Tedenske novice. Okrajnim zastopom na Stajerskem. h vseh okrajev ITrihajajo prjtožbe, da niso ddbili oikrajnt zastopi dnžavnepodpore za vzdrževanje cest ali k večjemu samo 10% mesto 60% proračunai\e svote za ceste. Po zakonu, kot todi po dosedanjtm običaju se je vsako leto dalo 60% vseh stroškov, katere je otkrtt|i\i zastop proračimal za ceste. Prihajajo pa tudi pritožbe, da se zapostavljajo okrajni zastopi na &vajerskem. Da se zadeva uredi in okrajni zastopi pridejo do podpor, katere jim gredo, je mijno potr^bno, da vložijo okrajni zasiopi potom velikega župana pritožbo na mimstrstvo gradevina, v Jcateri naj navedejo, za kolrko so v posamezmlh letih prikrajšani na državni podpori. Da se more pri raapravi o proračunu stavtti primeme predlogc^ rvaj" okrajni zastopi javijo svojim poslancem ali pa Jugoslovanskemu kiulbiii v Beogradu, ikoliko znašajo proračuni ea ceste v zadnjih letih in koliko je dala država p>odpore. Nove dobrote »Narodnega« bloka. Odkar zastopa Siovence v vladi minister dr. Grega Zerjav in je »Narodni bloic« pri volitvah dcbil dva mandata, je Slovenija sprejela nadalivje dobrote. Utetavilo se je sajenje tobaka in sicer iz razloga, da se baje — nmogo tobaika »šverca« ?z Slovenije. Pripomniti treba, da je bil, dokler ni postal minister, član uprave monopola z mastno plačo dr. Zerjav, Jci je tako imenitno zastopal interese Slo\'enije. — Druga dobrota je centraliziranje poštne hranilnice, čegar posledica bo poslab šanje uprave ,razpolaganje in uporaba denarja v Beogradu. Denar, katerega Slovenci in Hrvati vlagajo pri poštni hranilnici v Ljubljani in Zagrebu, bo večinoma služil kot cen kredit bankam in trgovcem v Beogradu, trgovci' in denarni zavodi v Sloveniji in na HrvašScem bodo dobili — kako malenkost. Velrk je vpliv ministra dr Zerjava, mnogo on doseže — za Srbijo, za ojačanje gospod^rskega položaja v pokrajmah preko Saive in Dunava, zato ga pa naj le volijo liberalni Slovenci in se počutijo siečni in zadovoljni, da smejo poskšati njegove ohljuibe tib volitvah, katerim slede dejanja, ki pobija)o vse njegove obljube. Plačujte davke točno ob določenih rokih! Finančna delegacija dbjavlja uradno: Rastor.e zahteve, ki se stavijo na državno blagajnico, silijo finančno upravo, na predpisane da\ke ne sanva v polni iameri, ampaik tudi pravočsno poibere, ker sicer ne more zadosiiti svoji nalogi. Radi tege je finančna delegacija narocila davčnim uradom, da naj zlasti tudi v onih relativno številniih primerih, v katerih se je v poslednji dobi dovolilo plačevanje v obrCkih, pa2ijo na to, da se dcspeli dolig točno ob določenih terminib poravria jn, ako se ig ne tgodi, prisllnim potom iztirja. Ker zapade ves še neplačani davek, ako je davkoplačevalec le z enim ^brokom v zamudi, in ^e potem treba plačati še^ zelo visoke elcsekucijske pfiptojbine, se od prizadetih krogov pač sme prKakcvati, da že v lastnem interesu napno vse sile, da ne pride do prisilnega postopanja. Delegatija ni štedila z obraki in bo dbžalovala, ako i?;h bo u navedenih razlogov celo treba deloma reducirati, mora pa vse« fcakor izrabiti vsa dopustna sredstva, da v legalnih mejab zajamči redni pritdk davčnih dohodkOT. — Delegat: dr. Šavnik