko manjši, stane meso povprečno 1 K 80 v (seveda ne najboljše). In v Ljubljani? Tudi tam je svinjska mast prve vrste po 1 K 70 v, meso sviiýsko in teletina pa po 1 K 60 v — v Novem mestu i>a tega no dobiš izpod 2 kroni ali 2 kroni 40 vinarjev in vendar jo tudi v Ljub^ani režija veliko večja nego v Novem mostu. Potem ni čuda, da kmetje zahtevajo, naj bi smeli svojo živino doma klati in prodajati meso. Kdaj neki se bodo vendar naše oblasti kaj ganile in ukrenile, kar bi bilo v korist vsem meščanom zlasti ))a revnejšim. Prilioilnji kletarski tečaj se vrši v državni vzorni kleti v Rudolfovem v dneh 28. do 30. t. m. Kdor se ga želi udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstva v Rudolfovem. — B. Skalický. izpred tukajšnje iiorote. Koncem novembra so se vršile porotne obravnave pri tukajšnjem sodišču. Prvi je bil na vrsti Janez Krnh, rojen v Sori na Gorenjskem. Svoj čas je delal pri gradnji železnice mod Trebqem in St. Janžem. Seznanil se je z nekim Matijem Kočevarjem, posestnikom na Dolu pri Trebiýem. Kruh je na spomlad prišel iz zapora v Gradiški in se potepal. Julija meseca je prišel tudi v Dol in je pri Kočevarju med tem, ko 80 bili njegovi ljudje pri maši, ukradel več red. Pri tem vlomu ga je videla neka deklica, ki ga je poznala že od prej — kradel je tudi na Goreiqskem, a se mu ni mog-Jo vse dokazati. Kradel je že od mladosti v družbi lastne matere in druzih sprijencev. Zato je bil vefikrat kaznovan. Bil jc večkrat v prisilni delavnici, a se ni spametoval. Kradel je steklenice, petrolej, biks, kis, loj, ščetke, srebrne ženske ure, denar, olje, orodje svojim sodelavcem — kakor sraka. Radi dveh dokazanih tatvin ga je porota spoznala krivega ter je bil obsojen na à let težke ječe. — Dne 29. nov. je atal pred poroto Jakob Zupan, urarski pomočnik, nazadiqe bivajoč v Jagqenici pri Radečah, radi požiga. Klatil sc je po svetu ter večkrat prihajal k svoji sestri, ki ga pa ni bila kaj vesela. Zato je bil nanjo hud. Večkrat se je izrazil, da bo kaj tacega napravil, da ga bo „hudič vesel" ter da njegova sestra ni dru* zega vredna, kakor „da bi jo ubil". Oktobra je zopet prišel na Jagqjenico ter tam popravljal ure. Kar je zaslužil, jo izdal za žganje. Dne 9. se je zopet napil ter odšel k sestri Neži ťohar. Ker je ni bilo doma, stopi h ka.sči ter začno prižigati slamnato streho, ki se pa radi dežja mokra ni hotela prijeti. Zato zleze pod streho ter tam zažge. 1'otcm zbeži v bližini gozd. Obtoženec prizna svoje dejanje rekoč, da je storil iz sovraštva do svojo sestre, ki ga je odgarijala od doma, Zupan je zelo vdan žganju. Pogorela kaSča je bila vredna okrog 1900 K. Požigalec je dobil 7 let težke ječe. Razçhis. NačelniStvo okrajne bolniške blagajne v Rudolfovem naznai^a svojim članom, da se bode začelo uradovati v pisarni za stranke od 1. januarja 1912 naprej od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne z ozirom na to, da ne bode treba čakati bolnim članom od poldne do ure popoldne, ker ima blagajni zdravnik upehane ordinacijske ure od 11, uro dopoldne do I. ure popoldne. Ob enem se poziv^J■a bolne, prihajati k zdravniku le ob določenih urab za blagajne člane ter se tam vesti povsem dostojno. Ruziïla.s, Po zakonu z dno 10. febr. 1907 