*
>'
i'
fr
>.
>•
<
s-
n
i-
■t
H
it’
«
if
!5
i>
51
!»
ji
f
d
.8'
if
lH
if
If
t
ti
t<
jt
)'
I'
C
c
II'
I
r
f
I
i
J
li
r
<
1
i
I
I
I'
I’
f
r
i
i-
!
)
I’
t
i
I
!i
r
li
P
»
f
)
i'
i
!■’
i'
♦
t
I
t
P
f
!
I
/
P
I'
'
r fULJ
^ . ■&
WI^|JW^IWUI^	,.^m
P 4p*li
>*’ ”:	v* .
Zahteve slovenskih šolnikov obrazložene ministru Guiu
Kot je bilo že objavljeno, je “• aprila sprejel v Rimu zaupnike Sindikata slovenske °*e Prosvetni minister Gui. v daljšem razgovoru so zaupniki sindikata tajnik prof. • Škerl, ref. za srednje šole Pr<>f. M. Bajc in ref. za osnov-® šole uč. Evgen Dobrila se-“Paniii ministra in njegove so-elavce o mnogih še nerešenih Problemih, ki tarejo slovenske Solnike in šolo.
Obravnavali so naslednje:
a)	Obupen položaj, v katerem ve„ Po 20 letih službe nahaja
ecina profesorjev na sloven-*ltlh srednjih šolah. Ti profe-,,Crji so že dolga leta poučeva-kot poverjeni in poučujejo ®daj le kot navadni letni su-
Plenti.
b)	Nekateri profesorji so bili rtani iz prednostnih lestvic iz
Političnih razlogov vse do šol-81ce§a leta 1953-54. zvu je namreč dostavljala Niškemu skrbništvu sezname tPikov, ]ci so smeli poučevati. a*® nrso bili ti šolniki deležni .ajšav, katerih so se lahko po-iaif*'* kolegi na italijanskih šo-
, ®' Ker niso bile razpisane abilitacije za slovenske sred-^Je šole, so ti šolniki v nevar-b0sti> da po dolgoletnem sliuž-P^nju izgubijo celo službo. Zastopniki sindikata so ute-e'jili ta izvajanja z naslednji-’ zakonskimi predpisi:
61. 4-c Londonskega sporama določa:
. šolniki, ki je njihov govor in rk slovenski, pa so bili ome-^Pega dne (5. oktobra 1954) Posleni kot učne moči v šol-P področja pod italijansko j?*’avo, ne bodo odpuščeni iz j|.Zc>ga, ker nimajo potrebne Mome o usposobljenosti. Ta f aPPa odredba se ne bo upo-f D‘iala kot precedens za dru-® Primere, razen za zgoraj o-5. ni®ne kategorije. Jugoslovan-^ in italijanske oblasti v okvi-b . Svojih obstoječih zakonov v, 0 sprejele vse razumne u-
Sko
Q,ebe. zato da se omenjenim v J11 ko m omogoči, da pridobijo *Pislu člena 2/d kvalifikacijo n* ‘sti status kot stalni člani P®ga osebja.
Ig* Zakon z dne 6. 3. 1958 štev. kje v Prvem členu določa: do-en P® bodo razpisane habilita-Po zak. z dne 15. 12. 1955 čer, ^40, ostanejo «poverjeni», 50t,r.av brez habilitacije, profe-gv J1’ ki so bili v službi vsaj i ® šo^ki leti otj 1954-55 dalje br0>>1 s° sprejeli oceno vsaj «do-
Hijl^P^tajnik prosvetnega mi-gla r’stva Scaglia je v imenu pjs Pe?a tajništva republike s št6v °Pi z dne 19. maja 1958 fltče-	— 11 sporočili sle-
’ v pričakovanju dokonč-j8 areditve službenega položa-t«r °v®nskih šolnikov, do ka-le-tj imajo pravico, ostanejo ca^i Poverjeni z vsemi pravi-
ni^tajpik prosvetnega mi-stva Elkan je leta 1961 sin-
dikalnemu zastopstvu zagotovil potrebno habilitacijo za tiste šolnike, ki so poučevali vsaj pet let.
Na podlagi gornjih utemeljitev so sindikalisti zahtevali:
a)	Takojšnjo ministrsko o-krožnico šolskemu skrbništvu, naj pri namestitvah profesorjev upošteva najprej službena leta in daje prednost profesorjem, ki so bili v službi 5. oktobra 1954.
b)	Takojšnjo objavo ministrske uredbe, ki določa organik za posamezne srednje šole (učnega, upravnega in strežnega o-sebja).
c)	Takojšnjo možnost profesorjem, ki so bili v službi 5. oktobra 1954, do posebne habilitacije (s kolokvijskim izpitom), če nimajo še habilitacije iz slovenščine, ki jo priznava za veljavna ministrska uredba z dne 16. avgusta 1966.
č) Takojšnjo raztegnitev na slovenske šole prve in druge stopnje zakona «Bellisario» z dne 25. 7. 1966 štev. 603. Tega zakona bi se lahko predvsem poslužih profesorji, ki so bili v službi 5. 10. 1954.
d)	Takojšen razpis posebnih habilitacij, ki jih predvideva zakon «Bellisario».
e)	Priznajo naj se tudi slovenskim šolnikom vse olajšave, ki jih določajo razni zakoni.
f)	Ponoven razpis zakonskih predpisov, ki določajo posebne olajšave bivšim borcem, vojnim sirotam in drugim kategorijam.
g)	Rekonstrukcija kariere u-čiteljev in profesorjev, kot so jo že pred leti dosegli kolegi na italijanskih šolah.
h)	Uzakonitev 5 didaktičnih ravnateljstev, 1 šolskega nad-zorništva za osnovne šole na Tržaškem.
Vključitev v organik šolskega skrbništva mesto slovenskega funkcionarja — vice pro-veditorja — ki ima pristojnost za šole vseh vrst in stopenj s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Razpis natečajev za ravnatelje srednjih šol.
Poleg zgolj sindikalnih zahtev so sindakalisti prikazali še pereče pomanjkanje učbenikov na slovenskih šolah in predlagali razpis natečajev za sestavo izvirnih učbenikov.
Zahtevali so tudi takojšnjo u-stanovitev strokovnih zavodov.
Minister je vzel na znanje prikazane probleme ter naročil svojemu šefu kabineta prof-Accardu, naj takoj uredi sledeče.
a)	Naroči šolskemu skrbništvu prednostno upoštevanje službenih let pri namestitvah in ponovno priznanje kvalifikaci-, e «poverjenih» profesorjev, ki imajo do tega pravico.
b)	Pospeši izdajo ministrskih uredb za določitev organikov posameznih srednjih šol in za razpis posebnih habilitacij za poučevanje na slovenskih srednjih šolah.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Zveza komunistov Jugoslavije je ocenila, da niso ustvarjeni pogoji, ki bi omogočili udeležbo njenih zastopnikov na posvetovalnem sestanku komunističnih partij in v pripravah tega sestanka. To se ugotavlja danes v objavljenem odgovoru CK ZKJ centralnemu komiteju madžarske socialistične delavske partije na njeno vabilo, da se zastopniki CK ZKJ udeležijo prvega sestanka pripravljalne komisije, ki je zasedala od 24. do 28. aprila v Budimpešti.
CK ZKJ v svojem obširnem od govoru madžarski partiji, ki je organizirala sestanek, najprej u-gotavlja, da je Zveza komunistov Jugoslavije z zanimanjem spremljala priprave za posvetovalni sestanek, da je pokazala ne le zanimanje za vprašanja, ki so na dnevnem redu posvetovalnega sestanka, temveč tudi željo, da prispeva k njihovi globlji razjasnitvi. Pri tem pa navaja razloge, zaradi katerih njeni zastopniki ne morejo sodelovati na bodočem posvetovalnem sesanku komunističnih in delavskih partij. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da je dvostransko in večstransko sodelovanje med komunističnimi partijami lahko koristno, samo če sloni na neodvisnosti, samostojnosti in enakopravnosti partij in če zagotavlja nadaljnje povečanje rezul-
|llllllllllllllllllllIIIIIIIIMIIIllllll1ll||llllllll|||||iiit||||i||Mt||||||||||||||||||||||||l||||Mi||||||I|||||||litllll|||||||||||,,ll)|,|1,,|||||,|||,|||||l|,l,,||,|||||||,11111,,,,|||,||,||ni|,,,,|,|,,,,,,|,||^,||,||,|,,||||||1|tMJ|lul|||||||||1||t||l||,,„|||,||,(||,|||||(||||||||||||||1|UJ1|||||||||||,||||||1|n|m|ml||||||
V Boljuncu in Dolini praznujejo kakor vsako leto tudi letos običajno majnico. Na trgu sredi vasi so postavili visok mlaj; v Boljuncu že dan pred prvim majem, v dolini pa sinoči. V Dolini bo danes in jutri koncert s plesom in odprta bo tudi razstava najboljših domačih vin. Mlaj bodo spuščali v torek ob 17. uri, v Boljuncu pa danes ob 13. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v Dolini v nedeljo, 12. maja in ponedeljek, 13. maja
Objavljen odgovor CK ZKJ v zvezi s sestankom v Budimpešti
Niso še ustvarjeni pogoji ki bi omogočili udeležbo
Večina partij ni imela za potrebno, da se omeji od škodljive izjave iz leta 1960, ki napada Jugoslavijo in ZKJ
PO SPORAZUMU O PARIZU KOT SEDEŽU PRVIH STIKOV
Komentarji odražajo splošno olajšanje na svetu ugotavljajo pa, da bodo pogajanja dolga in težavna
Včeraj dva sestanka ameriških in vietnamskih diplomatov v laoški prestolnici Hudi boji v Južnem Vietnamu in močno ameriško bombardiranje
VIENTIANE, 4. —• V laoški prestolnici sta bila davi dva sestanka med ameriškimi in severnovietnamskimi diplomati. Prvi sestanek, ki je trajal osem minut, je bil na ameriškem poslaništvu, kamor je prvi tajnik severnovietnamskega poslaništva prišel, da prejme uradno sporočilo, s katerim je predsednik Johnson sprejel Pariz kot sedež pripravljalnih pogajanj. Namen drugega sestanka ni znan.
Hanojski tisk piše, da sta-
lišče Severnega Vietnama se ni spremenilo. Severni Vietnam bo vztrajal na štirih točkah, ki jih je 8. aprila 1965 določil predsednik vlade Fan Van Dong, ter pri političnem programu narodnoosvobodilne fronte, štiri točke določajo: 1. Umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. 2. Severni in Južni Vietnam ne smeta sodelovati v nobenem vojaškem zavezništvu. 3. Vietnamsko vprašanje se mora urediti na podlagi programa o-svobodilne fronte. Vietnam naj se združi na miren način in brez vmešavanja od zunaj.
V Washingtonu je predsednik Johnson izjavil sinoči, da je treba pričakovati težavne dneve, te-
nedeljo so na pomorski postaji v Trstu uradno odprli mednarodni salon tu-0, ^. ki bo odprt še danes. Na salonu sodeluje tudi Jugoslavija, ki s slikami in z propagandnim materialom prikazuje svoje naravne lepote. Slika kaže Borač-ko jezero v republiki Bosni in Hercegovini
dne in mesece. Doda' je, da se bo še dalje trudil, da doseže mir. V poučenih krogih se je zvedelo, da bo Averclla Harrimana, ki bo vodil pogajanja s severnimi Vietnamci, spremljala v Pariz majhna delegacija izvedencev, v kateri bosta tudi bivši podtajnik za obrambo Cyrus Vanče in en vojaški svetovalec.
V Sajgonu so javili, da bo juž-novietnamsk’ poslanik v Washing tonu Bui Diem vodil delegacijo za povezavo pri ameriški delegaciji v Parizu. Vse države, ki sodelujejo z ZDA v vojni v Vietnamu (Tajska, Nova Zelandija, Filipini, Avstralija in Južna Koreja), bodo ime'e v Parizu svoje odposlanstvo za povezavo.
«New York Times* piše v svojem Komentarju o izbiri Pariza, da gre za logično izbiro za obe strani. «Izredno pomembno je dejstvo, dodaja list, da je Hanoj napravil gesto, da razširi področje razgovorov. Severni Vietnamci so dali >azumeti, da bodo po diskusiji o brezpogojni ustavitvi bombardiranja pripravljeni «govoriti o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe strani*, s čimer bodo odprli vrata za pogajanja o bistvenih vprašanjih.* List dodaja, da možnosti bližnjega konca bombardiranja Severnega Vietnama niso še jasne, toda zdi se mogoč nov korak k postopnemu krčenju vojne in miru. Razume se, dodaja list, da je treba pričakovati veliko število težav, toda gibanje nasproti miru pridobiva tla.
Francoski tisk izraža zadovoljstvo, ker sta se oibe strani sporazumeli o izbiri Pariza. Sicer pa ta izbira ni povzročila nobenega presenečenja, ker se je o tem govorilo že več tednov. «Le Fi-garo» piše, da se bodo v Parizu pogovarjali le o popolni ustavitvi bombardiranja Severnega Vietnama, in zaključuje: ((Razgovori bodo nedvomno trdi in težavni. Toda predstavljali bodo korak k pravim pogajanjem o bistvu vprašanja, t.j. o prenehanju vojne in o prihodnosti Vietnama.«
Neodvisni «Combait» piše, da Pariz ni bil nikoli preveč rahločuten do Johnsonove politike, in dodaja, da bo de Gaulle imel od te izbire važno korist ne samo zaradi tega, ker bo Pariz postal v očeh sveta simbol miru, temveč tudi, ker ta pogajanja u-strezajo politiki, ki jo je de Gaulle zagovarjal.
Golistični «Paris-Jour« ugotavlja, da, če ne bo. nobena velika ovira ustavila pogajanj, bi te lahko šla dlje od Vietnama. ((Izbira Pariza na sredi poti med Washingtonom in Moskvo, pripominja list, bi se ' lahko pokazala še bolj simbolična. Dejstvo, da bo ameriški poslanik v Moskvi Thompsom ob strani’Harrimana, je namreč značilno ‘za možnosti pomirjenja, ki nastajajo med dvema velikima državama s koncem vietnamske vojne.«
Komunistično glasilo «Humani-tč» piše, da možnost začetka mirovnih pogajanj lahko samo razveseli tiste, ki jim je pri srcu pravična stvar vietnamskega ljudstva, toda gre šele za prvi ko: rak. Čeprav se mir kaže sedaj kot pričakovanje, ni niti zdaieč še gotov. Za sedaj smo šele pred začetkom pripravljalnih stikov in ne pred pravimi pogajanji. Naj bodo ovire kakršne koli, je eno gotovo: Vietnamci so pokazali, da jih ne more nobena sila na svetu spraviti na kolena Prej a-li slej se bo moral napadalec umakniti iz Vietnama in pustiti vietnamskemu ljudstvu, da samo odloča o sebi in o svoji usodi
«Le Monde« piše v svojem u-vodniku: ((Izbira Pariza je nedvomno uspeh za francosko vlado Je tudi uspeh za U Tanta, bi je prvi imenoval Pariz in ni štedil z napori, da bi ga izbrali. Je tudi uspeh za Johnsona, kolikor je trmasto zavračal Pnom Penh in Varšavo, pri čemer je pozabil, da je bil izrekel pripravljenost sestati se s severnimi Vietnamci kjerkoli in kadarkoli.
List piše zatem, da v polni volilni kampanji v svetu poslovnih ljudi, ki se nui mudi doseči konec vojne, ter spričo na splošno sovražnega svetovnega mnenja, ne bodo ameriški predstavniki na pogajanjih v lahkem položaju. Na koncu pravi list, da bodo pogajanja nedvomno dolga, težavna in razgibana, toda zdi se, da so končno odprla proces, ki ga bo težko prekiniti.
Londonski ((Finantial Times« piše, da je dolga diskusija o izbiri sedeža za pogajanja pokazala, kako na razen sta obe stra ni. Sedaj, ko ste izbrali Pariz, bo morda prevladalo bolj optimistično stališče, toda nastalo bi lahko razočaranje, če bi javnost pričakovala preveč in prehitro. Hanoj bo zahteval konec bombardiranja in predvidevajo se dolga pogajanja. Številne novice bodo vplivale na mednarodne finančne trge, vplivale bodo optimistično na položaj dolarja in na tečaje delnic.
«Daily Telegraph« piše, da bo-pogajanja razgibana. Nadalje-
vali se bodo boji, da se dosežejo boljši položaji in prednosti. Tudi borba Za ameriško predsedniško mesto’ bo imela svoj vpliv. ((Guardian« piše, da je bil prvi bojazljiv korak na poti pre mirja storjen. Obe vladi sta požrli del svojega ponosa in pokazali dobro voljo. Ko bo šlo za bistvo, pa bodo pogajanja težavnejša. Stališče ZDA in Hanoja o bombardiranju je treba u-skladiti, toda hanojski predlogi dajejo možnost uskladitve. Drugi znak dobre volje, je po mnenju «Guardiana» dejstvo, da, čeprav so vedeli, da je Pariz naj boljši sedež, ga prej nihče ni o menil. Sedaj so jasni znaki, da hočeta obe strani govoriti. Ven dar pa je naloga zelo težavna in splošne volitve v Vietnamu niso verjetne. Prva naloga je, napra viti konec vojne med ZDA in Severnim Vietnamom in zatem, kar bo še težje, napraviti konec vojne v Južnem Vietnamu.
Tudi v Tokiu so sporočilo o končni izbiri Pariza sprejeli z velikim olajšanjem, kajti v japonski prestolnici se je že začel širiti velik pesimizem glede mož nosti začetka pogajanj. Vendar pa si v pristojnih krogih ne prikrivajo velikih težav, ki bodo na stale pri pogajanjih, ter izražajo željo, naj bi se obe strani v največji meri trudili, da prema gata težave in nadaljujeta pogajanja za konec vojne in za obnovitev miru v vsem Vietnamu.
Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je izjavil Tanjugu, da jugoslovanska vlada pozitivno ocenjuje najnovejši razvoj vietnamskega vprašanja, kakršen je nastal j sporazumom med Demokratično republiko Vietnama in ZDA o začetku razgovorov 10. inaja v Parizu. Izrazil je upanje, da bodo razgovori kmalu pripeljali do prenehanja bombardiranja in drugih vojnih dejanj proti Severnemu Vietnamu, kar je nujno potreben pogoj za politično rešitev vietnamskega vprašanja in za zagotovitev možnosti vietnamskemu ljudstvu, da samo brez vmešavanja od zunaj odloča o svoji usodi.
Beograjska »Politika* poudarja, da je sporočilo o prvem bliž njem stiku v Parizu tudi sporočilo o zmagi razuma in o porazu ekstremizma List dodaja, da je treba poudariti tudi važne posledice, ki jih bo ta dogodek imel na drugih azijskih sektorjih, kjer je vojno stanje, ali kjer se še vedno ogrožata neodvisnost in suverenost nekaterih držav.
«Vendar pa, dodaja list, ne moremo pričakovati, ds bodo pogajanja v Parizu in tista, ki jim
tatov v borbi za mir, socializem, neodvisnost narodov in demokratizacijo mednarodnih odnosov.
Zveza komunistov Jugoslavije je ta svoja stališča o sodelovanju v mednarodnem delavskem gibanju vedno poudarjala že zato, ker je ugotovila, da se v pripravah za bodoče posvetovanje komunističnih delavskih partij poudarja idejna in organizacijska kontinuiteta s posvetovanji iz 1957. in 1960. leta, ki jih ZKJ iz znanih razlogov zavrača. Na prvem posvetovalnem sestanku komunističnih in delavskih partij, ki je bii od 27. fe-fruarja do 5. marca v Budimpešti, na katerega Jugoslavija ni bila povabljena, je bilo med drugim sklenjeno, da se na posvetovalnem sestanku razpravlja tudi o »nalogah borbe proti imperializmu in o enotnosti akcije komunističnih delavskih in vseh antiimperiaiistič-nih sil*.
Za pravilno rešitev vseh vprašanj, ugotadja ZKJ v svojem odgovoru, so :■ ainteresirane vse napredne osvobodilne antiimperiali-stične sile. Današnji položaj na svetu postavlja po mnenju CK ZKJ na preizkušnjo sposobnost komunistov, oa se na enakopravnih osnovah povežejo z vsemi temi silami v borbi proti tistim reakcionar-nejšim Krogom, katerih politika ogroža mir na sveti, ZKJ ugotavlja, da posvetovalni sestanek ni posvetil dovolj pozornosti temu bistvenemu vprašanju in da je za interese borbe za mir in napredek škodljivo ustvarjati vtis, da imajo komunistične partije neke posebne interese v antiimperilistični borbi in da želijo drugim naprednim in osvobodilnim silam vsiliti neke svoje posebne smotre. Na podobna razmišljanja smo naleteli v razgovorih z zastopniki nekaterih drugih naprednih partij in osvobodilnih gibanj, se poudarja v odgovoru CK ZKJ madžarski partiji.
Poleg tega ZKJ sodi, da bi na posvetovalnem sestanku komunističnih in delavskih partij morali temeljito analizirati izkušnje in rezultate prejšnjih posvetovanj, da bi se izognili ponavljanju starih napak, ki so po mnenju ZKJ povečale nesoglasje med partijami in poglobile neenotnost v mednarodnem delavskem gibanju ZKJ še posebno ne more mimo dejstva, da kljub posameznim ,iozitivnim i, ja-vam velika večina partij, prisotnih na prvem posvetovalnem sestanku, ni .mel? a potrebno, da se ime ji od tistih delov izjave komuTstičnih in delavskih partij iz leta 1960. v katerih se napadata Jugoslavija i ZKJ Te izjave, je po mnenju ZKJ potrebno zavreči ne tolik zaradi ZKJ temveč bolj zato. da se popravi koncepcija in metoda, ki se je pokazala kot škodljiva za vse mednarodno delavsko gibanje Iz vseh teh razlogov ZKJ ugotavlja da niso u-st var jeni pogoji, k bi omogočili njeno udeiežbn na posvetovalnem sestanku in v oriptavan tega sestanka
B B.
bodo eventualno sledila, naglo sledila, naglo napredovala brez težav; Stvari moramo gledati realistično in upoštevati da smo še daleč od pravih pogajanj in od politične podlage k: naj omogoči konec vietnamske drame.*
V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik izjavil, da so ameri ške čete odbile napad osvobodilnih sil na važne ameriško opori šče Dong Ha južne od demiiita riziranega področja Boji so trajali štiri dni Predstavnik je iz javil, da so imeli Američani pri teh bojih 75 mrtvih in 394 ranje nih, iužm Vietnamu: pa 27 mrt vih in 99 ranjenih Ameriško po ročilo trdi, da so imele osvobodil ne sile H96 mrtvih Po štiridnevnih Dojili se se osvobodilne sile umaknile.
Včeraj so oh' aujhujši boji v Južnem Vietnamu na področju Sajgona Močni spopadi so bili tudi na področju Ku či severozahodno od Sajgona Boj’ so trajali ves dan Preteklo noč so osvobodilne sile obstreljevale z minometi področje Tai Mitih 90 km severnozahodnu od Sajgona Ameriški bombniki nB 52» so vče raj v še večji mer bombardirali položaje osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu. Poleg tega so a meriška letala bombardirala raz ne objekte v Severnem Vietnamu.
iiiiiiMiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mi,,i„lmil,iillililllliIIIIIIIIIIIMII,lllmi,|||l|||||||||||||||U|m|W
V PRVIH JUTRANJIH URAH
Osvobodilne sile začele obstreljevati Sajgon
BKOGRAD, 4.	— Na vauilo
predsednika Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Ihta bo partijska državna delegacija Romunije pod vodstvom glavnega tajnika CK KI’ Romunije in predsednika državnega sveta socialistične republike Romunije Nikolaja Ceaucescuja obiskala v drugi polovici tega meseca Jugoslavijo.
SAJGON, 4. — Ob 4. uri v nedeljo po krajevnem času so osvobodilne sile začele obstreljevati z minometi, lopovi m avtomatičnim orožjem številne točke Saj gona. Predstavnik policije je spo ročil, da je bilo v prvi uri akcije izstreljenih okoli štirideset izstrelkov. Številne granate iz minometov so zadele področje okoli mostu, ki povezuje Sajgon z Bien Hoa. Dve granati minometov pa sta padli v bližino ameriškega poslaništva v središču mesta.
Poleg tega so začele osvobodilne sile v prvih iutranjih urah po krajevnem času obstreljevati z minometi ameriško oporišče Da-nang. Trije izstreik’ so eksplodirali blizu urada generala Cush mana. Na oporišče je padlo 25 izstrelkov, ki so povzročili več
požarov.
Ameriški predstavnik je izjavil, da so bila bombardirana poleg Dananga še letališče yUang Tri, ameriško taborišče v središču Hueja in letališče Lan Rang.
Pohod revnih se nadaljuje
MARKS, ). — V Marksu. ki šteje 2600 prebivalcev, se nadaljujejo priprave za nadaljevanje pohoda revnih ki bo 7. maja krenil v Washington Eden od glavnih voditeljev, oastor James Bevel je izjavil, da eibanje Ki ga organizirajo, ni več gibanje za državljanske pravice, temveč je gibanje gospodarskega značaja.
KORAK K BOLJŠIM ODNOSOM MED OBEMA DRŽA VAMA
Med Sovjetsko zvezo in ZDA ratificiran konzularni sporazum
Uradni, obisk -češkoslovaške delegacije v Moskvi - Razgovori se nanašajo predvsem na gospodarska vprašanja in menda na posojilo SZ Češkoslovaški
MOSKVA, 4. — Danes so sporočili, da je plenum vrhovnega sovjeta ratificiral konzularni sporazum z ZDA, s čimer se odpira možnost ustanavljanja konzulatov v obeh državah.
Sporazum so podpisali že 1. junija 1964. leta, ratifikacija pa se je zavlekla zaradi napetosti, ki jo je' povzročila vietnamska vojna. ZDA so sporazum ratificirale šele 1967. leta, ker so se temu upirali konservativni senatorji, ki so zahte-
vali, da se sporazum ratificira šele po zaključku vietnamske vojne. Zato tudi ni slučajno, da je SZ ratificirala sporazum takoj po sporočilu o sporazumu za pričetek pogajanj med ZDA in Vietnamom.
Konzularni odnosi med ZDA in SZ so bili prekinjeni leta 1948. Novi sporazum pred' icieva možnost odpiranja novih konzulatov in bo stopil v veljavo trideset dni po izmenjavi ratifikacijskih listin. To je prvi dvostranski sporazum ki je podpisan med obema državama, saj se sporazumi o kulturnem sodelovanju nanašajo samo na sporazume med dvema vladama. O otvar janju konzulatov se oodo še poga jali, vendar predvidevajo, da bodo ZDA otvorile konzulu v Leningra du, SZ pa v Washingtonu.
Češkoslovaška delegacija je prispela v Moskvo v prvih jutranjih urah in so jo na letališču VnuKovo med drugimi pozdravili Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigin in Nikolaj Podgorni. Delegacijo vodi par-
tijski tajnik Dubček, sestavljajo pa jo predsednik skupsčme Smrkovsky, predsednik vlade černik in prvi tajnik slovaške partije Bilak.