s. r. Prvi nastop dr. Pivka. Da bi dr. Pivko v smislu z dr. Liipoldom sklenjene kupčije pripoinoge! slednjemu do pošlanskega mandata, je nastopil kot — »govorniik« v verifikacijske-m odboru m v narodni skupščini. Mesto da'bi,' kakor drugi govomiki, vsa) nekolilko cpisal razmere v Soveniji in naše težnje, se je taikoj spravil na duhovnviike, pridige in pripovedoval neke »storije«, da se mu je vse smejalo, Opravičeno je nvoral steati medidice: »To je Drofenik v drugi, poslabšani izdaji.« Vsi oni, ki so volili dr. Pivka, naf se viprašajo, ali so ga volili zato, da bo blatrl duhovščinoin cidral pridige, katerih ni slišal ne on, ne njegovi — »bogaboječi« Sckoli, ki so nvu poročali razne izmišljotme in se sedaj smejejo natvnemu dr. Prvlou. Me<l vsemi govornkki je naipravil dr. Pivfko najbolj žalosrten utis, sam Zerjav ie v zbornici z nevolio popravljal njesfovo klobasarijo, kerse mu ni zdelo v-pdno, da bi ga prišel p<>9hršaf. Govori se, cla bo lcmalu »zbolel« dT. Pivko, ker so mu razne spridige« dbtičale v želodcu in bo prišel v Be^ograd — advokat dr. ¦ Lipold, kateri bi kot bogat člov^efk rad — poslančoval. Mariborske novicc. V pondeljek zvečer se jp z nožem. zaklal 26 let stari mesarski pomočnik Franc Polič v Vrbanovi uHci. Polič je toil zelo naigle in čistc- neposredne jeee. Živel je v stalnem prepiru z materjo in s svojo mlado ženo. V pondeljek" proti večeru se ]e zopet sprl s svojo ženo, v ljutem prepiru je še Z8'krical ženi: »Sedaj boš videla, kaj bo!« Potegnil je iz žepa nož, se vsedel v kuhinji na stcl in si pognal ostrino z vso silo skoži srce. V srce zadet je skočil še po 'kor.cu, a že v veži se je zgrudil mrtev na tla. — Mariborska polirija je te dni vtaknila pod ključ nelko shižkinjo \z Gafeve \\\\ce, ki je o^umljena, da je svojega otraka umorila. Preiskava je dognala, da je služJdnja pred lcratkem ¦ porodila, a otrok je izgin'l neznano kam. Po dolgem iskanju sc našli mrtvega otroka \n ga prenesli v mrtvašnico na Pobrežje. — Vplrko govoric po mestu V2ibuja to-le odkritje tihotapsike zadeve: Pclicija --je c:asledilaF da se ne^kateri avstrijski ielezničarji, ki prihajajo iz Dimaja, redno oglašajo v neikem tukajšnicm hotelu in oddajajo natakarici pakete. To se je idelo sumljivo, vsled česar je bila odrejena preiskava. Dognali so, da so bile v paketih svilnate rute, ki so jih železni^čarji že dalje časa tihctapili iz Dunaja in sicer po nEročilu nekega Nedoga, ki je doma iz mariborske oblasti, a službuje na Duaaju kot agent ne^ke tamošnje razpošiljalnice. Nedog se je včeraj (ne sluteč ntč slabega) pripeljal v Maribor s pake.tom svilenih rut, ki cra je skril v kovček in se s 'kovčdcom temuiznil carini. Nedoga so takoj aretrrali ter je bil po kratkem zaslišanju oddan v zapor. — lz marfbcrske kazmilnice je svojčas pobegnil tet in vlomilec Franc Košanjc. Pri pobegu je ranil dva paznika in nato ra^inil nezivano kam. Sedaj so doynali, da je k Maribora ušel na avtomobilu in s€ tatekel v Avstrijo, od tu pa na Bavarsko, lcjer je s!