se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe, dotlej da prestane njihova dolžnost vojaško takse, zglasiti v mcscu januarju na tisti občini, v kateri imajo 1. dne januarja tega leta svoje bivališče. Zglašati se je moči ali pismeno ali ustno, Zglasilnim zavezanccm, ki predpisane zglasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. C, kr, okrajno glavarstvo Rudolfovo. Ilestiia liraiiiliitcu v Novem mestu. V mesecu novembru 1911 je 185 strank vložilo 77.433 K 9.5 h; 203 stranke vzdignile 93.904 K G.*! h; 7 Strankam se je Íz|ilačalo hipotečnih posojil 5550 K; stanje vlog 3,609.834 K 13 b; denarni promet 389.899 K 06 h; vseh strank bilo je 125«. V Zagrebu je bilo onih 24 obtoienccv, ki so ob Kolpi pri Ribniku zažgali Čeha Tuhačka, katerega ao imeli na sumu, da je požigalec po ondotnib vaseh, na sodišču oproščenih, ker so to storili v nerazsodnosti vsled silnega strahu iz mnogih prečutih noči. Bil je nek strašen način samopomoči. Prihod 11.1 u številkíi Dol. Novie izido zaradi božičnih praznikov 23. decembra. Kuliiiskii kavinn ]»rimes so je vsled izborne kakovosti pri nas že tako udomačila, da je nobena slovenska gospodinja ne more pogrešati! Zahtevajte i»a le ono v korist obmejnim Slovencem, ki ima na ovitku pečat „Slovenske Straže". Gospodarske drobtine. — Viiiičarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1912. Sprejme se 6 učencev v starosti od If) let naprej, Viničarski učenci dobijo brezplačno hrano in .stanovanje, v denarju pa po lo K na mesec. Prošire, katerim je priložiti izpiistntco ljudske šole in krstni list ali domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijsko šole na Grmu (pošta Kandija na Kranjskem) do 10, januarja I. 1912. — Knietij.'^k« šol« na (>riiiu si jc oglodal 24. novembra niinisterijalni tajnik v poljedelskem ministrstvu pl, Pichler. — Prišel je v spremstvu deželnega glavarja pt. Š u ki jej a. Zanimal se je zlasti za preosnovo Šole, za uredbo zimske, letne in gospo-diiijske šole kakor tudi za računovodstvo, ki se je v pretečenem letu za šolo in gospodarstvo na novo vpeljalo. — (hldaja umetnih gnojil. Kdor želi to zimo dobiti umetna gnojila pri kmetijski podružnici v Novem mestu, naj sc nemu- doma priglasi s svojim naročilom in naj gnojila tudi zaara. Podružnica bo le toliko umetnega gnoja naročila, kolikor ga naroče posamezni člani. Ona kupuje in oddaja le proti naročilu. Res da ima sedaj skladišča na železnici, toda ona se ne bo zalagala z umetnimi gnojili, ker nima denarja za to in ker to tudi ni namen podružničnega skladi.šča. Ona narod le toliko, kolikor naroče ngeni člani. Pač pa naročeno in zaarano blago lahko leži nekaj časa v skladišču. Podružnica je dobila poziv, da naj nemudoma sporoči, ali bo še kupila kaj umetnega gnoja ali ne, ker ga pozneje ne bo dobiti. Zato ae obrača danes do vseh članov s pozivom, da vsak že sedaj naroči, kilor bi hotel kaj umetnega gnoja to zimo dobiti, ker se na zakasnela narodla ne bo mogla podružnica več ozirati, — Oddaja tsadnesa drevja in trt iz drevesnice in trtnico kmetijske podružnice novomeške. Vsak član dobi iz drevesnico po 4 sadna drevesa. Čez to število jih zamorejo dobiti po 80 b za drevo. Nečlani plačajo za drevje po 1 K v tem slučaju, čo bi udje no vzeli vsega drevja. Iz trtnice se oddajajo ceptjenke in divjaki. Oepljenke so sledečih vrst: šnai^jol, silvanec, veltlinec, laški rizling, beli burgundec, kraljevina, traminec, žametasta črnina in portugalka. Listnica uredništva: Toplice: Dospelo prepozno. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!'' Naročajo se v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani. Loterijske številke. GRAOEC, 25. novembra 47 31 19 2B 85 TRST, 2. decembra 18 44 67 22 82 Zahvala. 224 Fotrti od ncpriúakovaae smrti Dftiïe^B nojioKabncf^B Nojiro^o, goHpoda dr« Edvard Volčič, C. kr. sodnega svetnika izrekamo vsem prijatelj cm in 7.naii^om najtoplejšo zalivalo za i/kazano aoúutjo, darovane kraHiio vcnr«, oziroina Aopke ter innoKobrojao spremstvo na pOHledtiji [Kiti pokojnikovi, Najiskrencjc tto pn /.ahvaljujum» prctaatiti c1tibovii;íni, Hlftvni:mu „Sokolu", povi^kcniu stlmni, elavoi ljubljanski „Glanlioni Matici", Hlavnetnii driiStvu „Pravnik" ter vHOm p, n, Rospodom in damam in vsem mnogobrojnim prijateljem ils Novejja mesta in okoiiee ter tudi onim iz daljnih krajev na udeleibo pri pogrebu, Posebej sc pa ňe zahvaljujemo eenjenim novomeškim damam, ki ho nam priskočile na pomof v tej ialoBtni uri. Sploh SR najvdanejo Kahvaijujcmo tom potom vsem onim, ki so nam izrekli ustne ali pifimeno sožalje. V Novem mestu, dne 2f(, novembra 1911. Kristina VolČIČ, prej Kuralt-Železnik In sorodniki. Dražbeni oklic. E 903/11 E itl5/U Dne 21. decembra 1911 dopoldne ob 10., odnosno pniu 11. uri bo pri flpodaj oznamenjeni sodniji v iïbi St. B v Novem mest» drs/.liH: I.) VI. «t 10Ď2 k. 0. Gaberjc, obstojeiïCfra iz: a) hiie, svinjaka, pôdu iii dvoriAi^a, b) iz travnika, cr) vinograda, deloma njivo. ti.) VI. íit. 703 k. o. Kandija, obstojeio iz bifie ivilal, njive s pritiklino vrod, ki BCBtoji iz {iIohA za Ptedilnik. Nepremičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost ad I.) 835 K, ad ll.l ll.aUi K in pritiklino fi K. Najmanjiii ponitdek zuahh ad I.) óáK K OH h, ad ÎI.) (1{X)0 K. Dra^.beni poboji so razvidijo pri podpisani sodniji v izbi ât. 5. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II,, dne 13. novembra Ittll. V Novem mastu v hiíi it. 77 se odda 2if> 218-2-2 stanovanje v I« nadstropji obseRajorà 8 aobe, 1 kuhinjo in jedilno shrambo z drvarnico na dvortSt^ii in prostorom v podstrešji za meseinih 60 kron, — Kdor želi najeti to stanovanje, ki se labko takoj oddll, naj «e oglasi v notarski pisarni. Vaznanilo. Slavnomu p. n. občinstvu tu v mestu in okolici u^udoo na-' znanjam, da imam v svoji delavnici najbope dolavske moči, vsled česar Jamčim za clestiutiio, lq)» in moderno izvríitev cenjenih naročil, kakor tudi zato, da ae vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prile^^a. — V zalogi imam vedno storjeno obleke razne vrste po najnižjih cenah ter tudi iiepremočljive pelerine domaćega izdelka, kakor tudi lepe suknje za ženine t>o najnižji ceni. Jakob Mikolič, krojaški mojster v Rudolfovem, 287^-1 Razglas. / dnem 1. januarju ItUi! ko se določile nradne ureza Htraiike od 8. tire dopoldne do 3. nre popoldne. Okrajna bolnišna blagajna v Rudolfovem, dne 1. decembra 1911. 