Sovjetska agencija TASS poroča, da bo obisk deiegacije kratek in tovariški in da je do njega prišlo na osnovi vabila centralnega komiteja KP SZ in sovjetske vlade. To je že orugič v 'etošnjem letu, ko Dubček ooišče Moskvo, kar priča o posledicah, ki jih ima novi kurz v ČSSR za SZ.
Razgovori so, se pričeli v Kremlju takoj po prihod i in to v največji tajnosti in predvidevajo, da se bodo zaključili že danes zvečer ali v skrajnem primeru jutri zjutraj. Po nekaterih vesteh iz dobro obveščenih krogov Se bodo nanašali prvenstveno na vprašanja dvostranskega gospodarskega sodelovanja: V tej zvezi je namreč zanimiva vest, da je SZ prekinila dobave žita, kar pa je kasneje češkoslovaška vlada zanikala Zelo verjetno obstaja tudi določena zveza med temi razgovori -in napovedanim o-biskoin generalnega tajnika itali-

Rimski proces petim študentom
Med petkovimi spopadi med pokajo in študenti na Sorboni so zaprli 596 oseb, ve c sto pa jih je bilo ranjenih
RIM. 4. — Pred številnim občinstvom se je danes v Rimu nadaljeval proces proti petim mladeničem, ki so jih aretirali prete kto soboto pred rimsko sodno palačo, kjer je prišlo do| hudih spopadov med študenti ih policijo.
Na začetku razprave je eden od odvetnikov povabil 'sodišče, ki mu predseduje dr. Adriano Testi, naj si ogleda film o sobotnih dogodkih, ki ga je posnel neki operater. Sodišče je zahtevo odbilo. Takoj za tem se je začelo zasliševanje prič obrambe .Sodišče je poslušalo enajst oseb, in sicer štiri študente, vratarja nekega poslopja v bližini Trga Cavour, kjer je prišlo do incidentov, ter šest odvetnikov, ki so iz oken sodnijske palače prisostvovali spopadom. Iz besed za slišanih je bilo razvidno, tla _,c policija napadla demonstrante, ko so se. ti -že začenjali oddaljevati od Trga Cavour. Nobena od prič ni slišala zvokov trobente, ki naj bi bili dali znamenje za napad proti študentom.
Proces se bo nadaljeval prihodnji ponedeljek.
PARIZ, 4. — Obračun hudih incidentov, do katerih je prišlo včeraj pred pariško univerzo Sorbo-no, je zelo težak. Ranjenih je o-krog petindvajset policijskih agen-
tov, medtem ko je med demonstranti več sto ljudi ranjenih ali potolčenih. Policija je ustavila petsto šestindevetdeset oseb, od katerih je sedemindvajset aretiranih. • Univerza je danes po. rektorjevem ddlokii ;žaprtft?r tšP' onemogoča na tisoče študentom/, dJf bi sc pripravili na izpite, ti se bodo začeli Čez" trii, itodhle. i(.u(.bibno HooS!
Sporazum med sindikati in podjetjem FIAT
janske komunistične partije Longa, ki bo odpotoval jutri v Prago.
Praški radio je kasneje sporočil, da so se razgovori v Moskvi nanašali na gospodarske odnose med obema državama in na možnost sovjetskega posojila. Izmenjali so tudi vesti o aktivnost' obeh partij.
Razgovore je zelo verjetno pripravil bivši veleposlanik ČSSR v Moskvi Oidrich Pavlovsky, ki se je poslovil od sovjetskih oblasti, ker je bil imenovan za trgovinskega ministra Ob odhodu ga je sprejel tudi Brežnjev, kar ni v običaju in je prav gotovo ob tej priložnosti povabil češkoslovaški- partijsko in vladno delegacijo na obisk. Pavlov-sky je danes v intervjuju z glasi-
do katerih je prišlo med obema dr-
Žel VBITIH
VARŠAVA, 4. - Trije poljski listi so istočasno objavili kritične članke, na račun sedanjega razvoja v ČSSR. V člankih je govor, da je prišlo do upravičenih političnih izprememb, istočasno pa tudi do protisocialističnih tendenc, ki dajo misliti, da se zapušča nekatera o-snovna načela. Avtor člankov Zra-lek pravi, da so na zadnjem plenumu .-ekateri člani izrazili zaskrbljenost zaradi poskusov, ker se hoče državo potisniti iz okvira socialističnih dežel. Gre tudi za zaskrbljenost poskusa obnavljanja svobodne politične igre in opuščanja vodilne vloge partije, o čemer tudi
lom češkoslovaške partije «Rude'. priča ogromen razvoj katoliške in pravo* izjavd, da prijateljstva med ! socialistične stranke Glede zunanje
RIM, 4. — Med sindikalnim: predstavniki m podjetjem FIAT je bil danes sklenjen načelen sporazum o delovnem urniku, na osno vi česar so sindikati odpovedali stavko, ki bi morala biti danes. Sporazum predvideva 45 delovnih ur na teden in to za razne obrate v različnih oblikah.
Predsednik republike Saragat je danes prisostvoval svečanemu odkritju spomenika, ki je posvečen Italijanom, ki so se izkazali po svetu. Gre za delo kiparja Amal-da Pomodora in za veliko kroglo v pozlačenem bronu, ki simbolizira svet. Kip je bil narejen za italijansko razstavo v Montrealu
SZ in ČSSR ni mogoče razumeti kot nekaj za vedno ustvarjenega, temveč ga je treba stalno obnavljati in poglabljati V nadaljevanju pa je trdil, da m prijateljstvo temelji na trdnih gospodarskih in političnih osnovah in da se sodelovanje uspešno razvija tudi na vojaškem področju. Pri tem je dejal, da se ne sme pozabiti, da SZ predstavlja za ČSSR ogromno tržišče za izvoz strojev in za uvoz surovin.
Vasili Bilak pa je pred odhodom v Moskvo izjavil francoski radioteleviziji, da se ČSSR ne bo ločila od SZ, temveč samo želi, da se njen glas poslusa z večjo pazljivostjo v zboru socialističnih držav. Bilak pravi, da druge socialistične države z veliko pozornostjo spremljajo dogodke v ČSSR, sai pristajajo na tezo o specifičnih poteh v socializem in o odgovornosti vsake komunistične partije v 'kladu s tradicijami lastne dežele
Sinoči je komentator praškega radia dejal, da je možno rešiti sporna vprašanja med ČSSR in Zahodno Nemčijo /a mizo. Vendar pa je dodal, da je treba odstraniti štiri zapreke za normalizacijo diplomatskih odnosov med Bonnom in Prago. Te zapreke so: l nemško oboroževanje, 2 zahteva Zah. Nemčije, da predstavlja vse Nemce, 3. miinchenski sporazumi in 4. priznanje vseh meja.
Agencija ČETEKu je objavila ;izid raziskave javnega mnenja, ki jo je izdelala akademija znanosti. 76 odst. vseh vprašanih oseb je odgovorilo,; ga bodo sedanje spremembe okrepile socializem, samo 6 odst. pa je obratnega mnenja. Na vprašanje, če bodo spremembe trajne, je pozitivno odgovorilo 67 odst., 14 odst. pa ne. 88 odst. je prepričanih, da gre za utrditev demokracije, samo 1 odst. je drugačnega mnenja 91-odst se je izreklo rehabilitacijo političnih ■ prega-
njancev, medtem ko je 7 odst. mnenja, da bi bilo oolje pozabiti. 58 odst-, je zahtevalo kaznovanje oseb, ki so krive Samo 22 odst. je za ustanovitev večstrankarskega sistema, 1,5 odst. je za obnovitev za sobnih podjetij in le 1,9 odst. je za večjo neodvisnosi od SZ glede zunanje politike.
BERLIN/ 4. - Vzhodnoberlinski listi poročajo o razgovoru med češkoslovaškim ministrskim predsednikom černikom in predsednikom vzhodnonemške vlade Stophom: Listi poročajo, da sta obravnavala dvostranske odnoše in tudi trenja,
politike je prišlo do izrazito protisovjetskih pojavov Končno se v člankih zelo ostro obsoja pisanje češkoslovaških listov v zvezi s študentskimi demonstracijami na Poljskem.
Predsednik vsedržavnega poljskega združenja bivših partizanov in notranji minister Motar je imel danes v Varšavi oster govor, v katerem je dejal, da je prišlo do študentskih demonstracij po dolgem razdobju trenj med partijo in intelektualci. Navedel je da so izključili iz partije okrog 8.000 članov in med njimi 14 ministrov odnosno namestnikov ministrov.
Spopad
med Nigerijo in Biafro
LAGOS, 4. — Danes je prišlo na področju Port Harcourta do letal-sko-pomorske bitke med enotami Nigerije in Blafre. Do prvega spopada je prišlo med dvema patruljnima čoinoma Biafre z nigerijsko fregato. Po vesteh radia Biafre se je morala nigerijska vojna ladja zaradi poškodb umakniti pod varstvom letal, ki so napadla biafrski pomorski enoti. Ti sta odgovorili z ognjem in poškodovali dve letali.
V glavnem pristanišču Biafre Portu Harcoutu, ki je tudi sredi-
šče petrolejske industrije, je razjarjena množica napadla in zažgala urade petrolejskih družb Shell in BP. To iz protesta zaradi domnevnega posega britanske vlade in obeh petrolejskih družb v vojno med Nigerijo in Biafro. Biafr-ske oblasti so namreč obtožile Veliko Britanijo, da zalaga z orožjem Nigerijo, ki ga uporablja proti secesijski državi.
Biafra je danes predlagala mirovno konferenco, kateri bi morala izmenoma predsedovati pred sednik Kenije Kenya'a in predsednik Zambije Kenneth Kaunda.
Odkod glasovi za neonaciste
BONN, 4. — Inštitut družbenih ved v Bad Godesbergu je pri analizi rezultatov pri volitvah v Ba den-Wiirttembergu ugotovil, da so neonacisti pobrali vsem drugim strankam nekaj njihovih volivcev Tretjino svojih glasov so odvzeli socialistom in prav toliko CDU (krščanskim demokratom), zlasti v kmetijskih področjih Gornje Švabske, približno desetina pa je bila prej med simpatizerji liberalcev. Končno se je von Thadde-novi stranki posrečilo spraviti na volišča nekaj volivcev, ki so se navadno vzdržali volitev
niiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiitiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiHiHiiiii
Tri uspešne presaditve srca


Ttms
DAVISOV POKAl
Jugoslavija se uvrstila v drugo kolo Italija premagala Madžarsko s 5:0
Nič še ni znanega, kje bodo odigrali dvoboj med Švedsko in Rodezijo
ZAGREB, 4. — Jugoslavija se je uvrstila v drugo kolo mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal na evropskem področju. Po srečnju dvojic namreč vodi proti Novi Zelandiji s 3:0.
Pred dvobojem dvojic so odigrali še srečanje med Jugoslovanom Jovanovičem in Novozelandcem Fairlijem, ki so ga morali v prvem dnevu zaradi mraka prekiniti. V trenutku prekinitve je bilo stanje med obema igralcema neodločeno 1:1. Danes pa je Jovanovič osvojil še dva seta in je tako priboril Jugoslaviji še drugo zmago. To drugo srečanje posameznikov med Jovanovičem in Fairlijem je dalo naslednji izid: 3:1 (2:6, 7:5, 7:5, 6:4).
Po odigranju tega zaostalega sre. Čanja sta stopili na igrišče še dvojici. Franulovič in Jovanovič sta premagala Novozelandca Fairlija in Hawksa s 3:0 (6:1, 6:4, 6:4).
S to zmago ima Jugoslavija že zagotovljeno napredovanje v vRje kolo, čeprav bi doživela v jutrišnjih poslednjih srečanjih posameznikov noraz.
Zdravstveno stanje prvega Angleža z novim srcem zadovoljivo, obeh Američanov pa se izboljšuje
LONDON, 4. — Zdravstveno stanje prvega Angleža z novim srcem je zadovoljivo. To je izjavil danes dr. Donald Ross, ki je pojasnil, da je pri operaciji 45-let-nega Fredericka West sodelovala ekipa 18 zdravnikov. Pacienta, ki je v National Heart Ilospitalu, so danes pregledali in ugotovili, da je njegovo stanje še kar dobro. Darovalec srca je 26-lefni irski zidar Patrick Ryan, ki se je v četrtek smrtno ponesrečil na delu. Dovoljenje za presaditev srca je dal njegov brat Michael Ryan. Medtem ko je Patrick umiral, so morali nujno sprejeti v drugi bolnišnici njegovo ženo Mitzi. Mlada žena je noseča in bi morala roditi oktobra meseca. Boje pa se, da žena zaradi smrti moža ne bo mogla donositi.
Direktor klinike dr. Donald Long-more je izjavil, da je bil darovalec srca j>raktično že mrtev, ko so ga prenesli iz Kinks College Hospitaia v rešilni avto. Njegovo srce je dokončno prenehalo biti ob 17.28, zaradi česar ni mogoče ne z etičnega ne s pravnega stališča obtožiti nikogar. Že mrtvega darovalca so pripeljali v National Heart Hospital ob 14.17. Ryana so prenesli v operacijsko sobo, kjer so ga skušali obuditi z ma-
ti, m,,............................um.......IM.....milili............................................i.................mil".......im..........
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Deželni prispevki za javna dela in za zadružništvo
Deželni odbor je na svoji zadnji geji odobril tudi tretji načrt posegov za pospeševanje javnih del. Gre za dve vrsti posegov, pri čemer prispeva dežela do 6 odst. celotnih izdatkov za ta dela za kritje obresti od posojil, ki jih najamejo krajevne ustanove za izvršitev javnih del. Na podlagi te pomoči bodo lahko opravili za več milijard lir del. Za tržaško pokrajino bo dala dežela letos prispevek, ki bo omogočil za 1097 milijonov lir del. .
Deželni odbor je nakazal tudi 726 milijonov lir za razvoj kmetijskega zadružništva. Pri tem pride v poštev gradnja in razširitev zadružnih kleti, mlekarn, skladišč za sadje in zelenjavo, sušilnic itd.
IZ GABROVCA
Obnovljeni prostori društvene gostilne
Včeraj so v Gabrovcu odprli popolnoma obnovljene prostore društvene gostilne, ki deluje že od leta 1902. Člani so dali svoje prispevke in posojilo društvu, da so lahko napravili razna dela. Obnovili so točilnico, ki ima lepo, moderno opremljeno točilno mizo, tako da bodo pri mizi lahko stregli več gostom kot prej. Tudi kuhinja je lepo in sodobno opremljena. Prav tako so obnovili klet, v kateri bodo lahko imeli od 80 do 100 hi vina.
V SllEDO SLOVESNO ODPRTJE PRI LATISANI
Dograjenih še 11.8 km avtoceste Trst-Benetke
Avtocesta Trst - Benetke se polagoma približuje Mestram, se pravi osrednjemu avtocestnemu vozlu pred vrati Benetk. Dela na tej avtocesti ne gredo sicer preveč hitro od rok, toda vsak najmanjši odsek, ki ga izročijo prometu, je važen dogodek za naše mesto, ki bo, če bo šlo vse po sreči, čez nekaj let povezano z ostalim italijanskim avtocestnim omrežjem, saj bodo do tedaj gotovo že dogradili tudi avtocesto Bologna - Padova, medtem ko so Benetke že dlje časa povezane z avtocesto z Milanom in Turinom.
V sredo ob 17.30 bo pri Latisa-ni, do koder je bila do sedaj avtocesta prevozna, slovesnost ob odprtju novega odseka do Portogrua-ra v dolžini 11,8 km. Prvotno je bilo sporočeno, da se bo otvoritve novega avtocestnega odseka udeležil minister za javna dela Mancini. Sedaj pa sporočajo, da bo na slovesnosti zastopal viado minister za zunanjo trgovino sen. Tolloy. Se. veda se bodo ceremonije udeležili tudi najvišji predstavniki deželne uprave, tržaške, videmske, goriške, pordenonska in beneške pokrajine.
V imenu družbe nAutovie Venete«, ki gradi avtocesto, bo goste pozdravil njen predsednik in pooblaščeni upravitelj TonuttL nakar bodo ob začetku novega odseka spregovorili predsednik deželne u-prave dr. Berzanti, predsednik be-
Ul, ilUl	l/l, pl I.UJUUI11"
V načrtu imajo tudi ureditev 8-10 neške pokrajine Bagagiolo, saj
turističnih sob. Vodstvo društva je že vložilo zadevne prošnje in čaka na prispevek dežele.
Društvu čestitamo in ždimo, da bi društvena gostilna lepo uspevala.
z odprtjem odseka Latisana Por-togruaro nova avtocesta segla v beneško pokrajino. V imenu vlade pa bo govoril minister za zunanjo trgovino Tolloy.
Po uradni svečanosti bodo pred-
stavniki oblasti in gostje prevozili nov avtocestni odsek do Porto-gruara. Nov odsek bodo dokončno odprli za promet 9. maja ob 6. uri.
Kot smo omenili, bo avtocesta Trst. - Benetke sedaj segla v beneško pokrajino. Z izročitvijo prometu odseka Latisana - Portogrua-ro bo nova avtocesta prevozna v dolžini 83,9 km, ali 55,5 odstotka celotne dolžine, ki bo znašala 151,2 km. Ves ostali del avtoceste do Mester, razen prehoda skozi Mestre, za kar so v teku razgovori z ustanovo ANAS, ,je sedaj v gradnji. Poleg tega so že oddali dela za gradnjo odseka med Mo-ščenico in Sesljanom ter za ureditev cestnega vozla, ki bo povezoval avtocesto z ostalimi cestami, ki peljejo v Trst.
Pri črpalki se je zaletel v avto
Pri prometni nesreči se je včeraj laže poškodovala 38-letna Vanda Pertot por. Rauber, ki stanuje na Kontovelu na št. 90. Okrog 16. ure je sedela v avtomobilu 35-let-ne Marije Pertot por. Tomasich, ki je bil ustavljen v Ul. Vergerio pri bencinski črpalki; nenadoma je od zadaj privozila giulla, katere šofer 20-letm VValter Hanel Iz Ul. Canova U, je iz še nepojasnjeni razlogov zgubil oblast nad vozilom ter trčil v ustavljen avtomobil Pri trčenju se je ranila le Rauberjeva, ki je zaradi sunka z glavo udarila v vetrobransko steklo. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so jo odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so jo pridržali na nevrokiruškem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu.
Priprave na mednarodno zasedanje o miru
e je . Sp
Včeraj se je pod predsedstvom župana inž. Spaccinija sestal pri-
pravUalni odbor za prireditev mednarodnega zasedanja miru, ki bo
v Trstu 21. in 22. septembra letos.
Poleg drugih so bili prisotni na sestanku tudi genovski župan Pe-
dulla in župan iz Marzabotta. Zasedanja se bo udeležilo okrog 400 italijanskih in tujih delegatov. Po
vabljeni pa so bili tudi predstavniki parlamenta in vlade, občin
odlikovanih z zlato kolajno, razna italijanska in inozemska združe-
nja, ki predstavljajo borce za svobodo, delegacije iz Hirošime in evropskih muče-
Nagasakija ter niških mest.
Na sestanku je pripravljalni odbor podrobno proučil program prireditve, ki predvideva poleg drugega tudi slovesnosti v gledališču Verdi, na Trgu Unita, v spominskem parku pri Sv. Justu in v Rižarni ter sprevod po mestu praporov mest odlikovanih z zlato kolajno in mučeniških mest iz ostalih evropskih držav. Zasedanja se bodo udeležile številne italijanske in tuje osebnosti. Odbor je moral tud: proučiti vprašanje predsednika zasedanja, ki je bilo svoj čas ponudeno pokojnemu Luthru Kingu. Sklenil pa je, da bodo na zasedanje povabili kot častnega gosta Kingovo vdovo.
Na cesti, ki od Sv. Ivana pelje proti Lovcu, je prišlo včeraj popoldne do čelnega trčenja med avtomobiloma, ki pa zaradi majhne hitrosti vozil ni imelo prehudih posledic. Laže se je poškodoval le voznik enega od avtomobilov, 47-letni Marcello Živec iz Ul. Ver-ga 16, ki se je ranil na glavi in se pobil po kolenu. V splošni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, se bo na nevrokirurškem oddelku zdravil 10 dni.
sažami srca. To so ponovili ob 15.30 in ker so ugotovili nastop smrti, so Fredericka Westa prenesli v sosednjo operacijsko dvorano, kjer so ga ob 17.05 začeli pripravljati za zdravniški poseg. Ob 17.48 so darovalcu odvzeli srce in ga presadili. Ob 18.54 so bili utripi šibkejši, ob 19.09 pa je srce začelo biti.
V družini West'a ‘ prevladuje veselje in optimizem. Njegova žena je po uspeli operaciji odšla domov, njegov 20-letni sin pa je izjavil, da je zadovoljen, da so njegovemu očetu, ki so mu napovedovali kvečjemu še mesec dni življenja, presadili srce
Med tiskovno konferenco je dr. Longmore izjavil, da je bil darovalec med prevozom in v bolnišnici že najmanj petkrat mrtev. Glede »zavrnitve* je izjavil dr. James Mombray, se bodo najhujše težave pojavile v obdobju 50 dni.
Žena pokojnega Ryana, ki ji je ob sporočilu, da je mož umrl, postalo slabo, je izjavila, da ji je v uteho dejstvo, da bo srce njenega moža služilo drugemu. Dovoljenje za presaditev je dala tudi 55-letna mati pokojnega delavca, ki mu je cementni blok zdrobil lobanjo. Anglež z novim srcem je sedaj v popolnoma sterilizirani sobi poleg operacijske dvorane.
HOUSTON, 4. — Tudi stanje o-beh Američanov, ki so jima v Houstonu in v Stanfordu presadili srce, se polagoma zboljšuje. Stanje 47-letnega Everetta Claire Thomasa jr. iz Phoenixa je zadovoljivo, medtem ko gre 40-letnemu Josephu Rizorju iz Salinasa le počasneje na bolje. In to, kakor je izjavil dr. Norman E. Shumway, ki ga je operiral, zaradi slabega delovanja pljuč. Novo srce namreč šestkrat hitreje vsrkuje kri kot prejšnji stari in bolni organ kar moti delovanje pljuč. Možu zato pomagajo z dovajanjem kisika skozi grlo. Dr. Shumway je iz-
javil^ da je njegova operacija tehničnega vidika odlično uspela, z zdravniškega pa jo je treba imeti za klinični jx>skus.
V Houstonu je dr. Denton Cooley, ki je pionir kirurgije «odprtega srca*, izjavil, pa čeprav je opozoril, da prevelik optimizem še ni umesten, da se lahko upa v uspeh, predvsem, ker sta krvni pritisk in puls normalna. V njegovi presaditvi je uvedel nekaj novosti: predvsem so prenesli srce iz enega na drugo telo hitreje kot kadarkoli prej, vrhutega pa v «stroju srce — pljuča* ni bilo krvi, pač pa zmes vode in glukoze.
Predstavnik vlade ZDA na obiska v Grčiji
ATENE, 4. y Ameriški državni podtajnik, a. Rockwell je obiskal grškega ministrskega predsednika Papadopulosa in potem še zunanjega ministra Pipinelisa. To je prvi stik ameriškega vladnega predstavnika z atensko vlado po državnem udaru lanskega 21. aprila. Podtajnika je spremljal veleposlanik v Atenah Talbot. O razgovorih ni bilo izdano nikako poročilo. V nekaterih krogih pa zatrjujejo, da postavlja vlada ZDA zahtevo za točne roke, do katerih naj se vzpostavi demokratični režim In se razpišejo svobodne volitve. Po mnenju drugih pa naj bi bil ta stik v, zvezi z vprašanjem dokončnega povratka kralja Konstantina v Grčijo.
CAGLIARI, 4. — Italija se je v evropski «A» skupini teniškega tekmovanja za Davisov pokal uvrstila v drugo kolo brez zgubljene tekme. Madžarsko je namreč premagala s čistim 5:0. V današnjih poslednjih srečanjih posameznikov so zabeležili naslednja izida: Martin Mulligan (It.) - Peter Szoke (Mad. t 3:1 (4:6, 7:5, 6:4, 6:1) Nicola Pie-trangeli (It.)-Istvan Gulyas (Mad.) 3:2 (6:4, 6:2, 2:6, 1:6, 7:5).
V drugem kolu tega tekmovanja bo nasprotnik Italije kneževina Monako. Današnji zmagi Italijanskih
reprezentantov sta bili izbojevani dokaj težko. Mulligan, bivši član avstralske reprezentance, ki se je naselil v Italiji, je sicer Szokeja odpravil lažje, zato pa je bilo srečanje obeh veteranov Pietrangelija in Gulyasa izredno zagrizeno in borbeno. Trajalo je kar dve uri in 45 minut. Vse je kazalo, da bo
Pietrangeli. svojega nasprotnika odpravil v treh setih, ko ga je pri vodstvu 2:0 tretjem setu zajela kriza in jeo%ioral naslednja dva seta predati. Peti set je bil izredno napet. Gulyas je že vodil z 2:0, ko je neto povedel Pietrangeli s 5:2. Madžar je nudil silovit odpor in je izenačil na 5:5, končno pa je Italijanu le uspelo zbrati dvojno prednost in zmagati.
STOCKHOLM, 4. — Rodezijska teniška reprezentanca, ki včeraj v Baastadu zaradi protirasističnih demonstracij ni mogla odigrati s Švedsko srečanja za Davisov pokal, je danes ponoči zapustila Švedsko in je odpotovala neznano kam.
Po nekaterih vesteh so rodezijski teniški igralci odpotovali na Dansko. Kot govore, bodo srečanje med Švedsko in Rodezijo odigrali za zaprtimi vrati, vendar pa še ni gotovo, če ga bodo opravili na Švedskem. Kot kandidati za organi zacijo tega srečanja prihajajo v poštev Španija, Danska in Zahodna Nemčija. Trenutno je gotovo le to, da ga ne bodo opravili v Baastadu.
Švedska policija je o včerajšnjih demonstracijah izstavila poročilo, v katerem pravi, da je bilo več demonstrantov ranjenih, nekaj desetin pa so jih aretirali. Ranjena sta bila tudi dva policaja.
Se nekaj drugih današnjih teniških izidov tekmovanja za Davisov pokal:
V Helsinkih: Finska - Portugalska 3:0; Jokinen (Fin.)-Lagos (Por.) 3:2; HerdmamPeterson (Fin.)-Pin to:Roquette (Por.) 3:0. Finska se bo v višjem kolu srečala z Veliko Britanijo.
V Bournemouthu' Velika Britanija-Francija 3:0. Zaradi dežja so zadnji dve srečanji posameznikov, ki nista bili več odločilni, odpovedali. Velika Britanija bo v drugem kolu nastopila proti Finski.
V Valenciji: Španija - Nizozemska 2:1; Santana:Arilla (Sp.)-Okker: Hajer (Niz.) 3:2.