««lH kot natakar. Sktčajho»ga je odikrila policija si ga šzročila avstrijskim obiastem, te pa našim. Lopovu pa se je posTečilo, da je med kročitvijo zopet pobegni. Klatil se je nelcaj časa v Gradcu, te dni pa so ga znova prijeli in pod varnim spremslvom prepeljali v Maribor. Pivko, pridi, pridil h Ruš pri Mariboru nam pižep: Nas delavce so pred 8. februarjem s silo vlekli v tabor Žerjav-PiVkove stranke. Dr. Gorišek nam je obljubil, da če volimo dr. Pivka, bo vse bolje. Bili smo tako nesrečni in smo ga tudi volili. Saj smo bili plačani ta to. Pivtko nam j/s vse mogoče ©bljubljal. A danes beremo, da vlada, aziroma vladna večina, upelje še nov davek za nas delavce. Kalkor sem zvedel, bomo morali delavci od svojih trdo prisliuženih krajcarjev plačevati 2% davka. Če zaslužim me9ečno borih 4000 kron, bom moral plačati tega novega davka 80 kron mesečno. To bo nekaj strašnega za nas! In Pivio v finančnem odboru celo glasuje za take stvari. Daleč smo prišli! Povabinvo Pivtka, da pride v Ruše in nam razloži tiste dabrote, ki jih je pridobil za nas. Duhovniške vesti. Cč. gg. Anton Cestnik in Jožef Kardin&r, gimnazijska profesorja v Celju, sta postala konzistorijalna svetovalca lavanlinska; vlč. g. opat Peter Jurak pa celjski dekan. Po umrlem jnsgr. dr. Antonu Medvedu je č. g. Pavel Živortnik začasno imenovan gimnazijskenv veroučiteljem v Mariboru. Teharski kaplan č. g. Martin Medved odide s I. aprilcm t. 1. začasno v beograjsko nadScofijo, na njegovo mesto pa pride č. g. Pavel Vesenjafe <z Loč. Provizuro pri Sv. Ožlbaltu je nastopil č. Venceslav Jastrobnik. Slivniške nrovice. Malokdaj se sliši kakšna novica cd nas, ker snvo pač bolj zaspani. Naša ceiikev se ponaša s krasno eleiktrično razsvetljavo, z novimi bronastimi zvonovi in obe napravi delata čast požrtvovalnim faranom. Samo o našem Bralnem društvu ni nič več slišati. Iz drugifo krajev slišimo, kako delujejo in se razvijajo bralma društvo, Orli in druga društva, le pri nas je vse tiho. Ljudje si želijo iii komaj čfflkajo, da bi se priredila kakšna igra, pa je vse mimo. S trudom se je zgradil priprost in prostoren Društv&ai dom in sedaj ni več življenja v njem. Vsa narava se zbuja iz zimskega spanja v novo veselo življenje, tako želimo tudi mi SliJvničani, da bi se naše Bralno društvo poživilo ter začelo vstrajno delovati in napredovati. — Po slivniški občini so se nekdtere akrajno zanemarjene ceste popravile. Prav je tako, saj bi že lahko bili obtičali v blatu. G. župan si prizadeva storiti kaj več v kofist občanov, a žalibcg, da se najdejo v naši sredini možje, ki večikr&t dobremu delu nasprotujejo. — Tukaj si je kupil posestvo k\ otvoril trgovino z mešanim blagam g. Albin Čeh iz Maribora. Potrebovali smo tu trgovca, kateri bi nas zudovoljil z dctbrim iri cenim blagom in Łe to bo, ga bomo radi obiskpvali.'— Nekaj grajevredhega smo opazili na našem pokopališču. Vseh vrst cvetlic, katere si naša dekleta s trudom vzgojijo in okrasijo ž njimi grobove, nam je žiyina nekega gospodarja uničila. Vsi vemo, kdo je tega lcriv. G. M. povemo, da kakor Vam ni ljubo, da bi Vam kdo le za las škode napravil, tako tudi nam ni všeč, da bi nain Vaša živina obropala in onesnažila grobove naših rajnih. Pokopališče ni občinski pašr\:k! Radi bi se tudi iz nas kar javno norčevali, a povenvo Vam: Kdor koga za norca irna, sam to postaael Kje imate svojo republiko? Od Sv. Jakoba v Slov. gor. fsmo