228-2-1 Načelnik: M. PetriČ. Poziv! Kakor vsako leto, tako se obrača podpisano mestno županstvo tudi letos do blagih src novomeškega prebivalstva s prošigo, da 86 blagovolijo odzvati z malimi darovi v korist oziroma podporo tukajšnjim ubogim. Fri tej iicznosni draginji, katero občuti vsakdo, tem bolj pa mestni ubogi, ki si vsied starosti in onemoglosti ne morejo ničesar prislužiti, ter so odvisni edino-lo od miiodarov, bode vsako tato darilo vsaj delna uteha teh dolanezmožnih starčkov in žcnic. Novoletne oilveznico dolnvajn se po 1 K pri mestni ))la$;njni. Podpisano županstvo z gotovostjo pričakuje, da se bodo blaga srca odzvala temu [»ozivu oziroma prošnji, za kar se v imenu ubogih ie v naprej zahvaljuje. Mestno županstvo v Novem mestu, dne 7. deecmbra 1911. ga RoHnianii 1. r., župan. Podpisano mestno županstvo naznanja, da bode oddajalo potom javne dražbe: 1.) Prevoz srainoza in peska, meKtne vožnje. 3.)0dgonskolirano. 3.) Odgonskopriprego. i.) Dimnikarska delu. Tozadevni pogoji so interesentom ob uradnih urah na vpogled. Dražba se vrái v ncdoijo, dae 17. dec. ob 10. uri v mestni pisarni. Mestno županstvo Novo mesto, dne 7. decembra 1911, 80 K. Kosmann 1. r. župan. 5S5B525E5E5ESESa5S5B5£S ÍE5H5H5E5Z525Z5S5SSS5Z 220-4-» se takoj odda v najem. v hiši so je nahajala tudi več let trgovina z meSanim blagom ter leži ob cesti nove zgradbe Belokranjske železnice. Več se izvé pri Jurijn KoSirjn na Brodu pošta Kandija (Doleigsko.) Ë5a5g5g5HSasâËËffârâ5B5ai25âgBSg5E5gSE5a5g5H5HS Bukova drva iz Hmelniškib gozdov od Koprivca in drug, se dobivajo pri Ivanu Košaku v Novem meslu. vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovshfl orožnotovarnišlta družbD Peter Wernig družba^z omejeno zavezo V Borovlj'ah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine proKto. najnovejši in nojtiDljši šivalni stroji ZD. stoletja! Dobe se le v naših prodajalnah ali od njih agentov. SINGER Ko., delniška družba Ňivalnili »trojer 181-7-8 Novomesto, Glavni trg št. 45. s tremi tečaji in stopami, se da z novim letom z jako ugodnimi pogoji v najem. — Oženjeni mlinar ima prednost; ima veliko stanovanje in hleve za prašicorojo na razpolago, :::;:: Obrniti se je pismeno na: Franceta Knafliô, 225-3-1 ==s= toviirna, ftnuirtno pri Litiji. ■- ■ Proda se krasen, pravokotni 1000 m^ veliki V Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana stavbena opeka z že obstoječo pritlično hišo, dveh sob in kuhinje, ob cesti via-iVvis vile g. Ropaaa v Kandiji pri Novem mestu. — Voć se izve pri upravi tega lista. iil&-o-3 V veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. 140-0.10 I i Popolnoma varno naložen denor Hranilnica in posojilnica za HamUjn m gMco rcg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je igen ud ali ne, ter obrestcje po na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Zn hranilne vloge kakor /a vste posojilniSne ohvcznoBti — jamíi rezervnega zaklada iu deležev ion 220() zidruínikoT a »sem BTojim pieitioženjem. Iz tega se razvidi, da malokatcri denarni ZBTod nudi toliko varnosti kakcr kandijanska hranilnitra. ■St S I $ $ Mililoní zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S KaísBPjBuimí prsními hapamelíímí „s tremi smretiomi". iioverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-lli/tPvř . . . vatnih oseh dokazuje jrotov uspeh. - - - Bonboncki jako do!)ro prijajo in so ugodnega okusa. Pak«t 20 in 40 viiiaijev, ovcijčck