V Pragi: češkoslovaška lija 2:1.	„
Mandarino (Braz.) - Kukal ' škoslovaška) 3:1,	j
Kodeš:Holeček (ČSSR) - K° Mandarino Braz.) 3:1.
j/
................................................................iiiiimiiii»,,,m
V Tbilisiju: Sovjetska zveza - Grči-ja 2:1; Metreveli (S. zv.) - Gavrili-
dis (Gr.) 3:0; Metreveli:Lihačev zv.) - Karogeropulos:Gavrilidis (<*r 3:1.
V Linzu: Južna Afrika - Avstr'! 3:0; Hewitt:McMillan (J.A.) - HerdJ' Kolbinger (Avs.) 3:0.
Južna Afrika se bo v drugem * lu srečala z Iranom.
V Teheranu: Iran - Izrael 3.0; mati:Khodai (Ir.) - Davidman:^ man (Iz.) 3:0.	.j
Iran se bo v drugem kolu sreč*1 z J. Afriko.
V Freiburgu: Zahodna Nemči!9 Švica 2:1.	.
Sturdza:Werren (Sv.) . FašsW der:Meilsr (Z. Nem.) 3:2.
2:1'
V Bruslju: Belgija - Poljska HolmbergemDrossart (Bel.) - “ siorek :Nowicki (Polj.) 3:1.
* * #
P
V Luksemburgu: Norveška ksemburg 2:1.
Ross:Melander (Norv.) - Bade Brasseur (Luks.) 3:0.
2;1 G» sef
V Sofiji: Bolgarija - Turčija
rak:Aydin (Tur.) 2:2 (petega zaradi teme niso odigrali).
grad'
IMUKA PO
ŠPANU'
Perurena etapni zmagovale« Altig zopet zelena majica
Spanec Perurena je zmagal na 10. etapi mednarodne kolesarske dirke po Španiji. 173 km dolgo pot od Alcazar de San Juan do Madrida je prevozil v 4.02'56”. Perurena je privozil na cilj na čelu večje skupine vožače' ifi Sl je priboril etapno zfnago v poslednjem naletu. Na ciljni črti je za eno sekundo prehitel ostale vozače, ki so prispeli vsi v enakem času.
Na potek vožnje je močno vpli-val veter, ki je pihal vozačem zdaj v obraz, zdaj v hrbet. Tekmovalce je oviralo tudi mrzlo vreme. Etapa se je začela s pobegom vseh najboljših, ki so si priborili pol
iiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiliiiimiiiMmiiininiiiiiMiiiiiiiMiHiiiiiiuiitiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiMiiimiiiiiiiim
NObVMII

EVROPSKI POKAL NARODOV
Poraz sovjetske reprezentance v četrtfinalni tekmi v Budimpešti
Povratno srečanje bo čez teden dni v Moskvi
minute naskoka. Pri 42. km P9^, jih zasledovalci ujeli in odslej..L, nja praktično ni več imela
vine. Na cilju se je uvrstil na go mesto Nemec Altig, ki je y oblekel zeleno majico in ie bolj "utrdil svoj naskok.
LESTVICA
1.	Perurena (Sp.)
2.	Altig (Nem.)
3.	Janssen (Niz.)
4.	Lopez Rodriguez (Sp.)
5.	Van Scliil (Bel.)
6.	Aimar (Fr.)
7.	Errandonea (Sp.)
8.	Wright (V.B.)
9.	Peffgen (Nem.)
10. Schleck (Luks.) vsi v času.
1:5
BUDIMPEŠTA, 4. - V prvem četrtfinalu tekmovanja za evropski pokal narodov je Madžarska pre magala Sovjetsko zvezo z 2:0 (1:0) Moštvi sta nastopili z naslednjima postavama:
MADŽARSKA: Fater; Novak, So-lymosi; Szueoz, Ihasz, Meszoely; Fazekas, Gorocs, Varga, Farkaš, Rakosi.
SOVJETSKA ZVEZA: Kavazasvi-11; Aničkin, Sesternev; Kurtsilava. Istomin, Voronin; Cislenko, Ka-pličnij, Baniševski, Strelcov, Mala fejev.
Sodnik: Van Ravens (Nizozemska).
Strelca sta bila Farkaš v 21’ p.p. in Gorocs v 39’ d.p.
Srečanje se je v prvem delu od vijalo v znamenju občutne premoči domačinov. Ti so prevladovali zlasti na sredini igrišča in gostom
llllllllUJilllllllllinilllllllllllllllllllllllllllilliiiiiiilHI
PLAVANJI
Dva nova jugoslovanska plavalna rekorda v Rimu
RIM, 4. — Znana jugoslovanska plavalka Mirjana Segrt je na nekem tekmovanju v Rimu zopet po. pravila dva jugoslovanska plavalna državna rekorda. 100 metrov metuljček je preplavala v 1’9”2, 200 metrov mešano pa v 2’38”6. Ta odlična časa Je dosegla kljub temu, da to nista njeni specialni disciplini.
Odbojkarske vesti
MOSKVA, 3. — Moskovski Dinamo se je uvrstil v finale ženskega odbojkarskega, tekmovanja za evropski pokal prvakov. V povratnem polfinalu je premagal vzhodnonemško ekipo Leipzig s 3:1. Rusinje so zmagale tudi v prvi tekmi v Leipzigu ln sicer 3:0.
V ženski C ligi je v Gorici AGI B premagal Breg B s 3:0 (15:2, 15:0, 15:2).
je uspelo le s protinapadi ustvariti nekaj nevarnih akcij tudi pred madžarskimi vrati. Sovjeti so tudi po prejetem golu nadaljevali s previdno obrambno igro.
V drugem polčasu so v začetku Madžari močno pritiskali, nato pa so pobudo prevzeli gostje, ki so na vsak način hoteli izsiliti izenačenje. V 33’ je Istomin trčil v nekega nasprotnika in je moral zapustiti za 7 minut igrišče. Madžari so skušali izkoristiti svojo številčno premoč in res jim je uspelo v 39’ izid podvojiti. Ostali del srečanja ni bil več zanimiv in čeprav se je Istomin po sprejetem golu vrnil na igrišče se izid ni več spremenil.
Povratno tekmo bodo odigrali 11. maja v Moskvi.
1. jugoslovanska liga Beograd-Rijcka 0:0
BEOGRAD, 4. — V prvenstveni tekmi 1. zvezne jugoslovanske no gometne lige je OFK Beograd na svojem igrišču igral proti Rijeki neodločeno 0:0.
SKUPNA LESTVICA	j
1.	Rudi Altig (Nem.)	jj’
2.	VVright (V.B.)	po
3.	Janssen (Niz.)
4.	Momene (Sp.)
5.	Errandinea (Sp.)
6.	Aimar (Fr.)
7.	Peffgen (Nem.)
8.	Gimondi (It.)
9.	Vidament (Fr.)
10.	Echeverria (Sp.)	,
Na jutrišnji 11. etapi od
do Valencie bodo vozači žili 242 km dolgo pot in se B morali povzpeti tudi na sedlo ™ kategorije Los Leones
rt
rt
1$,
rt
$
Danes dirka
Targa Florio
PALERMO, 4. - Jutri bo v ,t lermu ena od najbolj klasičnih ji tomobilskih dirk Targa Flor'0,(f predstavlja vsako leto trdo y
skušnjo nastopajočih vozil 11
lotov. To dirko bodo letos v'jf nizirali že 52-tič. Tekmovanj19 sl-
di pravijo »najpočasnejša
na dirka na svetu«. Proga
movanja je namreč izredno ^ in nevarna ter ne dopušča j kih hitrosti. Skupna dolžina y znaša 720 km. Proga je 1{Ipjf
meri 72 km in jo je treba G: voziti desetkrat. Ža letošnjo
se je prijavilo 68 vozačev. ditelji pričakujejo, da si bo ^ movanje ogledalo nad 300 oseb.
Kandidati za naziv «alpinist* skupno s svojimi vaditelj na plezalnem tečaju AO SPDT v Glinščici

FLORA
FLETCHER:

Najprej je dr. Wade Loos obiskal poročnika kriminalistične službe Jesseja Risna. Zatem je Prišel poročnik k meni. Konec koncev sem povsem normalno odkril zastrupljevalca. Da se Predstavim: ime mi je Roscoe Fay.
Bil je mrzel novembrski dan. Sedel sem ob toplem kaminu. Ko je prišel k meni, sem ga posadi; v fotelj sebi nasproti in Pru ponudil kozarec burbonca. Večkrat je prihajal k meni, kri-Piinalistu amaterju, kadarkoli se je znašel pred kakim hujšim Primerom.
— Kakšen problem vas je tokrat pripeljali k meni? — sem £a vprašal, ko je izpil pijačo-— Ali morda poznate dr. Wa-deja Loosa?
— Ni mi znan ...
— Niti meni, a vendar mi je Povzročil hude miuke, zaradi katerih sem zdaj pri vas. On je hišni zdravnik znane družine Coker. Kakor pravi, je prepričan, da nekdo počasi zastruplja starega Rufusa Čaker j a, najstarejšega člana družine.
Moram priznati, da me je primer takoj zanimal, ker sem že Piarsikaj slišal o starem Rufu-Su- Zelo je bogat in verjetno Pi mlajši od sedemdeset let.
— S čim zdravnik dokazuje, da starca nekdo zastruplja? — sem vprašal.
— Saj v tem grmu tiči zajec. Zdravnik sploh nima nobenih dokazov. Kakor sam pravi, je starec fizično zdrav, ne trpi za Pobeno boleznijo, a vendar je vedno bolehen in propada iz dbeva v dan. Umira počasi, a travnik nikakor ne more od-hPiti, čemu in zakaj- Nekajkrat Sa je že pozorno preiskal in pokušal dognati, kdo in kako mu dsje strup.
— Ali ga zastruplja kdo iz Piše?
~~ Seveda. Saj nihče drug ni-*Pa dostopa k njemu.
— Izvzemši zdravnika.
~~ Tudi o tem sem razmišljal, a to ne drži. Nihče od družine "e sumi, da bi bil on. Ce bi |a zastrupljal zdravnik, iz kakega razloga bi bil prišel pro-stovoljno k meni?
Imate čisto prav, Risen. f*°tel sem samo videti, ali ste 'tonili po pravi poti izločanja
Nesumljivih.
~~ Oh, saj vendar isem tako Neumen, kakor se vam zdi. V sakem primeru takoj opazim ^itne stvari.
~~ O tem nisem nikoli dvo-Nttl. Toda najbolje bo, da prič-Nete s svojo zgodbo znova.
~~ Zdravnik je starcu predla-?a'l> naj zapusti hišo za dalj asa, da bi tako dognal, ali se bo zdravje popravilo. Toda Jarec o tem ne mara ničesar Pšati. Domneve, da ga nekdo a®truplja, odločno odklanja in /'eni, da so bedaste. Ne more erjeti, da bi mogel kdo od nje-®°ve družine želeti njegovo Jhft. Odklanja celo, da bi se PUstii temeljito pregledati, da 1 se tako ugotovilo, ali ga kdo astrupija ali ne. Slabost prireje letom, ki so ga pritisnila ' tlom.
, " Menim, da bi bilo dobro, J,.1"' poveste, kdo vse živi v vključno služinčad.
?«či
Pravkar sem mislil na to.
jel bom s hčerko in njenim /°žem. ime ji je Carolina. Nje-^ leta: nekje med 35 in 40. j je nekaj mlajši, morda 30 “ 3s- To je Warren Tovvnsend, * ravnik po poklicu.
~~~ Torej primer Swope. Siwope?
Ba, spominja me na znano
tfer0
konec prejšnjega stolet-
dalje zastruplja...
— Tako je.
— Jaz bi jo vendarle dal na spis sumljivih, saj se tudi zdravnik lahko zmoti-
— Povsem sem gotov, da ima zdravnik prav.
— Dobro. Zdaj mi še povejte, kaka je starčeva oporoka. Morda najdeva v njej motiv.
— Imam vtis, da je premoženje razdeljeno pravično. Vsi bodo dobili primeren del in vsi to vedo. Po njegovi smrti nobenemu od -njih ne bo treba skrbeti za bodočnostt, Bogastvo je neizmerno.
— To vso zadevo vsekakor poenostavlja. Enemu od naslednikov se očitno mudi, da bi čim-prej prišel do svojega dela. Drugo, kar me zdaj zanima, je tehnika zastrupljanja, ki se je vrli naslednik poslužuje.
— V začetku in tudi pozneje, ko je že mene obvestil, je bil zdravnik prepričan, da dobiva starec strup s hrano. Pozneje smo vsi trije, ob pomoči gospe Weed, preiskali vse, kar je starec dobival v hrani ali pijači. Prisegam da smo to opravili zelo temeljito- Pregledali smo hrano in pijačo, kremo za zobe
in celo tekočino, v kateri stari ponoči shranjuje umetno zobovje. Ničesar nenavadnega nismo našli — niti najmanjše sledi kakega strupa. Zdravnik .sumi, da je arzenik, a ni povsem gotovo. To bi se dalo ugotoviti točno šele, če bi dognali, kako se starcu strup dovaja.
— To pomeni, da je v tem primeru važen motiv, metoda je postranskega pomena. Torej dobiva starec strup drugače, pravzaprav ga vpija skozi kožo.
— Tako vsaj kaže ...
— Ste pregledali tudi vse predmete, ki se jih starec poslužuje?
Seveda, do najmanjših podrobnosti. Toda ničesar nismo mogli najti. Starec je od dne do dne slabši in zdaj se že ne more več dvigniti iz postelje.
— Ali ga pogosto obiskujejo člani družine?
— Da, on je glavar družine in me ne posluša, če bi mu kaj rekel proti nji. A kar je najhujše: pri teh obiskih je vedno navzoča gospa Weed- Zaradi tega mi je tudi ona sumljiva. Toda starec ji popolnoma zaupa.
— Če je to vse in če je tako,
kakor ste povedali, moram priznati, da stojiva pred veliko u-ganko.
— če je to vse, kar mi morete reči, sem pač zaman prišel k vam.
— Samo o nečem sem prepričan. Starec dobiva vsak dan manjše doze arzenika, ki se morajo prenašati nanj različno, celo z ustnicami. Želel bi, da poskušate ugotoviti, kako mlado in veselo dekle, ki starca tako zelo ljubi, pozdravlja svojega dedka, ko pride k njemu na obisk. Morda se skrivnost krije v neki pesmi iz moje mladosti: »Poljubček vsako jutro, poljubček vsak večer ...»
Poročnik je nekaj časa molče sedel in buljil vame. Nato je vstal, vzdihnil «ch», zgrabil je svoj plašč in brez pozdrava odhitel na ulico.
Ponovno me je obiskal čez dva ali tri dni. Prišel mi je povedat, da so bile moje domneve pravilne- To je bil, kakor je povedal, prvi primer v njegovi praksi, da je nekoga zastrupljal poljub mlade in lepe ženske. Dolgo je zanikala svojo krivdo, a slednjič spričo hudih dokazov priznala ...

. v Kansas Cityju- Stari pol-LJNk Swope je sila bogat člo-Živel je v ogromni hiši ' uPno z družino in hčerko, ka-Ie mož je bil zdravnik. Le-ta j Počasi zastrupil vse člane mžine, ki ji je bil hkrati hi S-zdravnik. Zakaj ne bi bil ‘ ^Jhdi dr. Wade Loos? j-T ° tem sem že sam razmiš-W V6ndar popolnoma izklju-“ "o: dr. Loos ni član družine, ^ Torej ne. To sem samo ta-Iju'JNimogrede omenil. Nadama z drugimi člani družine. U- ^ hiši živi tudi šestdeset-Vj.Na sestra, stara devica. Nato ki . ■ edini otrok druge hčerke, fLJe umrla. Ime mu je Jack To je nepridiprav, toda je lm. da ni sumljiv. Slednjič Pett vnukinJa Pannv Bur-Ha ' veselo in lepo dekle, edi-k0’ starca iskreno ljubi. Ta-žjj. Vsai pravijo vsi člani dru-'h gospa Weed.
J Gospa Weed?
W Pa- Gospodinja v hiši. Po-bar nje so v službi še kuhar, so-je 'Ca in vrtnar. Gospa Weed dJ^.hiši že več let, je članica t6az'ne in skrbi za njene inte-W' Zdravnik jo popolnoma 1« ^uie iz vsake kombinaci-ti’. a starca skrbi kakor ma-* otroka.
vendar ga nekdo še na-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Priprave za zaključno prireditev baletnih gojencev p. d. «Barkovlje» in Slovenskega dijaškega doma v Trstu
Mladinski glasbeno-literarni večer — otvoritvena prireditev za proslavljanje stoletnega jubileja Kmečke čitalnice v škednju — zasluži, da se je še enkrat vsaj s sliko spomnimo, čeprav je od te prireditve že minilo deset dni. Nastopajoči, sama mladina, so resnično navdušili polno dvorano občinstva. Na sliki nastopa trio: Mojca Šiškovič (klavir), Iztok šiškovič (violina) in Črt Kodrič (čelo)
DNEVNIKI
(Založba Mladinska knjiga - Ljubljana)
Kot ni potrebno predstavljati Josipa Vidmarja, slovenskega književnika, kritika, esejista, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tako ni treba posebej predstavljati njegovih Dnevnikov. Vsaj ne za bralce ljubljanskega Dela, v katerem je Josip Vidmar nekaj časa pred dvema, tremi leti redno objavljal liste iz svojega dnevnika in v njem, z njemu lastno miselno o-strino, zdravo človeško filozofi jo in s svojim širokim obzorjem glosiral nekatera dogajanja in po jave ter obravnaval nekatere ak tuatne probleme. Ne samo dogaja n ja v slovenskem kulturnem živ ljenju, v literaturi in umetnosti, temveč tudi pojave v našem družbenem, političnem življenju, dosežke in uspehe, pa tudi slabosti in stranpota, vedno hoteč u-gotoviti resnjco in zavzemati se zanjo. Založba Mladinska knjiga je zdaj te Vidmarjeve dnevniške zapiske — vseh skupaj jih je 53 — pod naslovom DNEVNIKI izdala v knjigi. S tem je založba dala slovenskim bralcem možnost, da v miru in v določeni časovni odmaknjenosti znova prelistajo Vidmarjeve dnevniške zapiske in o njih ter o problemih, ki jih obravnavajo, vnovič razmišljajo Josip Vidmar se v svojih Dnev nikih dotika najrazličnejših vpra šanj in problemov slovenske stvar nosti in njenega kulturnega živ
Dejavnost Slovenskega dijaškega doma v Trstu in prosvetnega društva «Barkovlje» se že več let odraža v vzgajanju zdravega duha v zdravem telesu. Slovenski dijaški dom, katerega pomen je predvsem v vzgojni in izobraževalni smeri, in sicer, da se bodo gojenci navadili lepega vedenja povsod, pravih medsebojnih tovariških odnosov in pravilnega odnosa do učenja in izpolnjevanja dolžnosti, ki jim jih nalagata šola in družba, skrbi z različnimi športnimi vrstami na svojih prostorih, gibanjem na prostem, z baletnimi vajami in s kulturnimi in športnimi prireditvami za to, da se telesni in izobraževalni razvoj dopolnjujeta z umsko pripravo za šolo. Prav po dobno skrbi tudi prosvetno društvo «Barkovlje», ki usklaja izobraževalno vzgojo s telesno, ko vključuje v svojo prosvetno dejavnost tudi baletne vaje otrok različne starosti. Prav te dni se s še večjim zagonom pripravljajo gojenci Slov. dijaškega doma za športno srečanje z gojenci
Slovenskega dijaškega doma v Gorici in za zaključno prireditev baletnih gojencev, ki bo 9. junija t. 1. v Kulturnem domu v Trstu skupno z baletnimi gojenci bar-kovljanskega prosvetnega društva.
Lepo je videti to mladino med šestim in dvanajstim letom, ko vadi prilagoditev mehkih priučenih gibov telesnih delov melodiji glasbe, ki jih spremlja. Lahkotno stopajo majhne nogice za ritmom glasbe, se dvigajo na prste, krožijo po odru in poskakujejo, telesca se nagibljejo zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj naprej, zdaj nazaj, drobne roke krilijo ko krila metuljčkov, se oprijem-ljejo in zopet spuščajo, zdaj navzgor, zdaj navzdol: celo telo je ena sama ubranost po glasbeni melodiji, vsaka mišica deluje po taktu glasbe in vaditelja. Njihove oči se svetijo od veselja in notranjega zadovoljstva m kar vidi se na njih, kako so srečni, če se jim je posrečilo napraviti pravilen gib, korak in okret. Vaditelj stoji mirno ined njimi, o-
pazuje natančno vsak njihov gib, korak in okret, popravlja in hvali, bodri in kara, kakor je pač potrebno, in zopet ponavlja in vnovič začenja melodijo in takt. Po vsaki vaji se zadihana tafesca nekoliko oddahnejo, nato pa jih nova melodija in nov takt poženeta po odru naprej in nazaj, čez sredino iz enega kota v drug kot in v krogu v ubran ples, med katerega se mešajo samo udarci nog, šum drsajočih se prstov, glas vaditelja in zadihanost o-trok. Vse to delajo radi in z veseljem, kajti zavedajo se, da bodo nastopili pred zbranim občinstvom in da se morajo zato dobro pripraviti, da bodo poželi njihovo odobravanje in ploskanje, kakor so ju že večkrat bodisi ob prireditvah v Dijaškem domu samem bodisi v različnih prosvetnih dvoranah in v Kulturnem domu.
želimo jim, da bd s svojim trudom in prizadevnostjo irheli zadoščenje in na prireditvi v Kulturnem domu uspeli.
ljenja. Posega pa pogosto tudi dlje iz ožje sfere kulturne problematike dotikajoč se na eni strani družbenih vprašanj na drugi strani pa splošno človeških problemov. Spomnimo se glose, v kateri je razpravljal o problemih slovenskega jezika v okviru jugoslovanstva s pisateljem Do-brico čosičem, pa zapiska o vietnamski vojni. Sicer pa razpravlja Vidmar v svojih dnevnikih o eksistencializmu, o filozofiji v današnjem času, o funkciji in o krizi literature, o znanosti in veri, pa o Prešernu in Župančiču, Jakopiču, o grafičnem bienalu itd. itd. Avtor je svoje dnevnike razvrstil tako, da so ti smiselno razvrščeni in razporejeni v neko celoto, ki skuša dati bralcu odgo vor na vprašanja, ki nas zani majo ali so nas zanimala včeraj Vse seveda s stališča ostrega Vid marjevega zornega kota. Pač za to, da bi bralci o vseh teh vpra šanjih razmišljali oziroma meditirali, kot to Vidmar posebej ozna čuje razmišljanje o problemih.
Založba Mladinska knjiga izdaja Vidmarjeve dnevniške izpovedi v knjigi z željo, da bi ti zapiski zainteresirali bralce in bi ti pazljivo prisluhnili Vidmarjevim besedam, kakor je njih avtor sam zapisal, da vedno pazljivo posluša besede sogovornikov, kadar je govor o umetnosti in literaturi. Zaradi aktualnosti večine obravnavanih problemov, zaradi bogastva misli, ki jih avtor niza okoli posameznih vprašanj in zaradi večkrat ostrih sodb, seveda ti dnevniki zaslužijo vso pozornost bralcev. Pomenijo pa tudi obogatitev tovrstne skromne slovenske literature in so zato še posebej vredni opozorila. Res je sicer, da je to branje za intelektualce in da se tudi vsi ti z vsemi Vidmarjevimi stališči ne bodo strinjali. Toda v današnjem času površnosti, hlastanja za zunanjimi efekti, bežnimi in nepreciznimi sodbami o raznih problemih, bodo Vidmarjevi filozofski, polemični in estetsko dognani zapiski o aktualnih družbenih temah toliko dragocenejši na slovenskem knjižnem trgu.
FRANCE ZADRAVEC:
Oktobrska revolucija in slovenska literatura
((Oktobrska revolucija je kot silovit uvod iz kapitalistične v socialistično družbeno obliko učinkovala na tedanjo evropsko zavest močno evokativno. Ustvarjalne duhove je potegnila za seboj, ali pa jih je izzvala proti sebi. Kot družbeno etična in duhovna energija je prizadela tudi pisatelje m razne-tila njihovo umetniško dejavnost.« Tako začenja uvod v svojo knjigo z razpravo o odmevih oktobrske revolucije v slovenski literaturi mladi slovenski literarni zgodovinar Franc Zadravec. Knjigo je pod naslovom Oktobrska revolucija in slovenska literatura posredovala slovenskim bralcem Pomurska založba v Murski Soboti. Gre torej za objavo razprave, katere izdelavo in izid je omogočila komisija za znanstveno raziskovalno delo filozof ske fakultete v Ljubljani. Za razpravo, ki bo sicer zanimiva za ožji krog poročevalcev slovenske literature in posebnih ljubiteljev domače književnosti, ki pa je vseeno vendar pomembna za razumevanje idejnih in estetskih tokov v slovenski književnosti v času med obema vojnama in za spoznavanje, kako je revolucijski dogodek v Rusiji odmeval med slovenskimi književniki in kako je razgibaval njihovo u-stvarjalnost.
France Zadravec se je svojega dela lotil seveda temeljito in je slovensko povojno literaturo podrobno analiziral ločeno po zvrsteh. Najprej je orisal kulturnopolitično ozadje po prvi svetovni vojni nato pa analiziral
vplive oktobrske revolucije na slovensko poezijo, nato na pripovedništvo, dramatiko in slednjič še na slovensko publicistiko. Po 170 straneh razprave združuje pisec svoje zaključke v sklepu in v, njem ugotavlja, da je bilo o-krog dvajset književnikov, kd so v desetletju po Oktobru pritrdilno ali 'nikalno spregovorili o socialistični ideji. Zadravec u-gotavlja, da je bilo leposlovje, ki je po prvi svetovni vojni zraslo iz socialistične ideje in proti njej po količini in estetski vrednosti slabše od tistega leposlovja, ki je vzniknilo iz narodne ideje, kar je zgodovinsko razumljivo in upravičeno. Socialistična ideja je vplivala na to, da so pesniki obrnili pozornost navzven k skupnostni problematiki in tematiki. Sicer pa je socialistična ideja zapustila več sledov v poeziji kakor v prozi, dramatiki in literarni estetiki. Kulturno ideološka zavzetost in bitka za novega človeka sta priganjali številne književnike, da so se bolj u-kvarjali z družbeno aktualno pu-
Alberto Sordi v novem filmu «Zdravnik bolniške bla-gajne», ki ga snemajo v Rimu pod vodstvom režiserja Luigija Zampe. Po romanu Giuseppa D’Agate je scenarij napisal Sergio A-midei s sodelovanjem samega Sordija, Zampe in tudi D’Agate
blicistiko, le malokdo pa se je loteval vprašanj, ki spadajo v literarno estetiko. Pač pa so slovenski književniki, ki so si prizadevali, da slovenska družba premaga individualizem in vsakemu človeku prizna polno dostojanstvo, razširjali obseg socialističnega leposlovja tudi tako, da so prevajali sovjetske in nemške socialne ter revolucionarne pesnike in pisatelje^
Zadravec sam pripominja k svoji razpravi, da razume zbrano gradivo bolj kot pobudo za nadaljnje raziskovanje progresivne misli v slovenskem leposlovju med obema vojnama, kakor pa kot delo, v katerem so postavljena in tudi že razrešena glavna vprašanja naslovne teme. Dosti je še leposlovnega gradiva in tudi nekaj avtorjev, ki jih bo treba upoštevati. Niso še dostopni spo hunski zapiski, dnevniki, ki bodo omogočili še bolj podrobno osvet liti oblikovanje povojnega revolucionarnega in protirevolucionar nega leposlovja.