dobili od priprostega kmetslkega moža naslednje pismo: V »Slovencu« setn čital, kako so Radičevi hrvatskl ^>oslai\ci v Becgradu zatajili republiko. Bral sem tudi, da so Radičevd po svojem voditelju dne 27. marca v Beogradu szjavili, da so zadovoljni s sedanjim načinom vladanja, kakor sta ga upeljala Pašič in Pribičevič. To so pravi, da so Radičevci tudi zadovoljni z neznosaimi davki. Pred volitvami sta tu v našem kctu, posebno na Hlapju, Somartu, na PloderŠnici in pri Mariji Snežni dva moža strašno hvalila Radičevo repnrbliko. Bila sta to znani Ogner in bivši financar Šviikaršič. Lazila sta od hiše do hiše ter kričala: »Repo bomo volili, repo!« Sedaj pa imat? tisti, ki ste se dali po teh dveh zapeljati na krivo pot, sv-ojo repo. Namesto, da bi Radičevi poslanci vzdržali z našimi poslanci v boju proti Pašiču in krivici, pa so Radičevci padli pred vele Brbe na kolena, zavrgli so republiko in so izjavili, da so eadovoljni z današnjo vlado in gcspodarstvoon. Kretko rečeno: prodRli so nas. — Skoro enaik dopis smo dobili od zavednega žfcle^ničarja iz Š t. 11 j a : Ob vclitvah so pri nas nekateri zapeljivci znoreli nekaj železničarjev, delavcev in drugih volilcev, da so vclili z Radičevo stranko. Njih bojni Ic5ic je 'bil: »Samo repo! Samo repe se držimol« (»Repo« je bil skrajšan izraz za republfko.) Posebno ne-k Pukšič in Jarc sta agitirala noč in dan za Radičevo republiiko ter obIjubovala, da bo Radič zvezal naše kraje z Avstrijo in uopeIjal repoibliko. Fantcm sta cbečavala, da če bodo volili Radiča, jim ne bo treba k vojakom. Kaj pa zdaJV Zvedeli timo iz Beograda, da so Radzčevci prodali Pašiou svojo »repo« in je P. Radič tam izjavil, da bi naj bilo vojaštvo tako urejeno, da bi vojaška dolžncst prenehala šele s smrtjo. Lepe reči ste nam napravili tisti, ki ste volili Radiča. Za sladki Pašičev pogled so Radičevi poslanci zavrgli celo evojo »repc.« Mi pa ostanemo zvesti našemu Korošcu in naši Slovensiki ljudski stramkif šentlenartski okrajni zustop in okrajna hranilnica sta eačela delati dr. Gorišeku preglavice, to se pravi, razni od njega naslovljeni odiborniki ga nič kaj nočejo ubogati. Tako čujemo, da namerava dr. Gorišek jednegra tam cd Sv. Ruperta »izbacniti«, ker ni hotel na dan volitev ne paziti na Pivkovo škatljico- in ne voliti. Gospod, kateri je pravzaprav »ta prvi«, se tadi pritožuje, da mora samo molčati, komandira pa sanvc gospod od Sv. Lenarta ter da bo vrgel vse proč. G. Miunko k Biša prisega na vse žive in mrtve, da ni volil Pivka, da nima s tisto 4. Skrinjico nii opravla itd. Tako se je torej pričel punl. Drzi le še gočovski Francelj, ki se je celo izjavil, da ostane na svojih mestih do svoje smrti. Tako je tudi rekel dr. Gorišek, da ga nikdo več ne spravi do njegovs smrti od okra/ne hranilnice. To- da ta dva samo obračata, obrniK bodenvo pa konečno mi davkoplačevalci, ako nanvreč ne bo ckrajna hran.ibriica že prej prazaal NeSoglasje. Že v predzadnji številki »Goapodarja« smo opozorili na nesoglasje v»uradnem popravku« g. srezkega poglavarja v Mariboru ter v razglasu okrajne hranilnice v Sv. Lenartu. G. srezki poglavar namreč pravi, da dr. Milan GorišeJc ni v Tavnateljstvu okrajne hranilnice, razglas okr. hiamilnice pa pravi, da je dr. Milan Gorišek ud ravnateljstva. Gbrniii smo se že taikrat uljudno na g. velikega župana za pcjasnilo. To prošnjo zopet ponovimo, zlasti ker smo slišali, da je pred par dnevi baje od&tel dr. Milan Gorišeik nekemu trgovcu od Sv. Trojice, seveda pristnemu SDS, posojilo v znesku 800.000 kron, ocl nas ubogih kmetov pa se posojila Lrtirjavajol Društvo slovenskih organistov. Vsi organisti mariborslkega, šentlenartskega, ptujskega okraja in iz Dravske doline, ki bi želeli se udeležiti organistovskega zborovanja v MarJboru, naznanite to takoj organistu V. Seško-tu, Zgor. Sv. Kfamgota na Pesnici. Surov napad na mirnega fanta. Iz Rakovcev pri Sv. Toniažu pri Ormožu smo prejeli: Dne 21. marca se je zgodil prt nas slučaj napada, ki dokazuje napredno posurovelost, katero zajema kinetska mladina iz policajdemokratska časopisja. Že omenjenega dne zvečer je šel miren lant v bližnjo vas v trgoviuo nekaj kupit. Na cesli ga srečata dva naprednjaka, kojima je vsakotedenska dušna hrana Žerjavova »Doinovina« in tu in tam tudi »Jutro«. Ta policajdemokratsko podivjana fantalina sta tega mirnega fanta kar brez vsakega povoda napadla, ga oropala, mu raztrgala obleko in ga s kolci tako obdelovala po telesu, da mora revež vsled poškodb čuvati postelj. Nova avtomobilna vožnja na progi Sv. Peter v Sav. dolini—Vransko. S 1. aprilcm t. 1. se je uvedla dnevno dvakratna avtomobilna vožnja med omenjenima krajema. Odhod od Vranskega bo ob 5.30 in 9.30 ter prihod pri Sv. Petru v Savinjski dclini ob 6.10 in 10.15. Odhajal pa bo avtomobil od Sv. Petra ob 8.30 in 16 ter prihajal v Vransko ob 9.15 in 16.45. Obenem se s I. aprilom t. 1. na novo uvede peška pošta med Ustnikom m Vranskkn. Prijeti vlomilci. Iz Trbovelj poročajo: V noči cd 2. na 3. februarja t. l. so na osebnem kolodvoru v Trbovljah vlomili v železniški voz tedaj neznani slorilci in ukradli 77 kg usnja, vrednega 27.900 kron. Usnje je bilo last Ivana Bejgerja iz Tiliovelj,; Po neumornem trudu orožništva sta rtašla Copi in Ogrinc dne "28. marea v nekem blevu približno 1 meter globoko v zemlji ^akopanp ukradeno usnje. To tatvino sta izvršila dva železniška delavca Jančar in Rakar, ki ste tatvino že priznala. Za to mailJLvo m_ uspešno delo zashržijo naši orcžn&i vse priznanje. Skovenski fantje-mornarji \z Brodarske podcfichrslke šole stalnega kadra v Ššbeniiku se spominjamo na vse cenj. čitatelje »Gospodarja«, kakor tudi na vse fante in dekleta v dojnovini, kojim pošilJaTno mnogo najlepših pozdravov, ter cbenem želeč jim zdrave in vesele velikonočne praznike z žejc, da tudi Vi na nas vojake-novince ne pozabite, ki bomo letos ofohajali praznitke v tujini ob topli morski abali Dalmacije. Trobač: Jakoib Gašparič iz Žabljeka pri Slov. Bistrici; trobač: Iven Šijenec od Sv. Jurija ob Ščavnici; Franc OpCTa iz Trebnja na Dolen]skem; Anton Omerzelj iz MetlHce na Dolenjskem; Rudolf Darovec iz Gornje Straže na Dolenjsikem; Alojizij Stare u Gorič nad Kranjem, Gorenjskc; Tinko Bizjan iz Podolnice pri Vrhniki; Josip Gross iz Kranja na Gorenjskem; Josip Potočar iz Sv. Jerneja na Dclenjskem; Franc Bolantič iz Glinja na Gorenjskem; Janez Galičič iz Kpodnje Sušice na