Sl. Ru.
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
Trubar, Bonomo in Vergerio
škof ga je imenoval za komornika in ga še pred mašniškim posvečenjem uvajal v dušno pastirstvo. Da je Bonomo zares cenil Trubarja, nam dokazuje med drugim tudi navedba lista «Os-servatore Triestino« od 8. marca 1844 v članku pod naslovom: «Del vescovo di Trieste Pietro Bonomo«, ka pravi:
«Esso tenne in qualche conside-razione quel Primus Trubar, ca-nonico dd Trieste, predicatore camiolico, il quale piu tardi pas-s6 ai protestanti...« (»Cenil je tistega Primoža Trubarja, tržaškega kanonika, kranjskega pridigarja, ki je kasneje pristopil k protestantom ...)
Bonomo je Trubarju in ostalim svojim gojencem razlagal Vergila in Erazma Rotterdamskega, in sicer ne le v italijanščini in nemščini, ampak tudi v slovenščini, čeprav ta še ni bila književno utrjena. (Glej o tem študijo dr. Mirka Rupla: Primož Trubar v Trstu, Razgledi VI., Trst 1951, str. 289, in njegovo temeljno delo: Slovenski protestantski pisci, II. dopolnjena izdaja, Dr žavna založba Slovenije, Ljubljana 1966, str. 14.) Rupel je prepričan, da je prav ob tem dejstvu Trubar začel razmišljati o potrebi po smotrni uporabi domačega jezika za prosvetljevanje najširših ljudskih množic. Trubar se je kasneje rad spominjal svojega velikega učitelja. Pisal je na primer švicarskemu reformatorju in Zvinglijevemu nasledniku Bullingerju, da ga je v mladih letih v Trstu vzgajal Škot Peter Bonomo, učen in zelo pobožen mož. V posvetilu k Novemu testamentu leta 1557 pa je zapisal, da ga je Bonomo vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti. V Trstu se je Trubar poglobil v učenje italijanščine. Ni pa znano, ali se je bavil tudi z italijansko renesančno literaturo.
I.utrovstvo je bilo v Trstu razširjeno že pred Trubarjevim prihodom. Sirili so ga iz Benetk, kjer so luteranske knjige prevajali in jih pošiljali k nam. škof Bonomo je nove verske nauke podpiral. To ni ostalo brez vpliva na Trubarja. Bonomo je Primožu Trubarju, čeprav še ni bil duhovnik, dal župnijo Loko pri Radečah, da mu je s tem omogočil nadaljnji študij. Trubar je župnijo izročil vikarju in z denarjem, ki mu ga je ta nakazoval, dokončal študije na Dunaju. Leto in pol kasneje se je vrnil v Trst, kjer ga je škof Bonomo posvetil v mašnika in imenoval za svojega vikarja v župniji Laško pri Zidanem mostu, ki je bila njegov beneficij.
Trubar se je po Bonomu navzel naukov Erazma Rotterdamskega. Obsojal je klicanje svetnikov na pomoč, češčenje relikvij in božje poti. Nastopal je tudi proti zidanju novih cerkva. Zato se je sprl z župljani in moral pobegniti. Leta 1535 je kot stolni pridigar v Ljubljani dalje pripovedoval te nauke. Zato so ga -iblastva pregnala iz mesta, irubar je pribežal v Trst okoli srede leta 1540. Postal je škofov dvorni kaplan in uradni slovenski pridigar, škof mu je tedaj dal v povračilo za izgubljeno pridigarsko mesto v ljubljanski stolnici beneficij sv. Maksimilijana v Celju.
V tem času je Trubar spoznal vnetega tržaškega protestantskega agitatorja, zdravnika in filozofa dr. Melhijor.ia Cerronija. Po njegovem nasvetu je škof povabil v Trst pridigarja avgu-štinskega eremita Giulia Teren-ziana, čigar posvetno ime je bilo Giuseppe della Hoveie. Ta je v Bologni pravkar presta' dveletno preiskavo, ker so ga obtožili, da širi krivo vero m oznanja med drugim tudi opravcenje zgolj z vero, da so vsi kristjani duhovni, da je spoved odveč in odveč tudi priprošnja svetnikov Trubarja je Cerroni leta 1541 omenjal v Benetkah pri zaslišanju med procesom proti Giuliu Terenzianu. Izpovedoval je, da ga je spoznal v Trstu kot škofovega dvorjanika. Dodal je, da govori Trubar slovenski jezik, ki ga je on označil za «lingua sehiavona*.
Po tem tretjem bivanju v Trstu v dveletju 1540-41 je začel Trubar:
«. . . cesto k Bogu zdihovati in klicati, naj bi on radi posvečenja svojega imena in razširjenja svojega kraljesiva tudi na naše sirotinjsko, priproshi, dobrosrčno slovensko ljudstvo blagovolil milostno pogivaati ter ga obdarovati s to veliko milostjo in darom, da bi se njegov jezik kakor jezik nrugih narodov pisal in či tal in da se hi sveto pismo in druge dobre krščanske knjige o slovenskem in hrvaškem jeziku prav raztolmačile.t
Kidrič glede ;ega ugotavlja, da je Trubar že v čase meri leti 1542 in 1547:
«. . dosti zmišloial, s kakovi-mi puhštahi to nošo besedo bi mo gli p:ou, po tej oringrafiji šlall nu inu zastopno pihati *
Gotovo je bila starost kriva, da ni škof Bonomo odločno stopil na stran protestantskih prepovedni nikov. Lela 1541 je imel namreč že 83 let Razen tega se je za vedal, da so pridige Giulia Te-renziana in prizadevanje nekega mladega pridigarja, prav gotovo Trubarja: thabbino parturito po
co fruto in guesto popolo rude et obdurate cervicis che pur la turha restj invilupata nel an-tiquo suo errore de cerimonie et abusione sue solite ne mai ces-sario de perseguitare et oblacta-re conlro la luce del verho de dio.»
Te Bonomove pikre ugotovitve se brez dvoma nanašajo na njegove vernike na Tržaškem. Ko so Trubarja začeli zaradi novover-ske vneme preganjati tudi v Trstu, ga je Bonomo leta 1542 spet poslal v Ljubljano in mu priskrbel pri škofu Frančišku Kacija-narju imenovanje za kanonika v tamkajšnjem stolnem kapitlju.
Trubar ni več prišel v stik s starim škofom Bonomom, ki je umrl leta 1546 v 88 letu starosti. Trubarju so sporočili, da se je njegov veliki zaščitnik in dobrotnik dal obhajati pred smrtjo pod obema podobama kakor tri leta prej tudi ljubljanski škof Ka-cijanar. Kljub temu pa Bonomo ni imel nikdar v načrtu spremembe razmerja z Rimom niti spremembe liturgije, ker je bil prepričan, da gre za reformacijo v okviru enotne cerkve. Po smrti Pietra Bonoma je bilo nemogoče, da bi luteranstvo moglo uspevati na Tržaškem. Novega škofa Frančiška Jožefiča so namreč kmalu osumili krivoverstva in ga pregnali. Leta 1549 pa je postal tržaški škof Španec Antonio Pereguez Castilegio, ki se je rad ponašal z nazivom a-postolskega inkvizitorja. Primož Trubar je s smrtjo Pietra Bonoma izgubil vsak stik s Trstom.
Trubar je Bonomu v spomin napisal v predgovoru k Novemu testamentu leta 1557 te besede:
«Peter Bonomo je bil učen evangeljski škof in star, zvest služabnik preslavne rodovine avstrijske... Ta tržaški Škot me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti. No. svojem dvoru je meni in drugim, razlagal poleg Vergila tudi Erazmove parafraze in Calvinove inslitutiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku. In ko sem bil še deški pevec v njegovem pevskem zboru, me je obdaril z župnijo Loko pri Radečah, s katere absenco ali penzijo, kakor se reče, sem študiral nekaj časa na Dunaju. Ko me je nato posvetil v duhovnika, mi je dal v upravo župnijo Laško, nato mi je naklonil beneficij sv. Maksimilijana v Celju in naposled mi je pomogel obenem s prosto-srčnim in gostoljubmm gospodom, pokojnim gospodom Frančiškom Kacijanarjem, ljubljanskim škofom, do kanonikata v Ljubljani. In dobri Bonomo je preminil čisto krščansko leta 1546 ko mu je bilo nad 90 let. Kristus, naš Gospod, daj njemu in nam vsem veselo vstajenje! Amen!*
4. Trubar in Vergerio
Če ima tržaški škof Pietro Bonomo velike zasluge ker je vzgojil Primoža Trubarja v zavednega Slovenca in početnika slovenske književnosti, moramo biti senj-sko modruškemu in koprskemu škofu Pier Paolu Vtrgeriu še bolj hvaležni, ker je nudil Primožu Trubarju pomoč v Kritičnem trenutku njegove književne dejavnosti ter postal njegov svetovalec za slovenski jezik in pravopis.
Pravnik, humanist in verski reformator Pier Paolo Vergerio se je rodil v Kopru leta 1498 iz stare plemiške družine, ki je dala kulturnemu svetu več književnikov, zgodovinarjev, politikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Doktoriral je v civilnem in cerkvenem pravu, postal sodnik, univerzitetni profesor in od vet rek Poročil se je z Diano Contaiini, potomko slavne beneške rodovine. Po njeni smrti je leta 1527 sprejel kot laik važne položaje v katoliški cerkvi. Leta 1533 ga je poslal papež kot nuncija v Nemčijo, kjer je prvič prišel v s ti k s protestantskimi reformatorji Leta 1536 je bil posvečen istočasno za duhovnika in škofa. Naiprej je dobil senjsko modruško škofijo na Hrvaškem Tedaj j" naučil hrvaščine in se zače' zanimati za slovanske kulturne zat eve. O Slovanih in njihovih razmerah se je površno seznanil pr' Herbersteinu. 6. septembra isteg-. leta 1536 je postal škor v rojstnem Kopru. Kljub odgovornemu cerkvenemu položaju se je še da'je ukvarjal s politiko in diplomacijo I.eta 1540 je sicer uradno zastopal francoske koristi na vvormskem zboru, vendar se -talno ravnal po navo-. ki jih je nregmal iz Rima. Zato se je uprl sp avnim poskusom Karla V. Od sega začetka je bil naklonjen zmernim reformnim naukom sorodnika kardinala Gaspara Contarinija Leta 1543 se je začel navduševati za nauke nemških protestantov, s katerimi je navezal tesnejše stike Posledica je bila. da se je začel vedno bolj oddaljevati od katolicizma. Po povratku v Koper je pospeševal že začete relorme na cerkvenem in verskem področju Koprski frančiškani so mu zaradi tega začeli nasprotovati in ga leta 1544 pred beneško inkvizicijo ovadili lutrovstva. Zato je Vergerio leta 1545 moral zapustiti škofijsko mesto v Kopru.
Janko Jei
(Nadaljevanje
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,7, najnižja 15,2, ob 19. uri 18,4 stopinje, vlaga 90 odst,, zračni tlak 1013,2 stalen, veter 5 km severovzhodni, nebo pooblačeno, padavine 1 mm, morje Tahlo razgibano, lemperatura morja 17,6 stopinje.
Tržaški
Danes, NEDELJA, 5. maja
MIRAN
Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.17 — Dolžina dneva 14.30 — Luna vzide ob 10.33 in zatone ob 1.38, Jutri, PONEDELJEK, 6. maja JANEZ
PO STATISTIČNIH PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
Pianist Mannino -
Skoraj4.370.000pr ehodo v v aprilu na itaiijansko-jugosio vanski meji
V primerjavi z lanskim aprilom se je občutno povečalo število potnikov s potnimi listi, število potnikov s prepustnicami pa se je za malenkost zmanjšalo
Po statističnih podatkih, ki jih je zbrala obmejna policija, je promet na italijansko-jugoslovanski meji na Tržaškem v preteklem aprilu dosegel skoraj 4,370.000 prehodov. Promet s potnimi listi je namreč vrgel 2,392.890, promet z obmejno propustnico pa 1,974.606 prehodov. Za primerjavo naj navedemo, da je znašala prva postavka v istem mesecu lani 2,083.131, druga postavka pa 1,984.684 prehodov.
V mednarodnem prometu je v aprilu stopilo čez mejo v smeri iz Trsta 810.589 italijanskih državljanov; v istem času pa se jih je vrnilo 819.240. Skupaj je torej znašal promet Italijanov v obe smeri 1,629.829 prehodov. Število tujcev, ki so prišli v aprilu k nam čez mejne prehode s sosedno republiko, pa je doseglo 383.902, medtem ko Je število tujih državljanov, ki so potovali v nasprotno smer znašalo 379.159. Skupno število potovanj v obe smeri je tako pri tujcih doseglo 736.061. Od skupnega števila »tujih,> prehodov so dali Jugoslovani kar 613.130 enot, ostalo pa je odpadlo na Avstrijce (40.411), zah. Nemce (34.354), Francoze (11.272), Angleže (8,819), Grke 8.814», Švicarje (6.4242, Američane (5.763). itd.
V maloobmejnem prometu je, kakor rečeno, število prehodov v preteklem aprilu doseglo 1,974.606 enot; od tega so prebivalci z naše strani meje prispevali 1,404.504, jugoslovanski državljani pa 570.102 prehodov. Kakor običajno, se ta promet odvija v glavnem čez prehod pri škofijah, koder je v aprilu potovalo kar 954.442 imetnikov obmejne izkaznice; drugo mesto pripada prehodu pri Fernetičih, kjer so zabeležili 461.678 prehodov; čez prehod pri Pesku je v aprilu potovalo 159.611 ljudi, čez prehod pri Orehu 105.446, čez šentjernej-ski blok jih je šlo 119,139, čez li-piški prehod 85.986, čez Repenta-bor pa 24.892. Zadnje mesto pripada v tem pogledu železniškemu prehodu na Opčinah, koder je v preteklem aprilu potovalo s propustnico le 9.442 italijanskih in jugoslovanskih obmejnih državljanov.
Volilna zborovanja KPI, PS1UP, SS in KD
Včeraj je bilo na Trgu Goldoni zborovanje KPI, na katerem je kandidat za senat prof. Šema med drugim dejal, da je pristanek ZDA na pogajanja v Parizu z zastopniki Vietnama prvi važen uspeh, ki ga je doseglo junaško vietnamsko ljudstvo ob pomoči vseh miroljubnih sil. Treba pa se je boriti in doseči, da zavzame naša vlada jasno stališče do tega vprašanja kakor tudi do vprašanja Srednjega vzhoda. Šema je govoril tudi o položaju žensk in o členu 3 republiške ustave, ki določa vsem enake pravice ne glede na pleme in jezik. Dejal je tudi, da so komunisti za razporoko toda z vsemi potrebnimi jamstvi.
Za Slovensko skupnost je včeraj govoril na Ponterošu, na Trgu Perugino, na Trgu Stare mitnice in na Trgu Oberdan bivši deželni svetovalec dr. Jože škerk, ki je orisal svojo dejavnost v preteklem deželnem svetu in nakazal pot, po kateri bo hodila SS tudi v prihodnosti za uresničenje slovenskih pravic. Zvečer je imela SS shode v Križu, na Proseku in na Kon-tovelu. Med drugimi je govoril tudi dr. Dolhar o razlaščevanju zemlje slovenskih kmetovalcev in o nujnosti boja za ustavitev spreminjanja narodnostne sestave našega ozemlja.
Za PSIUP je včeraj govoril na Trgu Stare mitnice Elio Luches, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo nad pogajanji o Vietnamu, ki bodo v Parizu, ter dejal, da bi morala Italija izstopiti iz atlantskega pakta.
Za KD je kandidat za senat prof. Medi govoril o vprašanju mladine in univerze. Poslanec Belci je obravnaval v svojem govoru vprašanje pogajanj med Severnim Vietnamom in ZDA, poslanec Bologna pa je govoril o gospodarskem načrtovanju. Na Trgu Garibaldi je govoril .dr. de Rinaldini o delovanju deželnega sveta, na Trgu Gio-bsrti pa Tulilo Gombač o politiki
Tudi SDZ ni zadovoljna s kandidatno lislo SS
Tudi Slovenska demokratska zveza ni sodelovala pri sestavi liste Slovenske skupnosti za deželne volitve, kakor se je zgodilo tudi SKSZ • Slovenski krščansko - socialni zvezi, kar meče čudno luč na »demokratične metode» in na «pluralizem» te koalicije. V zadnji številki «Novega lista» je bila namreč objavljena naslednja izjava SDZ, ki jo posnemamo;
Ker Svet Slovenske skupnosti ni pristal na upravičeno zahtevo, da naj bi imela naša organizacija sama pravico odločati, kdo naj jo na listi za deželne volitve zastopa, kakor tudi, da naj bi bila število in vrstni red kandidatov SDZ sorazmerna temu, kar je bilo priznano drugim političnim skupinam, ter smo bili glede liste enostavno postavljeni pred izvršeno dejstvo, je Slovenska demokratska zveza sklenila, da na listi, kakor je bila sestavljena in sprejeta, ne sodeluje.
Posamezniki, ki kandidirajo t;a listi za deželni svet v tržaškem okraju, torej ne predstavljajo SDZ.
SDZ obžaluje, da je bila s tem prvič v zgodovini skupnih povojnih volilnih nastopov demokratičnih Slovencev na Tržaškem izsiljena kandidatna lista, ki ne izraža soglasja in edinosti vseh naših skupin.
Dosledna svojemu narodnemu programu pa SDZ kljub temu po-
ziva slovenske volivce, da glasujejo za to edino slovensko listo. Zakon
nam itak omogoča, da s preferenčnim glasom podpremo kandidata, kateremu zaupamo.
Glavni odbor
Slovenske demokratske zveze za Tržaško ozemlje
Današnja volilna zborovanja
KPI: Ob 10.30 Ul. Lago v naselju S. Sergio (Šema), Ul. Campa-nelle (Zecchini), ob 11. uri na Ko-lonkovcu (Tonel), ob 11.30 šentjakobski trg (Calabria), v Istrski u-lici na vogalu Ul. Fonte Oppia (Zecchini), ob 12. uri Podlonjer (Bacicchi), Trg Carlo Alberto (Ar-temio D’Agosto), Ul. Er.emo (Cuf-faro).
sijajen Lisztov interpret
Sinoči je bil v gledališču Verdi v okviru spomladanske simfonične sezone drugi klavirski recital. Nastopil je italijanski pianist Franco Mannino, ki se je tržaškemu ob-čonstvu predstavil z izvedbo skladb Franza Liszta. Igral je v prvem delu «.Vodne igre v vili d'Este» in Sonato v h-molu. v drugem delu pa «Funeraile», «Zvonček» po Paga-ninijti, «Serenado» no Schubertu in Parafrazo iz Verdijeve opere Ri goletto. Izredno zahteven program, ki tudi jasno izpričuje bistvo nastopajočega pianista — izredno virtuoznost. tehnično brezhibnost in briljantnost, — torej pravi Lisztov inerpret. Pianist Franco Mannino. Id ie tudi skladatelj in dirigent (videli ga bomo kot dirigenta ie v sredo, ko bo na simfoničnem koncertu dirigiral tukajšnji orkester), je še kar številno občinstvo izredno navdušil, posebno z izvedbo «Zvončka», «Serenade» in Parafraze iz Rigoletla. Navdušenemu in dolgotrajnemu ploskanju se je oddolžil s tremi dodatki —h—

Škropile trle proti peronospori
Od 15.30 do 20. ure bosta govorila j Tudi na rast trt je zadnji dež
v Trebčah, na Padričah, v Gropndi, ! zelo vplival, obenem pa je povzro-
Bazovici, Ricmanjih, Borštu, Bo ljuncu, Dolini, Prebenegu in Mačkovi j ah Albin škerk in Zvonko Markovič.
PSIUP: Ob 11. uri na Trgu Goldoni (Licia Chersovani in Elio Luches), ob 17. uri na Opčinah (Mon. falcon), ob 18. uri v Trebčah (Silvio Laurenti), ob 19. uri v Bazovici (F. Franco).
SS: Ob 10, uri na Trgu Tra i Rivi v Rojanu (Ema Kerševan in Mljač), pri Sv. Jakobu (dr. Dolhar), ob 11. uri v Skednju pred gostilno «Pri belem konjičku (dr. Dolhar in prof. Vrabec), pri Sv. Ivanu pred cerkvijo (E. Kerševan ln Mljač), ob 12. uri v Barkovljah pri zadnji tramvajski postaji (Mljač in Vrabec).
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA
VABIJO NA TRADICIONALNO
MAJNICO
Igrajo SINKOPI iz Ljubljane in domača godba na pihala
SPORED:
DANES, 5. maja
od 15. do 17.30 KONCERT GODBE NA PIHALA od 17.30 do 19. ure BREZPLAČNI PLES od 19. do 24. ure PLES — IGRAJO SINKOPI
ponedeljek, 6. maja
od 18. do 20. ure KONCERT GODBE NA PIHALA od 20. do 24. ure PLES — IGRAJO SINKOPI
torek, 7. maja
ob 19. uri TRADICIONALNO SPUŠČANJE »MLAJA«
Poleg dobro založenega fantovskega kioska, bo odprta tudi
RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN
AVTOBUSNA ZVEZA Z MESTOM DO 24. URE
V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 12. in ponedeljek, 13. maja.
čil nevarnost, spričo vloge in u-godne temperature, da se pojavi peronospora. Na to nevarnost o-pozarja vinogradnike deželno od-borništvo za kmetijstvo, sporazumno s fitopatološkima opazovalnica-1 ma v Trstu in v Gorici.
Nujno potrebno je škropljenje trt proti peronospori. In to takoj, že danes, ali vsaj najkasneje do torka.
Omenjeno ravnateljstvo priporoča uporabo preparatov (brez modre galice) Zineb, Phaltan itd. ter svetuje, da se doda koloidaino žveplo za istočasno borbo proti oidiju.
Začelek 2. ciklusa cvetlične razstave
iiiiiiiiimmmimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiJiiiiiiiiimmiiiiiiiiiNiHiimfiiiiiiiMimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiHmmiiimiimii
SINOČI ZADNJA PREMIERA SG V SEZONI
Tekoča predstava Marceaujevega «.Jajca»
Skrbno izdelane
Nosilno vlogo je dinamično tolmačil Slane Starešinič ostale vloge - Dognana režija Adrijana Rusije - Scenska zasnova Demetrija Geja
Slovensko gledališče je sinoči u-prizorilo v Kulturnem domu svojo poslednjo premiero v sezoni 1967-68. Za zaključek svoje nadvse u-spešne sezone (ki pa bo imela še dodatek z nastopom Valeta reške opere) je izbralo nekoliko nenavadno komedijo francoskega avtorja Feliciena ' Marceanja >a"naslovom «Jajce» in takoj je treba povedati, da je bila ta izbira kar posrečena. Gledalci so se namreč lahko seznanili z zanimivim avtorjem, obenem pa so se lahko prijetno zabavali ob delu samem, ki v slogu komedije obravnava prav nič komični problem, prav tako pa so bili deležni predstave, ki je bila igralsko, režisersko in scensko vsekakor na ravni boljših uprizoritev našega ansambla
Marceauievo «Jajce» je prispodoba za sodobno družbo, ki je s svojo zaprtostjo podobna gladkemu jajcu, v katerega lupini se ta družba izživlja z vsemi svojimi moralnimi, ali bolje nemoralnimi lastnostmi. če se hočeš v tej sodobni družbi uveljaviti, moraš zlasti sam v lupino in ko si v njej, si soakter te družbe v enaki odvisnosti od nje, kot je ona odvisna od tebe. Torej ne gre za komedijo, temveč za globok etični problem, katerega se je Marceau lotil na kar najbolj neposreden način, s komičnimi prijemi, ki pa so v končni sintezi le eno izmed možnih dramaturških sredstev za razkrinkavanje gnilega.
Nič ne de, če se osrednjemu junaku, ki se preriva in končno prerine skozi gladko lupino v notranjost jajca in je potem sam v najbolj negativnem smislu njegova vsebina, smejemo in če se smejemo drugim ajumikom» iz tega vrtiljaka samih negativnih figur, važno je, da skozi smeh, ki nam ga Marceau vsiljuje, čutimo njegovo obsodbo takega sveta. Važno je, da se v nas zgane odpor proti Magisu in njemu podobnim, važno je, da tak «sistem», ki se nam ponuja, zavr nemo kot moralno nesprejemljiv.
Marceaujevo delo nudi izredne možnosti za odlično odrsko realizacijo. Dialog je tekoč in jasen, konstrukcija je spretna in čeprav postavlja v ospredje glavnega juna ka, id je ves čas gonilna sila razpletanja, omogoč' tudi vsem osta
KD glede manjšinskih vprašanj.
........................................................
SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA
300 milijonov lir prispevkov zn rožne zdravstvene ustanove
Od te vsote odpade na Trst 53 milijonov lir za protituberkulozni dispanzer in za ambulanto ECA
Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril tudi 300 milijonov Ur izdatka za gradnjo, razširitev m obnovitev zdravstvenih domov in podobnih ustanov v deželi. To je storil na podlagi člena 2 zakona št. 36 iz leta 1965. Dežela lahko daje do 70 odstotkov prispevka celotnih izdatkov za omenjena dela, in sicer krajevnim ustanovam, usta-nnvnm za iavno skrbstvo in do-
novam za javno skrbstvo brodelnost ter konzorcijem za zdravstveno oskrbo, kateri za ta dela skrbe.
Po natančni oceni stvarnih potreb je odbor za letošnje finančno leto sprejel in ugodil 36 prošnjam od skupnega števila 44 predloženih. Prošnje so proučili in denar dodelili organi odborništev za zdravstvo in higieno ter za javna dela. Dežela daje letos že tretjič denar v ta namen, pri čemer so prišle v poštev predvsem občine za izboljšanje ambulant (zdravstvenih domov) ter higiensko - zdravstvenih centrov, ki so nujni za okrepitev
zdravstvene pomoči v deželi. Zn prihodnje finančno leto se predvidevajo manjše potrebe, tako da bodo lahko uporabili več denarja za laboratorij za higieno in profi-lakso v Vidmu, za centre socialne medicine in za bolnišnice, kjer se zdravijo kronični bolniki.
Med 36 ustanovami, ki dobe pod pore, so tudi naslednje: oglejska občina 3.080.000 lir za ambulanto, občina Rtinj 10.500.000 lir za zdravniško ambuianto, Gradiška 13.650.000 lir za zdravstveni dom, občina Gorjani 392.000 lir za razširitev ambulante, občina Podbonesec 560.000 lir za ogrevalne naprave v občinski ambulanti, tržaška občinska podporna ustanova (ECA) 28 milijonov za ureditev ambulante doma onemoglih in zavoda San Giusto, pokrajinski protituberkulozni konzorcij v Trstu 25.024.300 lir za razširitev poslopja, ki služi za protituberkulozni dispanzer, za kar je dala dežela že lani 18.570.000 lir itd..
Prizor iz komedije «Jajce»
Um nastopajočim kar največjo mož- in se konča nost podrobne karakterizacije posameznih tikov in celotnega ambien-ta.
Treba je priznati, da režiser Adri-jan Rusija ni prezrl prav nobene od teh možnosti in da je ustvaril nenavadno dinamično predstavo, ki je ves čas od začetka do konca tekla gladko in vseskozi držala gledalce v razpoloženju Posrečeno je rešil tudi nemajhne scenske probleme v okviru domiselne in z dokajš njo invencijo zasnovane scene De metrija Ceja
Glavna teža igre je slonela na Stanetu Starešiniču v vlogi Magisu.
Prav gotovo je Starešinič ustvaril igralsko vseskozi dognan lik bodisi v neposrednem dialogiranju z avditorijem, bodisi v posameznih scenah s poigralci. V ostalih vlogah je režiser Rusija zasedel celotni ansambel in več igralcev je nastopilo tudi v več vlogah. Vrsto res odlič no kreiranih in v podrobnosti izde lanih likov so izdelali: Stane Raz
zadnjo Izmeno v ponedeljek zvečer. Da se zagotovi redna služba tudi ob tej priložnosti, bo ENEL poskrbel za vse nujne ukrepe. Kljub temu pa bo treba, da potrošniki električnega toka omejijo njegovo uporabo na najmanjšo mero in da se bodo previdno ravnali spričo položaja, ki bo nastal. Sodelovanje potrošnikov bo še toliko bolj potrebno v primeru, da bi slabe vremenske razmere povzročile kakšno okvaro, ki je ne bi mogli takoj popraviti. Potrošniki ne smejo storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo ali incidente.
Preklicana stavka delavcev Navalgiuliano
Sindikalne organizacije so napovedale za jutri popoldne enourno stavko delavcev bivše ladjedelnice Felszegi in ladjedelnice Navalgiu-liano ter zborovanje na Trgu Ga-tresen, Rado Nakrst Silvij Kobal, Iribaldi. Ker pa kaže, da bodo vpra-
Alojz Milič, Edvard Martinuzzi, Jožko Lukeš, Danilo Turk, Dušan Jazbec, v ženski zasedbi pa predvsem Mira Sardočeva, Zlata Rodo-škova, Lidija Kozlovičeva, pa še Leli Nakrstova, - Miranda Caharija in Nora Jankovičevo. Nastopili so še Pavel Mnrelj. Aleksander Per-tot in Nadja Srebrnik.
Gledalci so vse nastopajoče, režiserja in scenografa nagradili z obilnim aplavzom ir jim poklonili številne šopke cvetja.
j. k.
Opozorilo potrošnikom ob stavki v ENEL
Sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih v električnih podjetjih, so proglasile 24-umo stavko na beneškem področju, (Benečija Tridentinska • Gornje Poadižje in Furlanija Julijska krajina), ki bo v ponedeljek 6. maja oziroma od 22. ure 5. do 22. ure 6. t. m. Po navodilih, ki so jih dale sindikalne organizacije, se bo začela stavka z afihnio izmeno v nedeljo 5. maja
šanje njihovih odpravnin kmalu u-godno rešili, so sindikalne organizacije včeraj popoldne sklenile, da stavko in zborovanje prekličejo. Delavci pa se bodo sestali jutri ob 17. uri na skupščini v prostorih CG1L v Ul. Pondares.
Včeraj sta se poročila CVETKA GLAVINA in ZORAN PAROVEL Starši, sorodniki in prijatelji jima želijo obilo sreče na novi življenjski poti.
OBVESTILO IZLETNIKOM V DALMACIJO
Prosimo vse izletnike, ki se bodo konec meseca udeležili križarjenja po Dalmaciji in ki še niso poravnali 2. in 3 obroka, da to storijo v tem tednu, sicer jih bomo morali črtati iz seznama izletnikov
Vse izletnike, ki tega še niso storili, pa prosimo, da prinesejo svoj potni list v upravo našega lista v Ul. Montecchi 6, soba 23.
Uredništvo
Včeraj ob 18. uri se je začel drugi razstavni ciklus mednarodne cvetlične razstave v miramar-skem parku, ki bo trajal do 12. maja. Poudarek v tem ciklusu je na orhidejah, ki so zelo okusno razstavljene v pokritem paviljonu. Orhideje, katerih je na razstavi 40 različnih vrst, so prišle iz Ho-nolula, Singapura, Brazilije, Japonske, Kolumbije, Kalifornije, In. dije in s Slonokoščene obale. To je prav gotovo najbolj dragocena in specializirana razstava. Nekateri primerki te vsekakor naj zanimivejše cvetlične zvrsti so zares krasni. Ljubitelji cvetlic imajo zdaj izredno priliko, da spoznajo toliko vrst tega eksotičnega cvetja.
Zraven razstave orhidej so tudi druge vzporedne razstave. Tako so zdaj razstavljeni domači gozdni ptiči iz raznih krajev naše dežele. Razstavljenih ptičev je okrog 40. V pokritem paviljonu je tudi razstava risb, ki so jih napravili otroci, ki obiskujejo otroške vrtce, in prikazujejo večinoma poljske cvetlice. Tokrat je v pokritem paviljonu osebna slikarska razstava Edvarda Devetta, seveda na temo iz prirode, ter filatelistična razstava tudi na temo cvetja. Tulipani, ki so prve dni razstave vzbujali splošno občudovanje, so i •že "odcveteli, zdaj pa so začele cvetiti prve vrtnice, ki so jih posadili ob stezah, ki vodijo od glavnega vhoda Oh Miramarskem drevoredu do spomenika Maksimiljanu, to je v gornjem, zahodnem delu miramar-skega parka.
Na pedagoški akademiji, v Ljubljani je diplomirala z odličnim uspehom SILVA CERNELC-RAPOTEC Čestitajo ji vsi njeni iz Trsta in Prebenega. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Felicien Marceau
JAJCE
(L’ OEUF)
Komedija v dveh dejanjih
Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ALENKA BARTLOVA Režiser:
ADRIJAN RUSTJA DANES, 5. maja ob 17. uri Abonma - nedeljski pop. -red D
invalidski . red C (Vstopnice so še na razpolago)
V	ponedeljek, 6. maja ob 20.30 Abonma . športni red H
V	sredo, 7. maja ob 20. uri Abonma . dijaški - red F
V	soboto, 11. maja ob 21. uri Abonma - sindikalni red G I. ponovitev . red B
V	nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški ■ red E
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265,
	
	MANCINELLI
PARCHETTI
•	POPRAVILA
•	STRUŽENJE
•	SINTETIČNI LAKI TRST
UL. P. R. GAMBINI 55 TELEFON 76-52-55
Najlepši podi!! Brezplačna cenitev del
lllllllll■llllllllll■lll■lllllllllllllllll laiiii m iiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiaiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiniigliii,||l|ll,||
Včeraj-danes
liOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. maja 1968 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 58-letna Tea Pasqualin por. Maraspin, 61-letni Bruno Valen-tinuzzi, 82-letna Gluseppina Sardoč, 66-letni Antonio Spada, 60-ietnl Bruno Dovis, 62-letna Vittoria Cechet por. Bonivento, 49-letni Arturo Hag-lich, 70-letni Gaetano Ardito, 60-letni Mario Riosa, 62-letni Carlo Krečič.
.OKLICI: Čuvaj Luigi Lucarini in šivilja Carmela Pavatich, mizar Mario Vadnial in gospodinja Stelama Marčič, mehanik Boris Dilena in baristka Nives Coslovlch, težak Sergio lurin in prodajalka Graziella Felluga, kotlar Atlriano Amodio in gospodinja Livia IVjtarcio, pleskar Gino Banova in u-radnica Giacomina Codeglia, finančni brigadir Efisio Accalai in uradnica Angela Pignatelli, delavec Giuseppe Rosanda in natakarica Maria Lakovič, častnik Ferruccio Visentin in frizerka Ave Maria Balducci, mehanik Pie-tro Scheriani in uradnica Dalia Della Bianca, skladiščnik Giorgio Bruno Vojtissek in uradnica Ariella Fiuma-ni, učitelj Vittorio Cocever in bolničarka Marina Canziani, črpalkar Giuseppe Sartorelli m prodajalka Luisa Dipiazza, reprezentant Mario Russi-gnan in študentka Etena Kaznlch, reprezentant Roberto Pezzi in prodajalka Clara Faggin, električar Sergio Ravalico in delavka Giovanna Segu-lia, trgovec Vincenzo locco in uradnica Marina Godina, uradnik Mario Zucca in uradnica Annamaria Spessot, natakar Valter Camuffo in bolničarka Livia Caputi, geometer Pierpaolo Vlac-c| in uradnica Graziella SchiiUanl, u-radnik Gualtiero Baethge in učiteljica Marieluise Mitrovv-Glaeser, hidravlik Claudio Moratto in gospodinja Gi-
URARNA - ZLATARNA
LAURENTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
na Nuzzo, upokojenec Domenico Fa-bris in upokojenka Gluseppina Ber-soni, študent Flavio Mauro in gospodinja Leila Froglia, profesionist Au-gusto Dona in uradnica Grazia Co-ceani inženir Bernard Bechetoille in tolmačica Gianna Malossi, obrtnik Franco Baibl in krznarka Aurora Leviš, mehanik Marino Fogar in gospodinja Jaka Rajič, mehanik Alberto Di Giulio in frizerka Edvige Lanzoni, strugar Giuseppe Sandrin in uradnica Eufemia Brnzin, elektromehanik Ne-vio Padovan in prodajalka Maria Ro-
saria Masciale, trgovec Antonio Zac-earia in uradnica Hildegard Ascher, uradnik Luciano Himmelreichs in delavka Graziella Lo Bianco, pleskar Giuseppe Štolfa in gospodinja Ida Sossi, finančni stražnik Claudio Marti-nelli in natakarica Annamaria Degras-so, šofer Giordano Bertani in uradnica Lidia Glavic, doktor pravnih ved Giuseppe Štraus in tajnica Hildegard Ott, uradnik Sergio Amodeo in gospo
Za vašo poroko, oglasite se pravočasno
«F0T0GRAFIA» EGON
SLIKE TUDI V KODACOLOR
TRST, lil. Orioni 2 (Karrieru) Tel. 93-295
dinja Nevea Rovis, finančni stražnik Cesare Vargiu in prodajalka Miranda Deslizzl, kovač Rolando Barbo In prodajalka Nadia Martinis, uradnik Luciano Toscano »ri univ. študentka Rosy Frasselli, uradnik Antonio San-tin in uradnica Claudia Balbi, telefonist Mario Buttoio in gospodinja Wan. da Truglia, uradnik Renato Valenti-nuzzi In uradnica GiuPsna Meloni, upokojenec Frank Roča in gospodinja Marija Jareb, uradnik Italo Loriza in uradnica Nevia Hofer, risar Gianfran co Barbieri in knjigovodkinja Livia" Godina, Stelio Vergmella in Marlies Heidfeld .uradnik Angelo Cirillo in gospodinja Francisca Novak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, Ul. deliTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Lei-tenburg, Trg S. Giovanni o. Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4. Giu-sti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastila 6. G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz),
LOTERIJA
BARI	61	44	47	52
CAGLIAR1	7	65	56	78
FIRENCE	83	15	60	87
GENOVA	70	81	57	16
MILAN	24	53	15	87
NEAPELJ	11	82	61	28
PALERMO	26	23	84	75
RIM	45	60	80	37 i
TURIN	41	13	22	81 :
BENETKE	9	24	21	45
	ENALOTTO			
2 12 2	1 1	1 X	X	1	2 X
Kvote: 12	točk 6,573.000			lir,
točk
Ur.
276.900 lir; 10 točk 19.000
V torek,
7. maja ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu
JANKO BAN
O GLASBILIH,
KI JIH UPORABLJAMO V ORKESTRU
Sodelujejo člani orkestra Glasbene matice.
Na zanimiv večer, kjer bomo poleg besede imeli priliko slišati kratko glasbeno izvedbo za vsak instrument, vljudno vabljeni člani in prijatelji kluba!
V sredo, 8. maja ob 20.30 bo v kino dvorani v Skednju
koncert
mešanega pevskega zbora »JACOBUS GALLUS«
Vstopnina 200 lir.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR Opčine
Danes, 5. maja ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
KONCERT
partizanskih pesmi
Gostuje pevski zbor «VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela. Dirigira: Ignacij Ota Sodelujejo:	Aleksander Vodo-
pivec — klavir Oskar Kjuder
Vstopnina 300 lir in 150.
Gledaljšča
Verdi
Po včerajšnjem klavirskem recitalu bo Franco Mannino prihodnjo sredo dirigiral Verdijev orkester v okviru spomladanske simfonične sezone. Na sporedu so Havdnova Simfonija štev. 94, simfonija 'z Rossinijeve Pe-pelk«. Casellov Koncert štev. 69, Manninov Laokoont v prvi izvedbi ter Preludij in smrt Izolde iz VVagnerjevega dela «Tristan in Izolda«. Koncert se bo pričel ob 21. uri. Pri gledališki bla; gajni bodo vstopnice na prodaj o® jutri dalje.
Teatro Stabile
Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju P®-novitev D’Annunziove »Giocon.de«. N»' slednje predstave so na sporedu a* jutri in pojutrišnjem. Delo uprlzalk ja gledališče San Babila iz Milan*-Nastopajo igralci Lydia Alfonsi, Pief® Faggioni, Fulvia Gasser in Brun* Tellach. Režija: Fantasio Piccoli.
Razstave
V umetnostni galeriji ENDAS v Ul.
delte Zudecche l/c so sinoči ob 19. uri odprli osebno razstavo slikarja Angela Renarja, ki razstavlja kakih 30 del v črno-belem na tematiko Krasa in starega dela mesta.
Nazionale 14.00 «Le due faccie del doilaro«. R. Grenvvood. Technicolo^-
Excelsior 14.30 «Detective». K. DoU' glas, S. Koščina. Technicolor.
Fenice 14.00 «11 pane amaro«. Doku-mentarni film. Eastmancolor.
Eden 14.00 «Helga». R. Gassmann, E-Mondry
Grattacielo 14.00 «Indovina cht viene a cena«. S. Potier. Technicolor.
Ritz t Ulica San Francesco štev. 1®' 15.00 «11 pianeta delle scimmle«. C-Heston, Kirn Hunte-r. Technicolor..
Alabarda 14.30 «L’amore senza ma.--* J. Magnan, G. Meisens. Prepoved*-no mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 14.30 «1 tre avventU' rieri«. A. Delon, J. Shinkus. Colof scope.
Cristallo 14.30 »Banditi a Milano«.
M. Volonte, T. Milian.
Garibaldi 15.00 «11 marchlo dl CriflU-■ nal«. Gleen Saxon. Technicolor.
Capitol 14.30 «11 giorno della civett*’-C. Cardinale, F. Nero. Technicolor-
Aurora 14.00 »Si salvi cbi pu6». Lotil’ de Funnes. Technicolor.
Impero 14.30 »Dtabolik«. F. Lavv, M-Mell, Barvni film.
Astra 14.00 «A piedl nudi nel parc0»-J. Fonda. Technicolor.
Vittorio Veneto 14.30 «11 profeta«. *’ Gassman. Zabavni film v barvah.
Abbazia 14.00 «2 Ringos nel Texas»' F. Franchi, C. Ingrassia. Technie0-lor.
Ideale 14.30 »Gungala«, la vergine de*-'a giungla« Kitty Swan, B. Lota
Moderno 14.30 «4 bassotti per un da-nese«. W. Disney. Barvni film. Zadnji dan.
MEDNARODNI SALON TURIZMA
(POMORSKA POSTAJA — STAZIONE MARITTIMA):
Danes ob 16.30 OBZORNIK TURISTIČNEGA FILMA
Na sporedu: «Po smereh oceanov«, »Križarjenja pod soncem« predlagatelj «Linea C«. »Križarjenja Quartett» pred-lagtelj Chandris Cruises, «Med legendo in resničnostjo z m/l «ILLIRIA» družbe Adriatica di Navigazione.
Ob 19.30: «Ti ne poznaš Benetk« Avtonomne turistične ustanove iz Benetk, »Robinson Crusoe« Balkan Tourista ter «Most do Sardinije« it. državnih železnic.
POTOVALNI URAD «AURORA»
priredi v soboto, 18. maja letos enodnevni izlet v Ljubljano na
TRADICIONALNO KMEČKO OHCET
:::::::::

Cena vožnji z avtobusom, vstopu v dvorano »Tivoli« in poročnemu kosilu znaša 3.900 lir.
Odhod avtobusa iz Trsta ob 8 uri, povratek ob 20.30 ca.
Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 29243, ki rezervira tudi mize za ^vatbeno kosilo.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
obvešča, da bo jutri, v ponedeljek ob 20.30 odborova seja.
Mali oglasi
PRODAM TEREN 3.000 kv. m v Izoli, blizu morja. Informacije dobite pri Zotti Via Economo 1, Trst. »CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov Ul. Itittmayer 4-a ODDAM V i.AJEM hišico s tremi sobami in z vrtom v Barkovljah, Šalita di Contovello 62 Tel 20-121. GARANTIRANO I8-karatno zlato. — Stalne cene. Urarna Hollesch, Trst, Plazza S Giovanni. l.
16-18 LETNEGA POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA z znanjem slovenščine ali hrvaščine iščemo. Predstaviti se v Ul. S. Giacomo in Monte 2/1 od 17. do 19. ure.
SPREJMEM frizersko pomočnico. Soba preskrbljena. Mihael Godnov. Tržič Gorenjska.
VARILNI APARAT, nov 220/380 V 6U-240 A za elektrode 2-5 mm prodam garancija 1 leto. Zorman Stane, Gora 20 p. Komenda (Ljubljana). I5-LETNEGA VAJENCA z znanjem slovenščine in italijanščine išče trgovina žčleznine, Ul Sette Fontanp ifi
Darovi in prispevki
Prodajalna zadruga na Opčinah d ruje 25.000 lir za Dijaško matico 25.000 lir za spomenik padlim Paf zanom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok Jo*.11 Berdona s Podloga daruje d rut*
Trampuž 5000 lir za Dijaško mati1
Namesto cvetja na grob pok. An! na Korošca darujejo Marija,
Ines, Lojzka, Rika, Stana, Ada Juština 4000 lir za Dijaško matic®'
V počastitev spomina pok. Kosmine darujeta Vanja in Mar' Kosmlna 3000 lir za Diiaško matic®
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z mi ob izgubi našega dragega
Antona Korošca
se toplo zahvaljujejo hčere, s'|1< in drugi sorodniki.
Boljunec, Koper, 5. mata
4 A H V A L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki nami ko nas je zapustil naš dragi
so sočustvovali z
FRANC GRLICA
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so n8 kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.	žalujoči žena Marija, sin Franko z
družino, sestre in drugi sorodnik)
Trst, 5. maja 1968.
zahvala
Ob prerani izgubi našega dragega
RADA KOSMINA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji
riflH DnonKnn ^oVnrolo /A rt	___ __ i__.-V! 11
poti. Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, pevskem^ zboru pod vodstvom g. Stanka Zidariča, sosedom in vsem
darovalcem cvetja.
DRUŽINE: KOSMINA, SIRK, CULIANICH in ŠKERK
Sempolaj, 5. maja 1968
OB LETOŠNJEM ZAČETKU TRADICIONALNIH VINSKIH RAZSTAV
Razstave učinkovito prispevajo k izboljšanju kakovosti vinskega pridelka in njegove prodaje
Lanski pridelek je znašal: v tržaški občini 1.036.676 1, v dolinski 486.918 1, v de-vinsko-nabrežinski 154.5801, v zgoniški 161.7251 in v repentaborski občini 20.6001
in večjo proizvodnjo.
Ob zaključku navajamo nekaj statističnih podatkov o domači proizvodnji vina na podlagi prijav, ki jih morajo vsako leto sporočiti vinogradniki občinskim troša-rinskim uradom.
V dolinski občini so vinogradniki prijavili, da so leta 1967 pridelali skupno 486.918 litrov vina, in sicer 373.950 belega in 112.968 črnega. V devinsko-nabrežinski občini so prijavili 121.840 litrov belega in 32.740 črnega vina, v zgoniški občini 123.405 belega in 38.320 litrov črnega, v repentabrski 7.400 belega in 13.200 črnega, v tržaški pa 531.117 litrov belega in 505.499 črnega vina. V tržaški, dolinski, repentabrski, zgoniški in nabrežin-ski občini so torej lani prijavili skupno 1.660.439 litrov vinskega pridelka. To pomeni, da so v o-menjenih občinah lani pridelali skupno 327.860 litrov vina več kot predlanskim. Večji vinski pridelek so imeli sorazmerno v vseh
omenjenih občinah, razen v repen- kot prejšnje leto, v devinsko-na-
tabrski, kjer so lani pridelali skupno 3295 litrov manj vina kot leta 1966, in sicer zaradi toče ter slabega vremena.
Največji porast vinskega pridelka v primerjavi z letom 1966 so lani dosegli prav v dolinski občini, in sicer kar 149.333 litrov več
brežinski občini 48.440 litrov več kot leta 1966, v zgoniški 44.650 več kot predlanskim, v tržaški pa 88.727 litrov več kot leta 1966.
Iz navedenih podatkov je tudi razvidno, da je še vedno največji vinski pridelek v tržaški občini, kateri sledi dolinska občina.
cvetlična razstava
V ZIMSKEM VRTU VET.TKA
(MIKAMARSKI PARK)
RAZSTAVA ORHIDEJ
((UMETNOST IN PRIRODA« EDOARDA DEVETTE
FILATELISTIČNA RAZSTAVA, CVETLICE OTROK IN RAZSTAVA OKRASNIH PTIČEV
Obiščite cvetlično razstavo
V Dolini bo od danes do torka,. treba ohraniti z dobro kvaliteto etJ priliki tradicionalnega vaškega Praznika «Pod mlajem», 12. občin-*a razstava domačih vin, na ka-sodeluje 26 domačih vinogradnikov s 25 vzorci belega in 12 vzor-9fne§a vina iz Doline, Boljunca, p.ackovelj, Prebenega, Boršta in jdčtnanj. Med belim vinom so naj-• J zastopana malvazija, sovinjon JJ rebula, med črnim pa refošk, jnerlot in burgundec. Prihodnje občinske vinske razstave bodo v Zgolj.1"!)' v Nabrežini in v Repnu, v ‘vrizu pa bo Konzorcij pridelovalcev !Pa tržaške občine priredil II. raz-tavo domačega vina ob priliki praz-™ka vaškega patrona 28., 29. in 30.
,, Ja. Lani ni bilo občinske razsta-lm v Miljah in nič ne kaže, da bi JJf 'etos, čeprav so se občinske *nske razstave začele pred 14 leti Prav v Miljah.
Pred 14-15 leti se vinogradniki,
«asti v Miljskih hribih, pa tudi v . regu in na Krasu, imeli velike te-s prodajo svojega vinskega
Pridelka. Domači gostilničarji niso ................................................imiiimiMtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiTiiiiiiiiJiiHiitiiimmiiiHiiiiiHiiiHimi.......nun
oteli kupovati domačega vina, ker ”9 8a v Furlaniji dobili po nižji ce-Motorizacija ni bila še tako raz n t k°t zdaj in ni bilo toliko izlet-•kov iz mesta. Mnogi meščani so Pkrili podeželje in dobro domačo j^Pljico v naslednjič letih. Razen ze?a pa.so na mestnega potrošnika '° vplivale vesti o ponarejevanju v Pri nekaterih velikih podjetjih bil -liji' Pristni domači pridelek je i*kanZ v bolj cenjen in
vi^,temu so pripomogle predvsem nske razstave. Na to zamisel so „5prcj. prišli vinogradniki iz Milj-hribov, ki so priredili tako razje ■ v .Čamporah. Čez dve leti smo »»., jrneii prvo občinsko razstavo v lp.tra. Temu zgledu so pred 12 n 1 sledili kmetje iz dolinske obči-nmn?t° iz devinsko-nabrežinske, re-8 ntabrske in zgoniške občine, lani n kmetje iz Križa. Tržaška obči-Vj ’ ,1čeprav je sorazmerno največ sit« i?-® Pridelka na področju trža-dal °°^ne' vsa ta leta namreč ni sta* hnhnde za občinsko vinsko raz-burtV°’ *-an’ Pa Je P°dprla tako po-vin,0, sicer še krajevnega značaja,
Ib tednikov iz Križa. Predstavni-ra ^hemske uprave so ob lanski prvi linK-v* domačih vir- v Križu ob-tat„ nadaljnjo pomoč občine za redit ^ireditev in so priporočali pri-naj se dogovorijo z vi-trjfTgHiki ,i.z drugih vasi in krajev ki »?• . °bčine za vinsko razstavo, zJ31, imela širši okvir. To bi bilo 0 koristno in potrebno.
^Razstave domačih vin privabljajo iz r* v let" večje število gostov in Testa. Kdor poskuša razna vina v,«« je všeč vino tega ali onega PfjlpS^dnika, si zapiše naslov in Zen t a sam ^ njem" Po vino. Ra-k0r teSa pa so vinske razstave, ka-Di-njJe ze večkrat poudaril sam n^dsednik Pokrajinske turistične lnQa!l0Ve odv. Terpin, znatno pripo
©IG k ra'/vnil1 rlnmappda fiivivma
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pri gradnji novega poslopja padel s 5. nadstropja in se ubil
Lastnik gradbenega podjetja in njegov sin v prizivu oproščena krivde zaradi pomanjkanja dokazov
ZA ODPRAVO «OZKEGA GRLA* NA GLAVNI DOSTOPNI OBMORSKI CESTI
Načrti za prepotrebno razširitev celotnega Miramarskega drevoreda
Po teh osnovnih načrtih naj bi vsi stroški za razširitev drevoreda samo od glavnega kolodvora do Barkovelj, znašali okrog 700 milijonov lir
Glavni cestni dohod v Trst, dr- zi
žavna cesta štev. 14, ki je speljana vzdolž najlepše tržaške obale od Sesljana do Barkovelj, ima svoje ozko grlo prav pred vhodom v mesto, ki se vleče do glavnega kolodvora. To lahko ugotovi vsak avtomobilist, ki se vrača ob praz-nikih in nedeljah v mesto v zgodnjih večernih urah. Zaradi ozkega grla v Miramarskem drevoredu, se v urah ko je največ prometa začenja dolga kolona avtomobilov, ki se počasi pomika proti mestu, že v Grljanu in še prej.