Gorenjskem; Franc Mevec u Gornjega Jezera na Notranjslkem; pitomci: Franc Nemec od Sv. Jurija ob Ščavnici; Viktor Copot od Sv. Jurija ofc Sčavnici; Karol Vogrinec od Sv. Križa; Alojz Ostre od Sv. Jurija cb Ščavnici in Josip Zmazek, Mala Nedelja. Sporočilo naših rojakov iz Francije, Pas de Calais. — Kakor je splošno znano, se je zadnja leta velfko naših rojakcv preselilo v Francijo, da si poiščejo tam kruha in primeren zaslužek. Zaradi slabih finančnih razmer, ki so se razlila zadnja leta prefco Nemčije, se je tudi mnogo naših slovenskih družin preselilo \sl Nemčije v Franeijo. Preselila se je tudi družina Marela, doma iz Kranja na Kranjskem. Tiricaj jo je doletela Sirašno žalostna družinska nesreča. Ko so bili dne 14 .marca t. 1. zvečer otroci doma, se jim je prigodila grozna nesreča. V spalni sobi si je mislila 12 let stara deklica naliti svetilko s petrolejem. Pri tej priliiki se pa petrolej vname in efcsplozija je bila tako močna in hudaf da je skoraj vzela celi družini življenje. Defldica, stare 12 let, je bila ti koj mrtva; fant, star 5 let, je č&z 4 ure v težk'h mukaU in bolečinah umrl. Drugo jutro so še odpeljali tri otroke in ženo v tukajšnjo bclnišnico, dva otroka sta čez 24 ur umrla v ibolnišnici. S smrtjo se foori, ko to poročam, žena in eno leto star otr:k. Torej je zahtevala nesreča v štirih dneh štiri žrtve pri eni družini. Francoska preiskava je bila takoj na licu mesta, a se ne inore nikogar obdolžit; krivde. Je pač resničen star slovenski pregovor, ki pravi: nesreča nikdar ne počiva. Pcnesrečil se je tudi v hrkajšnjem premogokopniškem rovu Franc Novak, doma iz Pleter, župnija Zdole pri BreZ!cah. Prvokrat je bolehal dva meseca v bolnišnici v Lille, Pas de Calais; nato je bil en mesec doma; komaj je nekaj časa delal, že zopet se mu je prigodi!a druga nesreča; cdpeljali so ga tafcoj v bolnišnico. — Tako nam porcčejo čitatelji in naročniki našega lista, katerega z veseljem čitnjo v daljnji Franciji. Strašna rudniška nesreča v Franciji. Čitatelj in naročnik »Gospodarja« g. Anton Kozole nam poroča iz Merlenbacha v kotlini Saarbriicken, ki je pripadala svnječasno Nemčiji, sedaj pa jo imajo Francozi za 25 let v posesti, o strahoviti nesreči, ki se je pripetila v tamošnjem rudniiku »Romerschachl.« Po navpičnem rovu, ki je svojih dobrih 800 metrov glabok, se dvigajo rudarji, ki prihajajo iz po- stranskih rovov, s ponvočjo Tehkega dvigala ali košare. To dvigalo visi na močni žičnati vrvi. Pretečeni teden se je dvignilo v takem dvigalu k omenjenega rudnika okrog 80 rudarjev. Pri vrhu rova se je pa vrv nenadoma utrgala k\ ker so odpovedale vse varnostne zavore, je kcšara zietela i ljudmi vred v strešno globočino. V nekaj trenutkih je a vsega skupaj ostalo na dnu rova le kup v smrtnih krčih se z-vijajočth krvavih udov. Udarec je bil tako strašen, da je bilo otkrog 70 rudarjev takoj mrtvih. Ostali pa so veŁ ali manj težko ranjeni. Pogreb ponesrečenih žrtev se je vr§;l preteklo nedeljo ob velikanski udeležbl njihovih tovarišev. Med ponesrečenci je tudi nekaj naših ijudL V francoskem pariamentu je bila radi te nesreče podnešena pcsebna interpelacija in vlada je nakazala rodiiinam p<hnesrečencev 150.000 frankov podpore.