Zato je razumljivo, da je glavna skrb občinske uprave, kaku odpraviti to ozko grlo, da se olajša dohod v mesto. Tudi širjenje ostalih cest v mesto, oziroma gradnja novih, ne bi odtegnilo z obmorske ceste tolikšnega prometa, da bi lahko še dlje časa odlašali za odpravo ozkega grla v Miramarskem devoredu. Zaradi tega je občinska uprava že sestavila osnovne načrte za razširitev Miramarskega drevoreda, in sicer:
1.	Razširitev Miramarskega drevoreda med glavnim kolodvorom in Rojanskim trgom na strani železniškega parka. Občinska uprava se je glede tega že dogovorila z železniško upravo in zato predvideva, da se bodo dela lahko začela v začetku leta 1969. Ko bodo ta dela končana, bomo imeli do Rojana štiristezno cesto, ki jo bo delil na dve dvestezni cesti obsto-ječi drevored, ki ga ne bodo posekali, kot je bilo nekoč predvide. no Ta dela bodo stala skupno 250’ milijonov lir, in sicer 100 milijonov za odkup zemljišča, 150 milijonov za cestna dela.
2.	Razširitev Miramarskega drevoreda od Rojanskega trga do bar. kovljanskega železniškega nadvoza. Za ureditev tega (Jela ceste občinska uprava meni, da je treba eimprej sestaviti načrte, kj pa so povezani, z delom in sklepi posebne študijske tehnične komisije strokovnjakov železniške uprave, pristaniške ustanove, ustanove za državne ceste ANS, Acegata, pomorskega tehničnega urada, pristaniškega poveljstva in tržaške občine v zvezi z ureditvi barkov-ljanskega železniškega nadvoza in
---	cestnega vozla nove ceste, ki ho
ta^rsikateri vinogradnik nima še speljana v nadvozu.
k razvoju domačega turizma.
boff^k^vnjaki poudarjajo še drugi. vj^.Pomembni učinek in uspeh
to
(jjhamreč spodbudno vplivale na Vili ■ vinogradnike, da so obno-hoii 111 Preuret*iU svoje kleti, da .o*’ Pazijo na vinsko posodo, da Segli vovili vinograde, da so do-b 1 boljšo kakovost vin.
kev? vsaki vinski razstavi stro-k<či a komisija oceni vina in do-Vuir,„tlagrade- Strokovnjak opozori •henfvm^ha na napake in po-las,‘™jlv°std, kakor tudi na dobre gol ,,sti in uspeh, ki ga je doso-kes . to ie Pripomoglo, da da-skfu.baši vinogradniki niso več za-d ‘Jem glede prodaje dobrega ga 1vinskega pridelka in da Osij-jh dobro vnovčijo, zlasti v *Peii Dosegli so torej lep u-t»rw vendar se s tem ne smejo
''oljiti.
povezavo novega podmorskega strijskem delegatu za zunanjo trgo-nvndsi	7 a,„ooivino v Trstu, odlikovanje komturja
za zasluge italijanske republike. Pri tem je dr. Caidassi poudaril zasluge dr. Altenburgerja, ki je aktivno deloval, da bi se izboljšali gospodarski odnosi med Avstrijo in našim mestom. Ko se je delegat zahvalil, je zagotovil, da bo šo naprej deloval za čimboljše odnose med Trstom in Avstrijo.
Zatem so na seji govorili o sestankih in sejah, ki bodo te dni v Trstu. Včeraj se je sestai svet za promet, danes bo sestanek z nemškimi časnikarji, ki si bodo ogledali naftovod; jutri bo sestanek z dopisniki (iCorriere della Sera« v zvezi z objavljanjem člankov z naslovom ((Italija, ki trka na vrata«.
Odbor je izrekel ugodno mnenje za zgraditev naprav za predelovanje smeti in odpadkov na Sv. Pan-talejmunu. Zatem je imenoval inž. Vittoria Fanfanija za člana industrijske sekcije pokrajinske gospodarske konzul te; dr. Rustio Trai-neja za predstavnika Zbornice v u-pravnem svetu državnega strokov nega zavoda za trgovino; dr. Mar-tinollija za člana odbora za reševanje sporov pri zaposlitvi; dr. Traineja za predstavnika zbornice v upravnem svetu konzorcija za razvoj letalskih zvez v Treh Be-nečijah ter v upravni svet višje srednje tehnične trgovske šole v slovenskem jeziku.
Odbor je končno sklenil, da bo tudi letos obnovil študijske štipendije za avstrijske, češkoslovaške in madžarske strokovnjake za udeležbo na 9. mednarodnem tečaju višjih študij o organiziranju prevozov EGS, ki bo od 19. avgusta do 6. septembra na tržaški univerzi.
vodovoda Stivan-Trst. Z dvigalno in potisno postajo na Greti. Občina predvideva, da bodo za ta dela porabili skupno 150 milijonov lir.
4. Z razširitvijo Miramarskega drevoreda je treba rešiti tudi nekatera prometna vprašanja pred glavnim kolodvorom. Občina je tu že zgradila podzemeljske prehode za pešce od vhoda v kolodvor do parka pred kolodvorom. Sedaj pa morajo še zgraditi podzemeljski prebod za pešce iz sedanjega prehoda do začetka Ul. Pauiiana. Ta dela naj bi stala približno 120 milijonov lir
Poleg tega pa bo treba zgradbi podzemeljski prehod za pešce od parka pred kolodvorom do Ul. C e 11 i n i in Ul. Ghega, za kar naj bi porabili okrog 100 milijonov lir, ter podzemeljski, prehod za pešce v Rarkovljah od obrežnega sprehajališča na drugo stran ceste pri baru Pioolo Za ta dela predvidevajo 80 miJi.*8C9(ftUr stroškov.
Skupni stroški samo za razširitev Miramarskena drevoreda od glavnega kolodvora do Barkovelj ter za razna druva obrobna dela, ki so nujna, da se olajša avtomobilski dohod v mesto no državni cesti štev. 14. bodo stala o-krog 700 milijonov lir.
Do kdaj bodo vsa ta dela kon-čana je zelo težko predvidevati. Dejstvo pa je, da je današnji avtomobilski promet po Miramar-•=kem drevoredu že tako natrpan, 'la ie občinska uprava primorana žimprej začeti reševati to vprašanje.
inl, Meti, kot bi morala biti, b( £‘etan po stari navadi, ne skr-Terni posodo in ne pazi na vini. kot “ t0'iko kriva malomarnost, be 20rnanjkanje strokovne izobraz-tožbfe večkrat, smo zabeležili prija .vinogradnikov, ki pričakuje-Mtega 0 strokovno pomoč Kmetij-ig |a nadzomištva skozi vse leto, baSv!9.er s predavanji, praktičnimi v	Pregledi v vinogradih in
jo^0gradniki na Tržaškem ima-jjsv bližine mesta in ljubite-iišče bbjnačega pridelka dobro ti -Skrbi ara-di tega jim ne delajo SVrn hogovori v okviru Skupnega f®ic"rega tržišča, kakor živino-“b- To domače tržišče pa je
Ker še niso izdelani vsi načrti, občinska uprava še ni mogla predvideti stroškov za omenjena dela in odkup zemljišč.
3. Razširitev Miramarskega dre-voreda med železniškim nadvozom in Barkovl.iami z odstranitvijo trač. nic tramvajske proge štev. «6».
Ta dela so najtesneje povezana z načrtom podjetja Acegat o spremembi tramvajskih v avtobusne proge. Tramvajske tire na tem odseku proge bodo lahko odstranili, kot predvideva občinska u-prava, v začetku prihodnjega leta, če bo podjetje Acegat do tedaj kupilo ustrezno število novih avtobusov. Z odstranitvijo tramvajskih tračnic bo omogočena tudi položitev novega dela vodovoda
HlMO .IRIS. PBtfSEK
Podvaja danes, 5. tm. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
/ PROFESSIONISTI
^rajo:
(PROFESIONALCI)
(Film je bil posnet po romanu Franka 0’Bourkeja)
BURT LANCASTER, LEE MARVIN, ROBERT BYAN in CLAUDI A CARDINALE
mtuma
wmm-
rec*Va.ia danes, 5. tm. ob 15. uri barvni film:
VIVERE PER VIVERE
^rajo:
(ŽIVETI ZA ŽIVETI)
YVES MONTAND, ANNIE GIRARDOT in CANDICE BERGEN
Mladini izpod 14. let vstop prepovedan!
Seja odbora trg. zbornice
S Tržaško županstvo sporoča, da bo danes plavalni bazen ((Bruno Bianchhi od 10. do 12. ure na v	. ,	, razpolago samo atletom italijan-
Je ?,estal odbor trgo- skega športnega centra za plaval-v.v ,zač6tku seje Je | no tekmo. Plavalni bazen bo torej rnm Sr o Ca,Idassi izročil ba- na razpolago občinstvu šele po 13. ronu dr. Rudolfu Altenburgerju, av-1 uri.
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravd-nik Franzot, zapisnikar Mosca-Ria-tel, obramba Camber) je bila ponovna obravnava proti dvema ose bama, ki sta bili obtoženi, da sta nenamerno povzročili smrt tedaj 19-letnega Franca Germanija iz Ul. Biasoletto 9.
Gre za primer smrtne nesreče, ki se je pripetila 5. decembra 1964 na gradbišču nove 6-nadstrop-ne stavbe na vogalu Trga Skorklja in Ul. Commerciale Kako se je nesreča pravzaprav pripetila, ni bilo nikoli popolnoma jasno, kajti ni bilo prič, ki bi lahko trdile s popolno gotovostjo, da so videle njen potek. Gotovo je le to, da je Franco delal v 6. nadstropju in potem odšel v peto, kjer je stopil na oder, ki je bil postavljen okoli vse zgradbe. Mladenič je bil tesar ter je delal komai 14 dni pri podjetju SAIC, ki je gradilo poslopje. Kot tesar pa je pripravljal lesene opaže za vlivanje betona. Ko je bil na odru petega nadstropja, je z železnim drogom razdiral opaže. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel kakih 19 metrov globoko na cesto, kjer je obležal v krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda že pol ure pozneje je izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb.
Preiskovalni organi so prijavili sodišču lastnika podjetja, 67-letnega inženirja Edoarda Routher-Ruttera iz Ul. Trento 1, in njegovega 29-letnega sina Gualtiera Walterja. Dolžili so ju, da sta zagrešila nenameren uboj, ker nista poskrbela za predpisane varnostne ukrepe na delu.
Kazensko sodišče je pred pol leta spoznalo oba za kriva ter ju obsodila, vsakega na 4 mesece zapora pogojno ln brez vpisa v kazenski list. Prekršek, ki je zadeval pomanjkljive varnostne ukrepe, je bil amnestiran Proti tej razsodbi sta se pritožila oče in sin. Trdila sta namreč, da se je nesreča pripetila na čisto drugačen način, kot so prikazali preiskovalni organi. Ni Rilo res, sta dejala, da je mladenič strmoglavil skozi večjo luknjo, ki je bila na podu odra (napravili so jo za vrvi dvigala), temveč je padel čez ograjo. Pri razdiranju opaža je namreč uporabljal železen drog, ki mu je nenadoma zdrsnil izpod deske. Zato je zgubil ravnotežje ter omahnil vznak čez ograjo (po mnenju preiskovalnih organov pa je razdiral opaž, stoječ s hrbtom obrnjen v smeri dolžine odra) Obtoženca sta trdila, da je edino njuna domneva pravilna, ker bi si drugače ne mogli razlagati dejstva, da je nesrečnež padel več metrov proč od zida in da je drog zletel kar kakih 10 metrov daleč v navpični smeri glavnega zida poslopja.
Prizivni sodniki so sprejeli njuno tezo ter so oba oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
SrdČa pa se ni nasmehnila 27-let-nemu Albertu Maria.niju iz Milana, ki se je tudi pntoži! proti razsodbi goriškega kazenskega sodišča, ki ga je bilo oprostilo obtožbe nenamernega uboja. Prizivni sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora in 15.000 lir globe ter so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 9 mesecev.
Nesreča se je pripetila, ko se je Mariani 22. februarja predlani ponoči peljal z avtom po neki ulici v Romansu. Ko je hotel prehiteti neki drug avto, je podrl na tla tedaj 41-letnega Silvana Noachiga iz Romansa. Moški je nekaj dni pozneje umrl v bolnišnici.
Goriški kazenski sodniki so menili, da je bil nesreče kriv samo pešec ter so zato Marianija oprostili. Proti tei razsodbi pa se je poleg prizadetega pritožil tudi javni tožilec, ki je menil, da se je Mariani peljal prehitro Prizivni sodniki so pripisali žrtvi 30 odst. od
govornosti, a s tem so tudi obsodili avtomobilista.
T^idtnO- ubednidUm
Dne 18. aprila ste objavili dopis s slovenske srednje šole na Proseku o nagraditvi učenke Nadje Si-moneta. Pripisali ste še svojo pripombo, kjer pozivate g. ravnatelja Višnjevca, naj vam pošlje preklic, ki ga boste radi objavili, če ni vse tako res, kot ste napisali. S tem svojim pismom sem čakal, hoteč pustiti g. ravnatelju — prednost. Ker pa se ni oglasil, je torej vse v redu (!?), kot ste napisali. Sam bi se pa rad dotaknil dopisa, podpisanega z Em. C.R. Ne vem, kaj je hotel dopisnik povedati s stavkom: «Njen učni uspeh ob koncu trimesečja je znašal 8,33, kar je edini primer v naši dežcli.n Mogoče je ta primer res edini «8,33» v deželi. Toda kdor je dopis bral, je imel vtis, da hoče dopisnik reči, da je ta učni uspeh kot «edini v deielin tudi najboljši. S tem pa je dopisnik bralce zavedel, da so mislili in verjeli nekaj, kar ni res. Učenka Nadja Simoneta zasluži vso pohvalo in ji želimo, da bi bila vedno tako pridna. Mislim pa, da dopisniku ne bi moglo biti kdove kako težko ugotoviti, da so na slovenskih šolah — natančneje: v prvih razredih slovenskih nižjih srednjih šol — učenci, ki so končali trimesečje tudi z višjo oceno kot je S,33. (Vprašanje zase je, kje je tista mera v hvali, ki na mladega človeka še vpliva vzgojno m ne kako drugače. Zdi se mi, da tudi v tem pogledu dopis ni bil najbolje «doziran».)
Vsa ta stvar je končno kaj malo pomembna, vendar nam je ljubše, če pridejo v list stvari, ob katerih se ni treba nikomur spotikati. In verjeli mi boste, da bi mi bilo mnogo bolj všeč brati pismo omenjenega ravnatelja, v katerem bi bilo napisano: «Ne, ni res, da bi bila nagovora profesorjev in zahvala učenke samo v italijanščini. Tudi ni res, da bi bil ravnatelj dejal, da nagovora g. šolskega skrbnika ni treba prevajati, ker vsi obvladajo italijanščino.)) Zal pa takega popravka ni bilo.
(Sledi podpis)
Ako ste mladi,
vas bodo še bolj razvneli...
Ako ste stari, vas bodo pomladili...
Ako ste žalostni, vas bodo razveselili...
Ako ste čemerni, vas bodo razvedrili...
Ako ste jezni,
vas bodo spravili z vsemi..
Na letošnjem evropskem festivalu popevk so s popevko « JEDAN DAN » navdušili milijone televizijskih gledalcev.
Zdaj so v gosteh pri
(UL. SV. FRANČIŠKA 2(1, TEL. 61-792)
ne povemo pa vam, s katerimi pesmimi, kar sami jih odkrijte!
Natečaj za štipendije pokrajinske uprave
Tržaška pokrajinska uprava razpisuje natečaj za dodelitev 21 študijskih štipendij univerzitetnim študentom ln dijakom višjih in enotne srednje šole, in sicer: štipendijo v višini 200.000 lir za univerzitetne študente; 10 štipendij po 70.000 lir za dijake višjih srednjih šol in 10 štipendij po 30.000 lir za dijake enotne srednje šole.
Omenjene štipendije so namenjene revnim študentom in dijakom, ki imajo z družino stalno bivališče v tržaški pokrajini, ki obiskujejo omenjene šole v tržaški pokrajini, ki niso dobili v tem šolskem letu kako drugo šolsko štipendijo in ki imajo vse pogoje za nadaljevanje šole na osnovi doseženih izidov.
Prošnjo za udeležbo na natečaju ki morajo biti napisane na poseb nem obrazcu, ki ga prizadeti dobi jo na pokrajinski upravi, oprem ljene z vsemi predpisanimi dokumenti, je treba poslati, tajništvu pokrajinske uprave najkasneje do 12. ure 15. maja letos.
Razpis natečaja je objavljen na oglasnih deskah pokrajinske in vseh občinskih uprav ter v vseh šolah v tržaški pokrajini.
VOLITVE
Za volitve 19. maja potrebujete osebni dokument. Za fotografije se obrnite na FOTO AUTOMATICA na Borznem trgu 2, Trst
4 FOTOGRAFIJE - 400 LIR V DESETIH MINUTAH
IZOGNITE SE NAVALU V ZADNJIH DNEH!
TRST Lil Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v ose kraje tudi t inozemstvo
......................................................imiiiiii..	I
ZANIMIVA SOCIOLOŠKA STATISTIČNA SLIKA
Število mladih in njih izobrazba v treh pokrajinah na področju dežele
Samo v tržaški pokrajini je 82.360 mladih ljudi do 25. leta starosti, od tega 42.419 moških in 39.941 žensk
I S Županstvo sporoča, da je poslanec Belci sporočil županu inž. Spacciniju in odbornikoma Blasi-ni in Faraguni, da je minister za šolstvo Gui nakazal 5 milijonov lir šolskemu skrbništvu v Trstu za šolsko zdravstveno službo šoloobveznih otrok.
AVTOMOBILISTI!
Nekaj prelepih in koristnih predmetov za darila:
naprava proti kraji BLOSTER varnostni pasovi KLIPPAN vlečne vrvi prekrivala za avto blazine NOVOLAN gasilne naprave
poletna prekrivala za sedeže in naslonjala prevleke NOVOLAN SKAJ in sukno naslonjalo za glavo NOVOLAN zaščitniki proti brizganju škatle žarnic
pnevmatične trobente FIAMM preproge JUMBO in VULCANO
pri AUT0F0RNITURE /NCHI
TRST
ULICA CORONEO 4
Telefon 29-68
Vsa pojasnila v slovenščini in srbohrvaščini!
Dežela je dala pobudo za sociološko anketo o mladini, da bi se lahko z resnostjo in s potrebnim poznavanjem problemov mladih v deželi lotila organske politike na tem važnem in delikatnem področju. Rezultati te ankete, ki se izvaja na univerzitetni iavni, bodo služili kot osnova za bodoče delo in pobude, ki jih bo koordiniral poseben urad. V pričakovanju teh rezultatov pa je dokaj zanimiv statistični pregled o sedanjem številu mladih v naši deželi na o-snovi obstoječih uradnih podatkov
Skupno je v naši deželi v starosti do 25 let 414.899 mladih, od katerih 82.360 v tržaški pokrajini, 47.C46 v goriški in kar 285.493 v videmski pokrajini. Moški v vseh treh pokrajinah presegajo število ženske v naslednjem razmerju: Trst: 42.419 proti 39.941, Gorica 24.126 proti 22.920, Videm 146.653 proti 138.840.
Ro posameznih starostnih obdob. jih pa je število mladih v naši deželi naslednje:
V	tržaški pokrajini: moških do 6. leta starosti 8-687, od 6. do 14. leta 12.204, od 14. do 21. leta 12.462, od 21. do 25. leta 9.146; žensk: do 6. leta 8.072, od 6. do 14. leta 10.972, od 14. do 21. leta 12.553, od 21. do 25. leta 8.524.
V	goriški pokrajini; moški do 6. leta 5.173, od 6. do 14. leta 6.966, od 14. do 21. leta 7.032, od 21. do 25. leta 4.955; žensk do 6. leta 4.953, od 6. do 14. leta 6.736, od 14. do 21. leta 6.767, od 21. do 25. leta 4.464.
V	videmski pokrajini: moški do 6. leta 31.386, od 6. do 14. leta 44.008, od 14. do 21 leta 44.623, od 21. do 25. leta 26.636; žensk do 6. leta 30.180, od 6. do 14. leta 42.823, od 14. do 21. leta 41.988, od 21. do 26. leta 23.849.
Zanimivi so tudi podatki o stop; I Vesplst se Je prevrnil na asfalt , nji poklicne izobrazbe. V tržaški, ter se poškodoval po glavi, obra- | pokrajini ima šolsko diplomo do zu in udih. Z rešilnim avtomobi-
14 leta starosti 6.115 moških in 5.686 žensk, bo 21. leta starosti 12.304 moški in 12.436 žensk, do 25. leta starosti pa 9.058 moških in 8.405 žensk; v goriški pokrajini do 14. leta starosti 2.884 moških in 2953 žensk, do 21. leta starosti 6.931 moških in 6.698 žensk, do 25. leta starosti pa 4 906 moških in 4.408 žensk; v videmski pokrajini do 14. leta starosti 16.479 moških in 16.568 žensk, do 21. leta starosti 43.610 moških in 41.028 žensk, do 25. leta starosti pa 26.070 moških in 23.112 žensk.
Število mladih do 25. let starosti, ki so brež šolskih diplom, je zelo niizko: 90 moških in 119 žensk na Tržaškem, 49 moških in 56 žensk na Goriškem ter 566 moških in 737 žensk na Videmskem.
Obvestilo filatelistom
Poštna uprava sporoča, da bodo 6. maja prodajali v Genovi in Turinu v vseh poštnih uradih samo v filatelistične namene naslednje znamke: po 1, 6, 40, 60, 70, 80 in 200 lir serije (dtalia Turrita«. Te znamke se razlikujejo od znamk, ki so v rednem prometu, samo po obliki, ker so za en milimeter manjše.
Z vespo v avto
Z vespo se je včeraj ponesrečil 57-letni delavec Vittorio Sergon, ki stanuje v Ul. Pondares 5. Okrog 14. ure se je peljal po cesti proti Lovcu, ko je na nekem ovinku zaradi previsoke hitrosti zavozil preveč na desno ter trčil v fiat 600, ki je bil parkiran ob cesti.
lom so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Županstvo sporoča
V zvezi z vedno večjim prome tom pri Sv. Ivanu je župan izdal nekaj ukrepov za večjo varnost prometa na tem področju: 1. prepoved Parkiranja vozli na Vrdelski cesti na strani sodih števil od hišne štev. 52 dalje; 2. ustanovitev parkirnega prostora za avtomobile v Ul. Bealo Angelico na strani lihih števil ln 3. prepoved parkiranja vozil v Ul. S. Cilino na strani lihih števil od hišne štev. 81 do Trga Gioberti.
V svojem stanovanju v Ul. del Monte .18 se je včeraj zjutraj spotaknila in padla 48-letna Amabile David por. Sambonifacio ter se pri padcu močno pobila po glavi. Z rešilnim vozom Rdečega križa so jo odpeljali v bolnišnico; tu so jo zaradi hudih poškodb s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
SKBOKI,KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATER1A1 trst lil Mazzini 53 I el 133-3« 1
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
ZNANO PAPIRNICO ŠTOKA JE MOJSTRSKO PRENOVILO podjetje ERNESTO P. IZ ČER VINJANA
Izreden je občutek, ko stopiš v prodajalno, ki slavi petdesetletnico neprekinjenega delovanja in ki je hkrati temeljito prenovila svojo podobo.
Papirnica Štoka v Ul. Milano 37 je bila ustanovljena prav 1914. leta.
Danes se predstavlja klientom v novi podobi, popolnoma prenovljena in nudi svojim odjemalcem široko izbiro šolskih potrebščin, knjig in bonbonier.
Trgovino je v celoti prenovilo znano podjetje kav. Ernesta P. Iz červi-njana, 'ti je ponovno znalo vtisniti svoj osebni slog.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Beneški Slovenci in Furlani pred skorajšnjimi volitvami
Koliko emigrantov iz tujine bo prišlo volit domov? - Stalno upadanje števila volivcev
Nezadovoljstvo furlanskih krogov 1 lom, propada, ker ni delovnih mest v videmski pokrajini, o katerem so 1	™ =« ™» v—i„*	—
pisali italijanski listi (Messaggero Veneto, II Gazzettino, D Corriere della Sera in 1’Unita), je radikalnejše in nekoliko organizirano v primerjavi s pasivnim in spontanim nezadovoljstvom ter razočaranjem beneških Slovencev, ki temelji na tem, da ni Italija v sto letih ničesar ukrenila, da ne bi bilo treba biti beneškim Slovencem odvisni samo od emigracije, če so hoteli živeti, prehranjevati svoje družine in sploh obstati. Leta 1968, v letu dvojnih pomembnih volitev, deželnih in političnih, vedo vsi beneški Slovenci, da bodo živeli le od denarnih «rimes» svojih emigrantov in da bo preteklo še marsikatero leto, preden bodo lahko doma dobili dobro plačano mesto v industriji. Pri volitvah leta 1963 v italijanski parlament in senat so volili v Beneški Sloveniji v glavnem samo tisti, ki živijo doma. Emigrantov je prišlo na volitve, kljub temu da so imeli brezplačno vožnjo na vlakih, komaj okoli 300. Tako malo so se zanimali za volitve, da niso bili pripravljeni žrtvovati nekaj dni dela in izgube seveda dveh ali treh dnevnih plač, pa čeprav vsakega od njih mika videti domačo vas in se odpočiti doma vsaj za dva ali tri dni.
Verjetno se bo letos zgodilo isto, da se bo vrnilo neka., sto emigrantov v Beneško Slovenijo na volitve, ker bi radi uživali nekaj domačih dni v majskih dnevih.
Beneški Slovenci vedo za pismo 529 duhovnikov videmske pokrajine, ki so ga ob začetku leta naslovili na najvišje državne vrhove njihovi dušni pastirji iz obupa nad sedanjim stanjem v videmski pokrajini, ko zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja v hribih propadajo vas, družina, polje in sploh vsa pokrajina, ki so ji odvzete vse aktivne delovne moške in ženske sile. Iz solidarnosti so tudi slovenski dušni pastirji v svoji moralni odgovornosti za materialni in duhovni dobrobit slovenskih vernikov pristavili podpise na spomenico velikanske večine dušnih pastirjev v videmski pokrajini.
Beneški Slovenci so opazovali protestne demonstracije v Karniji, njihovo splošno stavko ir ostre karnijske kritike na račun centralnih rimskih in krajevnih deželnih oblasti, ker Karnija, kljub vsem zagotovi-
loma in so vsi Karnijci, kot vsi naši slovenski ljudje, na delu v emigraciji. Beneški Slovenci vedo za avtonomistično gibanje Furlanov «11 Movimento Friuli*, za njihovo glasilo «Friuli doggi* in popolnoma razumejo njihovo ogorčenje. Beneški Slovenci se zavedajo, da je njihova usoda prav laka kot usoda Furlanov, da niso bile izpolnjene tiste najnovejše furlanske in slovenske zahteve, da bi Furlani in Slovenci doma živeli in delali za svoje družine, ampak da so morali vseh sto let združenja z Italijo v čedalje večjem številu odhajati v emigracijo, dokler niso prišli zdaj v 1. 1968 do tega, da morajo prav vsi odrasli delati v emigraciji v tujini, če hočejo živeti in hraniti svoje družine.
Beneški Slovenci pa so opazili, da so v nečem še mnogo na slabšem od samih hribovskih Furlanov, da nimajo prav nobenega svojega slovensko govorečega zastopnika iz Beneške Slovenije, to je ali iz Nadi-ških dolin ali iz Rezije ali zahodne Beneške Slovenije na bregovih Tera, nobenega svojega predstavnika ne v parlamentu in niti ne v deželnem ali pokrajinskem svetu. Ali jim bodo tisti, za katere bodo glasovali, pomagali s svojo politiko priti do dela v industriji doma?!
V Beneški Sloveniji je manj ženskih kot moških volivcev, kakor kaže naslednja razpredelnica.
Volivci vpisani v volilnih seznamih slovenskih občin čedadskega okraja
VOLIVCI
Rezid.
prebiv.
OBČINA	moški žen. skup. 1. 1961			
Dreka	417	348	765	1128
Grmek	562	522	1084	1645
Podbonesec	1242	1054	2299	3306
Sv. Lenart	664	665	1329	2077
Špeter	937	940	1877	2842
Sovodnje	645	570	1215	1741
Srednje	509	472	981	1554
	4976	4571	9550	14293
god poglavitno zaposlenost. V prejšnjih desetletjih so ženske presegale število moških volivcev. Špeter in Sv. Lenart s svojimi šolami in drugimi možnostmi za življenje pa imata nekaj več ženskih volivcev kot pa moških, ker je pač več žensk doma kot pa v hribovskih krajih. Prevladuje, kot je znano, mišljenje, da ženske v Italiji volijo rajši konservativne kandidate Koliko bodo pa dejansko oddali glasov moški ali pa ženske, je pa še negotovo. Kot je znano, je bilo ob zadnjih političnih volitvah 1. 1963 precej belih glasovnic oddanih prav v naših slovenskih emigrantskih krajih. Dalje je še negotova udeležba emigrantov pri volitvah. Težko je predvideti, koliko emigrantov se bo vsaj iz bližnjih emigrantskih delovnih središč odpravilo na pot, da bi volili doma. Verjetno je zato, da bo število ženskih oddanih glasov v naših slovenskih krajili prekosilo število moških glasov, pa čeprav je žensk samo v sedmih slovenskih občinan za 405 manjše od moških vpisanih volivcev.
A. R.
PREDLOG OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
V skladu z zakonom naj državni organi skrbijo za šolska poslopja
Med poletnimi meseci bodo občinski uslužbenci delali samo v dopoldanskih urah ■ V potek soja občinskega sveta
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je predsedoval župan Martina, so sklenili poslati državnim organom zahtevo, naj v skladu z zadnjim zakonom sami upravljajo šolska poslopja in da bo občinska uprava to upravo o-hranila samo toliko časa, dokler je država ne bo prevzela v svoje breme. Odborniki so nadalje obsežno govorili o pobiranju smeti ter mestni avtobusni službi, kakor tudi o prošnjah za zdravniško pomoč potrebnim občanom.
Občinski uradi bodo tudi v letošnjem poletnem razdobju, ki gre od 16. junija do 15. septembra odprti po neprekinjenem umiku samo v dopoldanskih urah od 7.30 do 13.30. Občinskemu svetu bodo predlagali, naj uslužbencem priz-
imiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiuiiiimiiHiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiil
VESTI IZ SOVODENJ
V petek zvečer bo spet seja občinskega sveta
Med 1246 volivci sovodenjske občine prevladujejo ženske
Zanimiva je ugotovitev, da je več moških kot ženskih volivcev. Žen-,ske v hribovskih krajih Beneške Slovenije prej zapuščajo svoje rojstne vasi in odhajajo na delo v tujino ali pa po italijanskih mestih in se mnoge ne vračajo več domov. Izgubijo volilno pravico, ker so se poročile drugod ali pa dobile dru-
•iiiiiiiiiiiii um iiium m iii m iii iiiiii iii iiiii um t mi 111111111 ■luiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiinimiiiniMiiiiiMiiiiii
•« lif	/	I
Zgovoren dokaz trdoživosti slovenskega narečja
Zanimiv rezijanski dokument objavljen v iurlanski reviji
Sovodenjski župan Jožef češčut je sklical za petek, 10. tm. zvečer ob 20. uri sejo občinskega sveta, ki bo v sejni dvorani na županstvu.
Dokument in članek je prispeval znani slovenski etnograf dr. Milko Matičetov
Zadnja trojna številka furlanske revije «Ce fastu?* je posvečena spominu velikega furlanskega jezikoslovca dr. Corgnalija. Hkrati pa predstavlja ta številka tudi slovo dosedanjega dolgoletnega urednika dr. Gaetana Perusir.ija. Dr. Cor-gnali in dr. Perusini pomenita pa tudi za nas Slovence tiste strogo objektivne furlanske znanstvenike, ki so pri raziskovanju in zbiranju jezikovnega in narouopisnega gradiva ter ljudske umetnosti priznavali slovenske elemente v furlanskem življenjskem prostoru in furlanske vplive na slovenski svet, kar bi bilo čudno, če n.- bi bili obstajali pri poldrugem tisoču prepletanju slovenščine in furlanščine na geografskem prostoru, ki je poznano kot Furlanija. Čisto drugačna sta bila od nekaterih zelc redkih posameznikov, ki izkoriščajo gostoljubno streho furlanskega filološkega društva samo zato, da bi odrekali slovenskim narečjem v Furlaniji pripadnost k slovenskemu jeziku, ali pa celo, da vse etnografske običaje izvajajo iz furlanskega, kakor da se ne bi oba ta naroda oplajala vzajemno drug drugega.
V zelo bogatem zadnjem zvezku «Ce fastu?* je tudi članek dr. Ma-tičetovega: »Canzoni resiane*. Dr. Matičetov odjavlja fotografski posnetek letaka, tiskanega v Gemoni (Huminu) 1. 1930, ki prinaša nekaj pesmi v rezijanskem slovenskem narečju, in sicer pesem, s katero se rezijanska Opera Nazionale Dopo-lavoro predstavlja n;- večji folklorni predstavi v Gemoni (Huminu) v pustnem času leta 11)30, v času, ko je bil fašizem na vrhu, s svojimi slovenskimi rezijanskimi pesmimi. Prva pesem se začenja z besedami «Lipaj muj hosprdje* S to pesmijo so se Rezijani predstavili publiki. Druga pa je znana rezijanska narodna pesem: «Ta hora Cuzorine da na mii štiri roshize».
Ta zadnja pesmica je zdaj natisnjena na uradnem papirju kot glava uradnih spiso" sedanji folklorne rezijanske skupine (Cruppo Folclori-stico Val Resia). Dr. Matičetov je naletel na ta tiskani rezijanski letak iz fašističnih časov, ko je s skupino italijanskih znanstvenikov iz Rima proučeval etnografsko gradivo v Liščacu, mali rezijanski vasici. V Reziji je ob tej priliki naletel na gosp'.' Marijo Copetti, ki je pred 38 leti napisala na list slovenske rezijanske pesmi, ki so bile nato natisnjene kot letak za folklorno prireditev fašističnega «Opera Nazionale del Dopolavoro*. Letak in nastop rezijanskih folkloristov v najbolj črnem fašističnem času v Gemoni priča kako so Rezijani vdani svojim izročilom in svojemu je ziku in kako se tega niso bali izpovedati v javnosti pred očmi široke italijanske in furlanske publike v
Gemoni (Huminu). Veseli nas, da je ugledna furlanska revija prinesla članek dr. Matičetovega, ki je izsledek združenega italijansko-slo-venskega znanstvenega dela na obmejnem ozemlju, ki je naseljen s Slovenci, ki govore tod razna svoja slovenska narečja.
Ob tem pa se nam vsiljuje neprijetna primerjava med tem letakom iz 1. 1930 in današnjostjo, ko sicer rajmočnejša stranka v Furlaniji na vsa usta razglaša svoje krščansko naziranje o enakopravnosti narodov in jezikov, praktično pa dela tako, da n' nikjer mesta slovenskim narečjem v videmski pokrajini, kaj šele, da bi dopustila, da bi na eni izmed njenih kulturnih folklornih prireditev smeli Rezijani ali Slovenci iz Nadiških dolin tiskati, recitirati ali peti svoje slovenske pesmi v narečju in za boljše razumevanje tisaati dvojezične letake v slovenščini in v italijanščini.
A. R.
Na dnevnem redu je 10 točk. Razpravljali bod" o najetju posojila pri državni blagajni za kritje občinskega primanjkljaja iz leta 1967, ter primanjkljaja iz leta 1966. Razpravljali bodo nadalje o nakupu zemljišča, na katerem nameravajo graditi občinsko telovadnico z deželnim prispevkom. Izvolili bodo občinskega predstavnika v šolski patronat ter pregledali in morebiti o-dobrili sklep odbora za povišek plače šolskim postrežnicam. Prav tako-. boda-)Jiqj;ali. potrditi sklep izvršnega odbora o ustanovitvi občinskega volilnega urada ter dopolnilne •doklad« občinskim nameščencem v smisla zakona št. 249 od 18, marca 1968.
Na dnevnem redu so tudi predlogi za spremembe nekaterih postavk v občinskem proračunu ter poveri-tev izdelave občinskega regulacijskega načrta strokovnjaku. Pod točko razno se bodo pogovorili še o drugih občinskih problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu.
Jutri zvečer ob 20. uri se bo na županstvu v Sovodnjah sestala občinska volilna komisija, da bi izvolila 10 skrutinatorjev za bližnje državne in deželne volitve, ki so potrebni za obe volišči v Sovodnjah in v Gabrjah Ob te’ priliki naj o-menimo, da so na županstvu zaključili tudi s pregledom volilnih upravičencev. Po zadnjih podatkih imajo v občini 1246 volivcev za poslansko zbornico in 1150 za senat. Med volivci za poslansko zbornico je 592 moškin in 654 žensk, za senat pa 537 moških in 613 žensk. Mladih volivcev od 21. do 25. leta je 96; med njimi je več moških (55) kot pa deklet (41).
V Števerjanu so izbrali skrutinatorje
Občinska volilna komisija se je zbrala k seji na županstvu in dolo-
čila pet skrutinatorjev za občinsko volišče v Števerjanu ki je edino za vso občino. Izbrani so bili naslednji občani: Edvard Hlede, Jožef Skok, Franc Koren, Ivan Humar in Ferdinand Komjanc.
Miting ansamblov «beats» danes v Števerjanu
V parku posestva Taco bo danes ob 16. uri tekmovanje zabavnih ansamblov, ki ga prireja prosvetno društvo «Briški griči v okviru svojega prvoma;skega clavja. Do včeraj zvečer se je prijavilo deset ansamblov iz Gorice, ni pa izključeno, da se bo danes tik pred pričetkom prijavil še kdo. Vsi prijavljeni ansambli imajo moderne nazive, ki danes prevladujejo v svetu zabavne glasbe. Najčešče posnemajo ansamble «beats* ter si nadevajo tudi angleška imena. Tako se bodo danes zvrstili na odru: The New Aics Group, 1 Nobili, The New Dalton Group, The New Boys Group, I Visconti, The Akin Toneš, Coram Nobis. Poleg modernih glasbil bodo prevladovala tudi moderna oblačila, ki navdušujejo mlado generacijo ter bodo poleg samega glasbenega podajanja — prav gotovo predstavljala atrakcijo današnje prireditve.
Prireditelji so dali na razpolago dokaj lepih denarnih nagrad, ki služijo za vabo zabavnim ansamblom. Lansko leto se je na mitingu v Taco je vem parku zbralo prav gotovo nad tisoč pripadnikov mladega sveta skupno z njihovimi starši. Če to vreme naklonjeno, bo tudi danes cementna plošča natrpana navdušenih oboževalcev mladih godcev.
Mednarodno košarkarsko prvenstvo sedmih vojaških ekip se prične danes v Gorici (dvorana UGG) s svečano otvoritvijo ter prvimi prevenstvenimi tekmami, ki se bodo nadaljevale ves teden.
HiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiii iiiiiii iiiiiui n iiiiii iiiaiiiiiimiaiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin n
OKROŽNO SODISCE V GORICI
Upokojenec povabil dekleti na dom in ju prijavil zaradi tatvine
Vrnil se je k svoji ločeni ženi ter jo napadel - Sedel bo štiri in pol leta • Imel je v redu dovoljenje za odvoz soškega peska
Ettore Barsini, 81 -letni upokojenec iz Gorice, Ul. IX. agosto 7, je dne 9. avgusta lani prijavil policiji, da so mu ukradli bronast kip Madone, zlato uro z verižico, obeskom in briljanti. Dodal jc še, da sumi tatvine dve dekleti, ki ju je prejšnji večer povabil na svoj dom.
Prejšnji večer je namreč šel o-krog polnoči z nekim prijateljem v bar »Trieste* v U!. Sauro in tam sta se seznanila s 37-letno Antoniet-to Venier iz Gorice, Korzo Verdi 62 ter njeno prijateljico 27-letno Bruno Mazzuchin s Trga Culiat 8. Skupaj so pili pivo in potem je obe ženski Barsini povab’1 na svoj dom. Po njunem odhodu je opazil tatvino.
Pri zaslišanju sta obe ženski tajili, da bi kradli in Venierova je dejala, da ji je Barsini sam daroval kip Madone. Isto sta ponovili tudi pri sodni razpravi in sodišče je obe oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženki sta zagovarjala od v. Pascoli in Blessi.
Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča so zaključili tudi obravna vo proti 32 letnemu Michelu Cande loru, mehaniku iz Ločnika, Alle Ru
pis 1. V septembru lani je dnevna kronika pisala o njegovem napadu na njegovo ženo Lilijano Tonut od katere je bil sodno ločen ter je stanoval v Ul. Coronini 22 v Gorici. Zvečer nekaj po 20. uri je prišel pred stanovanje in ker mu žena ni hotela odpreti, je razbil šipo pri vratih v stanovanje, planil v spalnico in zasledoval ženo, ki je skočila skozi okno ter se zatekla v Zimicovo gostilno, ki je v isti hiši. Z upeko jo je udaril po glavi in ji povzročil poškodbe, ki si jih je morala zdraviti h dni. Rešil jo je gostilničar Ivan Zimic, ki je podivjanega moža spodil iz hiše.
Candoloro se je potem vrnil v stanovanje in tam odnesel ženi 41 tisoč lir v gotovini Potem se je zatekel k svoji materi v Krmin, kjer ga je policija tudi našla. Svoje dejanje in tatvino je priznal, izgovoril pa se je, da je prišel k ženi z dobrim namenom, da bi se z njo pobotal, ko pa mu ni hotela odpreti, se je razjezil z navedenimi posledicami Povedal je tudi, da sta se z ženo sodno ločila nekaj dni prej, dne 30 avgusta.
Ker ie uil obtoženec že prej več
krat kaznovan, so bili sodniki bolj strogi ter so ga obsodili na štiri in pol leta zapora ter plačilo globe 60 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov.
S polno formulo, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, so oprostili 50-letnega Fulvia Bulla iz Trsta, Ul. Economo 12/8. Mož je bil obtožen, da je jeseni leta 1966 pred 28. septembrom neupravičeno odpeljal z brega ob Soči, kjer ga je nakopal, kakih 40 kub m gramoza in peska, ki je last državnega demanija. Obenem da je kopal ta material na manj Kot 40 metrov razdalje od soškega brega Obtoženec in njegov branilec odv. Fasti iz Trsta sta predložila sodnemu dvoru pismene dokaze, da je imel v redu dovoljenje za kopanje in odvoz soškega materiala, ter da je kopal in odvažal gramoz m pesek na kraju, kjer mu je bilo to dovoljeno. Po daljšem posvetu je sodišče ugotovilo, da gre v tej zadevi le za u-pravni postopek ter da ne spada pred sodnike in ga je zato tudi o-prostilo.
Drž. tož. La Greca; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Arculeo in Mancuso; zap. Modetti.
na mesečno doklado v višini 3 odst. plače, ki jo predvideva zakon 249. Kar zadeva javna dela, naj omenimo odločitev občinskega odbora, da s prihranki od popravila makadamskih okoliških cest uredi Ul. del Collio v Ločniku za skoraj 13 milijonov lir. Razširili bodo vhodna vrata iz Ul. Boccaccio na izvozni trg, da bi mogla skozi nje tudi večja vozila ter nakupili za nekaj nad 3 milijone lir zemljišča za potrebe občinskega vodovoda. Prihodnja seja občinskega sveta bo v petek 10. maja ob 18.30.
Delavka iz štandreža se je ponesrečila na delu
V civilni bolnišnici v Gorici so včeraj ob 17.15 nudili prvo pomoč 39-letni Aniti Zavadlav iz štandreža, Mihaelova cesta 191, ki se je malo prej ranila na levem palcu, ko je na delu v podjetju IMCA v Gorici po nesreči vtaknila prst med kolesje nekega stroja. Okrevala bo v 7 dneh.
Mopedist je trčil z vojaškim vozilom
Pri trčenju z vojaškim vozilom si je včeraj zjutraj zlomil levo stegnenico 61-letni Alojzij Bajt, ki je po rodu iz Anhovega ter živi sedaj kot upokojenec v Moraru. Bajt se je nekaj po 8. uri peljal z mopedom iz Ločnika proti Gorici. V nasprotni smeri je prihajal po Ul. Madonnina vojaški avto, ki ga je vozil 22-letni Aduino Vi-snara vojak pri 82. pešpolku. Avto je podrl mopedista, ki je pri padcu dobil hude poškodbe. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju zaradi zloma leve stegnenice in drugih poškodb. Karaba-
0BVESTIL0
ZA IZLETNIKE V DALMACIJO
Vse tiste, ki so se vpisali na podružnici Primorskega dnevnika v Gorici za izlet v Dalmacijo, prosimo, naj se jutri zglasijo na podružnici zaradi dopolnitve osebnih podatkov in plačil. S seboj naj prinesejo potni Ust.
njerji letečega oddelka iz Gorice so ugotovili precejšnjo škodo na mopedu, ocenjeno 30 tisoč lir. Vojak in njegovo vozilo niso utrpeli posebne škode.
«Pripravljen sem pomagati pri reševanj~u problemov.
Podtajnik Ceccherini na obisku na sedežu trgovinske zbornice
Predsednik zbornice je gostu poklonil zlato kolajno Goričani imajo vso moralno pravico do proste cone
Včeraj dopoldne je bil na obisku na sedežu trgovinske zbornice v Gorici podtajnik notranjega ministrstva posl. Ceccherini. Spremljali so ga prefekt dr. Pietrostefa ni, podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, predsednik urada za krajevne ustanove odv. Macorattd.
Gosta so sprejeli predsednik od-
Ob prvomajski proslavi so se
števerjanski prosvetarji spomnili tudi padUh borcev za svobodo ter so položili pred spomenikom na trgu lep venec v imenu »Briškega griča«. Odbornik Saverij Rožič se jih je spomnil s krajšim govorom, številni udeleženci prosla-
ve so se jih spomnili z enominutnim molkom, godba na pihala iz Nabrežine pa je zaigrala žalo-stinko. Prvomajsko proslavo so priredili tudi v Doberdobu, kjer je govoril sindikalist Karel Černič, igrala pa je godba na pihala. (Na sliki svečanost v Števerjanu).
iiiiiiilliimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA VEČJO PROMETNO VARNOST
Avtomatična semaforska ureditev križišča na goriški vpadnici
Še v tem tednu bo v til, Leoni začela delovali semaforska naprava na podlagi gostote prometa Pešci si bodo sami odpirali pot
Na križišču Ulic Brigata Casale, Leoni, Leopardi,. Pascoli in Vicolo del Guado bodo že v tem tednu pričeli delovati semafori, ki bodo docela avtomatizirani ter bodo «u-poštevali« gostoto prometa. Pred semafori bodo namreč v tleh vgrajene posebne plošče, ki bodo ob prehodu vozila sporočale v o-
luiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuniaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiii
JUBltEJ ZASLUŽNEGA PROSVETNEGA DELAVCA
Angel Forčič je praznoval
s Svetega 75-letnico
Pred kratkim je praznoval 75-letnico življenja, po vsem Goriškem znani prosvetni delavec Angel Forčič s Svetega pri Komnu. Nerad pripoveduje o sebi in svojem delu, vendar dostavlja, da je potrebno seznaniti mlajši rod,, s kakšnimi žrtvami in težavami smo v tistih časih gradili našo prosvetno stavbo.
Forčič se je rodil v revni 14-član-ski družini. Aktivno je začel sodelovati v prosvetni dejavnosti že kot mlad mizarski vajenec v Solkanu, nato pa kot mizarski pomočnik v Gorici. C)b izbruhu balkanske vojne je bil član odseka za pomoč balkanskim bratom. Seveda ga je avstrijska policija priprla ob . začetku prve svetovne vojne, kot srbofila. Vlačili so ga iz zapora v zapor. Med drugim je bil zaprt v vojaških zaporih na sedanjem Trgu Oberdan, na rihemberškem gradu in tudi v Ljubljani na gradu, kjer se je srečal z Ivanom Cankarjem in dr. Ivanom Tavčarjem. Vtaknili so ga v kazenski bataljon na srbsko fronto in nato na italijansko fronto, kjer je prestal 10 ofenziv. Ob polomu, leta 1918, se je takoj javil narodnemu svetu v Gorici, kjer ga je predsednik dr. Karel Podgornik postavil za poveljnika severnega kolodvora.
V dobi med obema vojnama je zopet krepko poprije1 za prosvetno delo. Organiziral je propagandno mrežo po vsem spodnjem Krasa Bil je tudi predsednik prosvetnega društva »Mladika* v Gorici. Skratka, delal je, kot sam pravi, «z žago in umom* in takr so tekla leta težkega narodnega boja.
Začela se je druge svetovna vojna. Italijanske oblasti so ga aretirale že leta 1942 skupaj s 14-letnim
sinom. Ob polomu, septembra 1943, se je takoj vključil v OF kot aktivist. Bil je šolski referent. A že leta 1944 so ga zaprl; Nemci in odpeljali na prisilno rielo v Nemčijo. Obsojen je bil v Dp.chau, a so ga pozneje prepeljali k požganim Ko-mencem. Ob koncu vojne so jih osvobodili Amerikanci. Vrnili so se, v sicer požgano, a svobodno domovino. Slavljenec se je spet vključil v prosvetno-politično delo in kljub svojim letom še večino ne miruje. Že 10 let predseduje Društvu upokojencev v Komnu Zdi se le suhoparen življenjepis, a je v resnici košček kulturno-po-litične zgodovine goriških Slovencev. Forčiču, ljudskemu kulturniku, pa želimo še mnogo zdravih let!
srednjo avtomatsko napravo, koliko vozil čaka pred semaforom. Več vozil ko bo stalo pred semaforom. delj časa bo semafor odprt. Takšen avtomatizem so pred dnevi namestili tudi na enem izmed najbolj prometnih tržaških križišč ter se je docela obnesel, saj uspešno zamenjuje stražnika ter odpira prosto pot za tiste ceste, kjer je več vozil. Z županovo odredbo bodo u-redili tudi smer voženj. V Ul. Pascoli bo moč zapeljati samo iz Ul. Leoni in Manzoni, v Ul. Vicolo de! Guado pa samo iz Ul. Brigata Casale in Ul. G. Gozzi. V teh dneh nameščajo vertikalno ter horizontalno signalizacijo ter bo potrebno nekaj časa, da se bodo vozniki in pešci nanjo navadili, zlasti zaradi nekaterih omejitev v prometu. Ker bo semaforska ureditev avtomatična bo neprestano delovala dan in noč.
Kot zanimivost naj omenimo tudi posebno napravo za pešce, če bodo hoteli prečkati cesto, bodo morali pritisniti na poseben gumb na semaforskem stebru, ki bo prižgal napis «Avanti» ter tako pešcem omogočil prečkanje ceste. Ker se bodo ob napisu AVANTI prižgale za voznike rdeče luči, bodo pešci lahko nemoteno prekoračili pot.
S semaforsko ureditvijo tega križišča, kjer prihaja do pogostih pro. metnih nesreč, se bo v veliki meri izboljšala prometna varnost na tej morda najpomembnejši in najbolj komplicirani goriški vpadnici.
iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■■ima Hiijiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiii mn ti milini || 1111,111,,, m mi
bora trgovinske zbornice cav. Bres-san in odborniki. Predsednik se j® v svojem pozdravu zahvalil poslancu Ceccheriniju za učinkovito pomoč, ki jo je dal goriškemu gospodarstvu s svojim prizadevanjem za obnovo goriške proste cone. Prav njegov poseg je bil odločilen za odstranitev ovir zaradi nasprotovanja nekaterih sosedov. Poudaril je, da so mu zato hvaležni vsi sektorji goriškega gospodarstva. Ob zaključku mu je poklonil zlato kolajno trgovinske zbornice.
Ceccherini se je zahvalil za tepe besede in za odlikovanje in dodal, da današnja svečanost ne sme biti kakšno posebno priznanje z® to, kar je storil v korist goriške proste cone, ker je storil sam« svojo dolžnost v okviru obvez; jih je prevzel v zadnjih 20 letih nasproti Goričanom. Poudaril je' imajo Goričani vso moralno pravico do proste cone in pravico P°' moči vsega naroda spričo škode, ki so jo utrpeli v vojni in zaradi njenih posledic.
Odgovornim organom je prip®' ročal, naj temeljito proučijo u' stroj proste cone, da bi ta H111 bolj koristila goriškim potrošili' kom. Izrazil je nadalje željo, da bi se goriška industrija še bot) razvila in ustvarila še več novih delovnih mest za domačo delovrte silo. Zaključil je z zagotovitvi)®-da je vedno pripravljen pomaga0 pri reševanju goriških gospodarskih problemov.
Trčenje dveh avtov pri Madonnini
Sinoči nekaj po 18. uri sta na križišču pri Madonnini trčila dva avtomobila pri čemer sta bila r®" njena 47-letni Remo Licinio iz Lečnika, Trg S. Giorgio 33 in njegova sestra 54-letna Anita, ki stanuj®
istotam. Oba so pridržali v
civil-
ni bolnišnici in sicer Rema za 1 dni zaradi udarca v levo nogo t®f Anito za 10 dni zaradi udarca v lobanjo, rane nad levim očesote in zgornji ustnici.
Trčenje je povzročil neki avt®’ mobilist, ki je prihajal iz Podg®" re na križišče v trenutku, ko J® prihajalo drugo vozilo po cesti iz Ločnika.
g
lavni
Gorica
VERDI. 15.15: «Piano piano,
no11 T.
kinemaskoP®
Curtis. Italijanski v barvah.
CORSO. 15—22: «Gangster Story“' W. Beatty in F. Dunaway. Ai®®| riški barvni film. Mladini P0® 18. letom prepovedan.	,
MODERNISSIMO. 15.15-22: «La & nese«, A. Wiamenski in J- ’ Leoud. Francoski film.
CENTRALE. 15.00:	«11 piu gr®®'
de colpo del secolo«, J. in M. Lee. Italij .-franc, aukcija v barvah.	.
VITTORIA. 15.00:	«Conta
ia rovescia«, J. Caan in J Mo® ' Ameriški kinemaskope v barva11,
'Iršič
1»
GaH11
kop1,0"
Včeraj-danes
AZZURRO. 14.00:	»Preparati
bara«, F. Hill in G. Eastman, h nemaskope v barvah. EXCELSIOH. 14.00:	»Bernami®1'’
M. Morgan. Barvni film. , PRINCIPE. 14.00: »Senza un at®' mo di tregua«, L. Marvin. 2®** ni film.	..
SAN MICHELE. 14.00:	«11
losso di Roma«, G. Scott, v h® vah.
It on kr
25.1«*
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V občini Gorica je bilo v tednu od 28. aprila do 4. maja letos 20 rojstev, 10 smrti, 15 oklicev in 12 porok.
ROJSTVA: Gabriella De Filippi, Enrico Feudale, Sandro Miliavaz, Alessandra Pelesson, Laura Deprat, Roberta Pian, Michele Feresin, Roberto Viezzoli, Enrico Comar, Pa-trizia Crassini, Amedeo Marussi, Alessandro Tonelli, Carlo Fachin, Alessandra Crismani, Mara Jug, Mi-caela Cobbe, (morda napačno napisano slovensko ime Mihaela?), Riccardo Calligaris, Massimiliano Radin, Massimiliano Visintin, Raffaella Bortolotti.
SMRTI: 82-letna Maria Bregan-tic, vd. Pintar, Giuseppina Luciani, por. Cravos, stara 50 let, 42 letna Nives Remoli, por. Specchia,
79-	letna Anna De Cole, vd. Bemes, 88-letni Rodolfo Drufovka, 77-let-na Maria Bonifacio, por. Misdaris,
80-	letni Emilio Provedel, 69-letni Francesco Brisco, 71-letna Orsola Padovan, vd. Komel.
OKLICI: Optik Gustavo Maestrut-ti in uradnica Varia Vizin, geometer Marino Macuzzi in uradnica Paola Todaro, uradnik Antonio Francesco Benevento in učiteljica Silva Machius, uradnik Camillo Belli in uradnica Giuseppina Hi-nek, delavec Alfiero Delneri in Severina Tondello, kmetijski izvedenec Giovanni Lombardi in tekstilna delavka Eleonora Frati, delavec Bruno Marson in papirničarka Li-liana Nardin, Riccardo Canali m iikarka Annamaria Pettarin, mehanik Giovanni Severo in učiteljica Maria Margherita Lapanja, finan
car Cesare Vargiu in prodajalka Miranda Deslizzi, Luigi Pinausi in prodajalka Maria Grazia De Piero, uradnik Antonio Mocorutti in Anna Donada, šofer Luciano Braim in tekstilna delavka Maria Koren, gostilničar Federico Gravnar in Bruna Miklus, vojaški oficir Giovanni Spedicato in učiteljica Oro-za Parato.
POROKE:	Cvetličar	Raimondo
Gorian in uradnica Wanda Pers, uradnik Giuliano Franzoni in uradnica Loredana Sentieri, bančni u-službenec Bruno Maj orani in Renata Gianesini, vojaški oficir Vin-cenzo Gazzillo in Carmen Vettese, delavec Sergio Canola in Maria Sarani, šofer Aldo Serazzolo in prodajalka Berina Pulc, uradnik Si-rio Moletta in uradnica Bruna Plazzi, trgovec Loreto Vento in Claudia Lando, oficir Francesco Petrillo in iikarka Angiolina Bari-le, upokojenec Livio Buttarello in prodajalka Mirella Licer, bolničar Enzo Quai in tekstilna delavka Maria Paoletti, obrtnik Vittorio Alberti in trgovka Lidia Ottoboni.
EXCELSIOR. 15.00:	»La
ora«, Antony Quinn in Virna si, v barvah.	,
RIO. 15.00:	«Rita la zanz®r®/
Rita Pavone m Gino Bran)*® v kinemaskopu in barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA	j.
Danes ves dan in ponoči je 0,)( prta lekarna Cristofoletti, Trav®1 — tel. 29-72.
TRŽIČ	.
Danes ves dan in ponoči j® p
prta lekarna «Rismondo» dr. j smondo, Ul. Toti 52 — tel 72? RONKE Danes ves dan lekarna «Al’Angelo» dr. S.
Ul. Roma 22 — tel. 77019.
in jutri jejdPjt,,
cvetličarna
Gorici
ta cvetličarna VOIGTLANDER« IX Agosto 3 — tel. 24-33.
DEŽURNA
Danes, 5. maja je v
Izlet SPD v nedeljo, 12. m Sinji vrh.
lastnimi sredstvi
maj®
na Sinji vrh . Podrto goro nad Ajdovščino. sevanje in pojasnila na se® SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/I-
PRIZNAN D MEDNARODNO p: AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE ” *
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. L)uca d Aosta IM, — fel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
mmMmmmmrnBm
trinajst odgovorov na trinajst vprašanj
Gojiti prijateljske stike z vsemi ne glede na narodnostno pripadnost
Razgovor z Marinom Luxo, tajnikom proseškega nogometnega kluba Primorje
Prosek in Kontovel veljata med | izbrali smo oznako Football Club,
jjosimi vasmi za nekakšno arepubli-zase. Vaščani teh dveh naselij *? mč kaj radi ne podrede «sploš-!m. linijam», «režejo» jo kar po in°^ *n. ^reba Pm i£ priznati, da W skoraj vedno «režejo» kar dobro, udarni so in ostri, nepopustljivi. Taji so tudi, ko je treba to ali ono 'nur ■ °rganizirati. Ne strašijo se ooemb težav: ne kakovostnih ne občinskih. Le v er.em so mnenja Ph sosedov močno deljena, nam-ec o njihovem športnem društvu nmorje. G. Marino Luxa, povejte am vi fot tajnik Primorja, kaj ni - ob trditvah, da na Proseku rnajo povsem slovenskega športnegadruštva?
Prepričan sem, da je Primorje vensko društvo in da bo tako tu-ostalo. Mislim, da čitatelji Pri-nj?Fskega dnevnika in vsi naši šport-i'i niso pozabili težav, ki jih je meio na^e društvo 0b ustanovitvi prav zaradi svojega slovenski v., Jr;1’*?-	.™ b'l° tedaj naše ime
j-Paceno ali celo zbrisano s sezna-na včlanjenih moštev v Italijansko , °gometno zvezo se lahko zahvalimo 7* svoji odločnosti in menim, da je Radosten dokaz, da je Primorje 'Ključno slovensko društvo.
Kaj je po vašem mnenju sloven-l , _ športno društvo pri nas, oz. aksno bi moralo bili?
Hj?lovensko društvo mora kot prvo eiovati v prid naše manjšine. To vj* lahko naredi le, če se redno ciani v italijanske športne fede-da 'in in s tem dokaže tudi uradno, nn venci gojimo športno aktiv-st..Nisem mnenja, kot nekateri \, aviJO’ da je treba imeti v naših kn aj? Vključno slovenske športni-Ce bi bilo to mogoče bi bilo (zl° i -epo' Toda Pogosto se zgodi juasti y nogometu), da zmanjka ^■■Vfoskih tekmovalcev. Zato ima-s, tudi mi v svojih vrstah italijan-j-f . nogometaše. Vsako slovensko sknS ■ bi moralo gojiti prijatelj n e stike z vsemi ostalimi društvi, icJlede na narodnostno pripadnost. boZ'-ie med Italijani in Slovenci ne škodilo ne enim ne drugim.
Prprf -,sie društvo ustanavljali ste kr ,ime Primorje zapisali kratici (k (Football Club) čemu ne Nk ,OQometni klub) z dodatkom CC tab Calcistico)?	. K, ,
kp* atiCe Fc smo uporabili le zato, pjppsm° se leta 1963 prijavili v n~~}r , v zadnjem trenutku. Zaradi Suce nisnio dosti premišljati ■* in
kar je končno angleškega izvora, torej iz domovine nogometa. Sicer pa lahko na prihodnjem občnem zboru člani to oznako menjajo v Športno društvo.
Pustimo ta vprašanja, o katerih so sicer naši slovenski zamejski športniki imeli zelo deljena mnenja. Povejte nam raje, do katere meje so v vašem klubu opazni pojavi profesionalizem (prodaja- igralcev, plačevanje nogometašev, kupovanje igralcev itd).
To, dA se naše društvo krepi' z drugimi igralci ni profesionalizem. Vsa slovenska zamejska društva imajo ’ v svojih vrstah tuje igralce,-
Slovensko gledalicše
v TRSTU
Fe li ci en Marceau
»JAJC E»
(L’OEUF)
Komedija v dveh dejanjih , Scenograf:
DEMETRIJ CEJ Kostumograf:
ALENKA BARTLOVA Režiser:
ADRIJAN RUSTJA
V ponedeljek, 6. maja ob 20.30 ABONMA: ŠPORTNI . RED H
Razumljivo je. da če «kupimo» tujega igralca, ga moramo tudi plačati, saj danes nihče nič ne daruje. Kar se pa tiče nagrajevanja igralcev plača naše društvo samo prevozne stroške tistim, ki bivajo v mestu in prihajajo na treninge na Prosek.
Koliko strne danes na nogometnem trgu na primer igralec, kot je trenutno najboljši nogometaš Primorja?
Doslej nismo prodali nobenega svojega igralca, pač pa smo jih v skrajnem primeru le zamenjali. Zato na to vprašanje ne bi znal odgovoriti.
Zadnje čase se sliši vedno pogosteje, da bi bilo v naših razmerah bolj racionalno manj večjih, kot pa več manjših društev. Kaj menite s tem v zvezi o ustanovitvi Sd Kontovel?
Mislim, da ni prav, da se ustanavlja preveč društev predvsem zaradi ..pomapjkanja, igrišč in, sred-
lme
Društt
]. najboljši športnik:
Priimek
_Panoga
brušt
Liga
v0
2. najboljša ekipa:
Panoga,
§
m
2:
3
n
>
"O
5
r
>

i
m
O
O
TJ
O
(A
r
m
r
Glasovnico je treba izpolniti tako:
št. I je treba vpisati predlagano ime najboljšega v mesecu aprilu, za katero društvo je predlagani
- v predel
®Portnika
sP°rtnik nastopal in V predel št. 2 k<Pe v mesecu j*0kol itd.)
n bgo v kateri ekipa nastopa (n. pr. II. kat., moška B liga itd.). s V predel št. 3 napišite svo.i priimek in ime ter naslov. Gla* ."vnico izrežite in odpošljite na naslov: Primorski dnevnik, šport-
stev. Menim, da rodi skupno delovanje boljše uspehe. Ce bi npr. združili šd Kontovel in Primorje bi poleg nogometa lahko gojili tudi odbojko, košarko, plavanje itd. Za nekoliko dobre volje t bi se dalo vse to uresničiti in doseženi rezultati bi bili boljši.
Menimo, da bi bilo prav, ko, bi vsako naše vaško društvo zajelo čim več domače mladine v• svoje vrste. To pa z eno samo panogo ni mogoče. Pri vas se recimo dekleta ne morejo športito udejstvovati. Ste na .to kdaj pomjsfili?
Govorili smo tudi b tem vprašanju. Naštalg pa -so težave . prav zaradi pomanjkanja tekmovalcev in igrišč. Dodati pa moram, da je naloga tudi članov, da na prihodnjem občnem zboru sprožijo diskusijo o tem vprašanju. Najprej bi bilo sicer treba spremeniti naše društvo, ki se trenutno bavi izključno z nogoipetom.. Spremeniti bi ga treba v športnp. društvo, ki 'bi se lahko ucit,.-i.voval^. v več.
Vi organizirate' turn.r"i&tei(inov. Je to po vašem, mnenju ((investicija« ali (dzdatekn? <
Za turnir smo organiziral;/j naj^ prej zato, ker hočemo zajeti v*: naš krog vse bivše igralce, saj 'bi ti lahko s svojimi, izkušnjami v prihodnje zelo pomagali sVojefnu 'društvu. če nam bo to uspelo, bo ta turnir zelo dobra ((investicija«.
V	kakšni obliki se dopolnjujeta na Proseku krajevno prosvetno in, športno društvo?
Imeli smo že razgovore s prosvetnimi delavci na Proseku. Izrazili smo mnenje, naj bi v našem Prosvetnem domu ustanovili krožek, v katerega bi zahajali domači športniki, prosvetarji in vsi, ki se zanimajo za vaška vprašanja. Doslej nam to ni uspelo, ker nismo imeli primernega prostora, zdaj, ko pa imamo dvorano upa-| mo, da se bo ta želja uresničila.
Vedno čitamo: Primorje Prosek, proseško Primorje. Kaj menijo o tem Kontovelci?
Zagotovim vam, da smo s Kon-tovelom v dobrih odnosih in najlepši dokaz je v tem, da so v odboru Primorja tudi odborniki s Kontovela. Menim, da tisk uporablja izraz aproseško Primorje,) le zato, ker je pač sedež društva na Proseku.
če se ne motim imate soimenjaka v Ajdovščini. Imate stike z Ajdovci in ste jutaj pomislili, da bi se društvi mdetseijirj pobratili?
Z ajdovskim Primorjem smo ved. riO v prijateljskih odnosih"' Db-‘ kaz je tudi v tem, da smo Ob 2(g letnici ustanovitve prve slovenske vlade odigrali z njimi nogometno prijateljsko tekmo. Sami imamo velike težave z igriščem, zato jih na povratni obisk še nismo pova-’ bili, kar pa se ob prvi priliki zgOr. dilo. O pobratenju nismo doslej niti pomislili, moram pa prižnati, da je to odlična zamisel, ki jo bomo ob prvem srečanju z ajdovskim Primorjem skupno premislili.
Primorje je vsekakor pri morju. Zakaj se to ne odraža tudi v njego vem delovanjuf
Prosek ni imel nikoli plavalce tradicije. To panogo bi mogoče lahko gojili le na Kontovelu, ker je ta šport tam precej razvit.
V	enem prihodnjih razgovorov bomo poklepetali z Bazovoi. Ali,bi lahko Vi sestavili prvo vprašanje, ki jim ga bomo zastavili?
2e štiri leta prosimo oblasti za zgraditev nogometnega igrišča. Zarja, ki pa se je šele pred kratkim včlanila v FIGC bo že v kfatkem imela igrišče. Vprašal *bi jih, kako je Bazovoem uspelo tako hitro priti do tega uspeha?
Orientacijski pohod na Opčinah
y nedeljo, 12.. maja ' bo na Opčinah ' tekmovanje ' v orientacijskem pohodu za domača športna 'in prosvetna društva
-r1	, J-------, v;-- .. i ,iu je pnsia ao , svoje aruge izvea-
ter za druge organizacije. Tek-1 be/ so v polnem teku. Določena
kateri panogi.
je treba napisati ime predlagane najboljše aprilu in sicer ime društva (p. pr. Breg, Bor, panogo (n. pr. odbojka, nogomet, namizni tenis itd.)
, l,redništvo. ‘•hiralnik na trst.
Ul. Montecchi 6 - Trst. Lahko pa jo vržete tudi v upravi našega lista, v Ulica sv. Frančiška st. 20
ta. glasovnico
>,VlA 1968.
MORATE ODDATI NAJKASNEJE DO 10.
movanjč prirejata, športno 4rm štvo «Polet» in prosvetno društvo «Tabor». — Vpisovanje v dneh 9. iti 10. maja od,: 20:30; do 22. ure v Prosvetnem. domu na ' Opčinah in v Tržaški, knjigarni od 18. do 19. ure. Vpisnina 500- lir za vsako ekipo.	'	■	,
Ekipe lahko ■ štejejo od štiri, do šest oseh: Imeti morajo s seboj kompas in specialko št. Fo’ 40A II SO — Opčine in o-. kolice. Pot je speljana po sla*-bem terenu, zato naj bodo tek*1 movalci primerno opremljeni. Zbirališče in-odhod bo na Opčinah 'v Prosvetnem domu. Nadaljnja navodila bomo obv javili v soboto 11. maja 1968, Ob kancu tekmovanja bo se*' stavljeni lestvica po društvih. V poštev pride prvih šest ekip, ki .bodo ocenjene s točkami 9,
7, 6, 5, 4, 3. Ostale ekipe, ki bodo prispele na cilj v' maksimalnem času ali ne bodo diskvalificirane,, bodo prejele eno točko. Društvo, ki bo zbralo najveije število točk bo prejelo prehodni pokal prosvetnega društva «Tabor». V trajno last si bo. vsako .društvo pridobilo pokaL z dvema tudi. nezaporednima zmggama;, ,, , Vsa ostala pravila in morebitne spremembe bodo objavljene neposredno pred startom.
OBVESTILO
Sportini društvo Breg sporoča, da mladinska tekma Breg . Terge-ste veljavna za pokal Menon, ne bo ob 8.30 kot je bilo prvotno določeno, ampak jo bodo odigrali na igrišču v Bol,juncu Ob 12.30.
KOLESARSTVO
Dirka veteranov v Lonjerju
Priprave za dirko po Lonjerju, ki je prišla do, svoje druge izved-
je že proga, pripravljeni lepaki. Začele so prihajati tudi prve nagrade, ki so jih ponudila razna športna društva v > mestu in iz vasi, kjer bo potekala dirka. Proga je bila določena tako, da bo zajela vse kraje od Boljunca do Ses-ljana. Start bo namreč v Lonjerju, proga bo nato vodila mimo Ključa v Bazovico, Padriče, Trebče, Opčine po stari cesti čez Prosek, Križ, Nabrežino do Seslja-na, kjer bodo kolesarji zavili na Trbiško cesto, nato po cesti Brigata Casale, mimo naselja S. Ser-gia in Dom j a čez Dolino do Bo-ljunca. Tu se bo začel vzpon čez Boršt do Ključa, cilj pa bo seveda v. Lonjerju.
Dirko so organizirali z namenom, da bi poživili ta šport v vasi, ki je že od nekdaj štela mnogo privržencev kolesarstva. Mnogi od njih so se udejstvovali tudi v mednarodnem merilu 'in so dosegli mnogo vidniH uspehov. In prav nekateri izmed teh starih kolesarjev bodo Imeli odločilno besedo v tej dirki veteranov. Omeniti moramo predvsem Nina Maver j a, ki je lani osvojil naslov deželnega prvaka. Maver je večkrat dirkal na mednarodni dirki «Po Jugoslaviji)) in je zmagal na več-etapah. S svojo borbenostjo se postavlja letos v vrsto možnih zmagovalcev, čeprav bo imel vrsto nevarnih nasprotnikov. Upajmo, da mu, bo letos je uspelo zmagat', potem ko je bil lani poražen v zadnjih metrih.
Med pripravami pa je prišlo tudi do obžalovanja vrednih dogodkov, Po tolikih letih vlada med nekaterimi '^italijanskimi krogi še vedno sovraštvo do sldvenske besede. Voditeljem nekaterih italijanskih društev so namreč silno napoti slovenski napisi na lepakih za dirko. Začeli so pritiskati na
lonjerske organizatorje z zahtevo, naj slovenski napis «Pokal
jan odstranijo, kar ne sme in ne ho
Lonjer-pa se nikakor zgodilo.
Radi
.""'aumiMMoiMimnmiHnHiHminnoiiHiniOnljiiiiiiHHiliuiiiiiiiiniimOiiimiiiiHiOuimiiiiiiluiii
DOMAČI ŠPORT
Danes, v nedelje) 5. ittaja '	' ’’
NOGOMET
II. amaterska kategorija 6b: 10.30 pri 6v; fvAnil :	•*, .
ČRPA — VESNA
)Ui> amaterska kategorija
b ^'^jfoi&E —
Ob J0..31Ty Bolluncu
ZARJA - ROtANtr
ob
LIBERTAS PROlSE
. NabrezihT
1 PROSEK — K
tfRfcG
Ob 12.30 pri Sv. Ivanu
RUPINGRANDE — PRIMORJE * * *
Ob 14.30 pri Sv. Alojziju
TKCNOFERR. — UNION * * *
Ob 16. uri v Nabrežini
AURISINA — PRIMOREC * * *
Mladinski pokal Menon'
Ob 12.30 v Boljunču
BREG — TERGESTE
6D SOKOL
IZ NABREŽINE PRIREDI
12. maja avtobusni izlet v Valdagno ob priliki prvenstvene odbojkarske tekme. Cena izleta 2.000 lir (za nečlane 2.200 lir). Vpisovanje na sedežu društva v večernih urah. .
ODBOJKA
Ob 8.30 v Vidmu
PPRZIO B - BREG B • * *
ženska promocijska liga
Ob 11.30 v Bazovici
GAJA — BOR C
I, .	• • 0	.
Ob 8.30 v Nabrežini
SOKOL B - FARI B
.Aa .Hrvti.^	feluOv Ki
Fff!
SMUČANJE
-i rl hJ'J Jif	C)*MU <AJ .>
* •i.-cn-K* U J ,J.J I '■"NJI I! UMIH
Ob 9. uri na Vršiču
OTVORITEV SMUČARSKE VLEČNICE SPDT
ALPINIZEM
,Ob 9. ur) v Glinščici
NADALJEVANJE PLEZALNEGA TEČAJA SPDT
A SKUPINA
CLIGE
ALESSANDRIA - MESTRINA Marti
ENTELLA - BOLZANO Lattanzi
MARZOTTO - MONFALCONE Clerico
PIACENZA - LEGNANO Beccaria
PRO PATRIA BIELLESE Longi
SAVONA - PAVIA Pesciarelli
TREVIGLIESE - SOLBIATESE Lenardon
TREVISO - COMO Ghetti
TRIESTINA - RAPALLO Cardelli
VERBANIA - UDINESE Messinese
NOGOMET DANES ALICIA BLIGA,
ATALANTA - BOLOGNA Lo Bello
BRESCIA - LANEROSSI VIC. Gonella
CAGLIARI - TORINO Torelli
FIORENTINA - SPAL Carminati
INTER - NAPOL!
Bernardis
JUVENTUS - SAMPDORIA Vacchini
ROMA - MILAN Possagno
VARESE - MANTOVA Caligaris
BARI - MESSINA Michelotti
CATANIA - NOVARA Branzoni
GENOVA - PALERMO Sbardella
LECCO - LIVORNO De Marchi
MODENA — CATANZARO Marchiori
MONZA - POTENZA Marengo
PERUGIA - REGGIANA Motta
PIŠA - FOGGIA D’Agostini
REGGINA - PADOVA Di Tonno
VENEZLA - LAZIO Monti
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno gastopstvo < L A CLESSIDRA>
Trti Piazza S. Antonio Nuovo N. 4- L nadstropje
IMI*OftT iTodaja ua veliko In drobno
,,	Velika I:il'ra zlatnine po tovamiškib cenah!
h A rt In I Izreden popust — Garancija —


IS*;
LJUBLJANA
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJSKEGA VELURJA
^1 CD '/' popusta
pri plačilu s konvertibilno valuto
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojim) tovora« potniškimi ladjami: redno linijo okoli aveta. redno linijo i Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze oo vsem sveto, t modernimi transpMhihiF&«£'* jami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja?'
»SPLOSNA PLOVBA.. Piran, Zuoančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. relexi: 341 23:	<41-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 13 471' -i« n 47*.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA • Tel. 21-442, 21-462
tjimi otirati: restavracijo, kavarno /n gostilna Pri hrastu atredna kuhinja - Pie* vsak večer ★ gostilna Iveida azen torka in barski program	telefon 21-239
Ob 10.38 v Trstu "
BOR - KRAS ^
,	. ■ . *	* /-jV.
Ob 8.30 v Goriči"*•
OLIMPIJA -.GASILCI (TS)
ženska B jjgu (D skupina)
Ob 10.30. v Vidntu'
POiZIO - BREG j
■ ‘r(
mi •
U • v/*’.
',A

; Ženska' C figa' ‘ /ič’ :
0,b 15.il) a ;Trštut;.fi,','yj.,,.V :-':*'
B	*	. .
’ lfstf-v-At:' betrh^o^-Sbčr'^
CORR1DONI — ZARJA
AVTOPROMET GORICA
priporoča timovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse Štiri vlečnice (najmanj o oseb) - lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči tn restavracijo z, domačo hrano, vinom !n drugimi pijačami - Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudt privatne sobe.
HOTEL SLON L JII Rl.,1 /\ IM /1
,tTI*OVA DL. 10 I tL. 2UOH -;V4
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNAR00NA IN NAR00NA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVE2E PEKUTNLNE, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
PITliKO SVOJIH riHHIVIN
SUHOMESNAil IN MLEČNI IZDELKI,
na ŠKOFIJAH »n v KOPRU
Stefan olivier
nn NOVI ŠEF
°be je hkrati pogledal. Svetnikova žena ga je nepri-jenn° spomnila na Trude. Sivkasto-plavolasa, rdečelična, ro-Za dom; v obleki z velikim vzorcem, ki je po nepo-ih h*?601 Poudarjal njeno debelost. Hčerka je bila drobna klri eda, previdnih oči, v zgodnjih dvajsetih. Tajnica v stran-bitjerri uradu, to je Feldhusen že vedel. Prav takšne morajo g0 ‘aJ niče v strankinih uradih. Nesmehnil se je in pogledal Pe Fehling v oči. «Draga gospa Fehling, zelo sem vesel, O* zdaj tudi osebno poznam. Zelo mi je žal, ker nisem gel Pripeljati tudi ,■ žene.»
10 že je imela Fehiingova polne roke cvetlic, velikih skrbno izbranih. «0, kako lepe rože,» je vzkliknila. ((A Feldhusen se je z enakim nasmehom rokoval s hčerko, bion	bil strokovnjak, gospa Fehling, bi rekel, da ni
g°ne, da imate že tako veliko hčer.» hj zares?» je naivno rekla Fehiingova. Rože je dala Vazn ’ "Draga Jutta, ali bi...» Jutta je odšla, gotovo po °' Videti je bilo, da ji je všeč, ker lahko nekaj naredi "Vstopite, doktor,« je gospa Fehling povabim Feldhusna ja K°t slučajno se je dotaknil njene okrogle roke. «Doktor-erh pustil doma oziroma v bolnišnici. Samo Feldhusen, arn je prav, brez naslova pred imenom.« bara ebbngova se je nasmehnila. Očarljiv moški. In tako v^n. «čast, komur čast.«
.	(t^> ne tako!« je vzkliknil. Smeje se, sta stopila v dnev-
no sobo.
Feldhusen je hitro ocenil pohištvo. Antično, prevlečeno z zelenim plišem. Preproga z vzorcem, ki nekoliko kriči. Vš,e novo. Gina bi morala to videti, je pomislil in rekel: «Kako lepa soba, zelo udoben prostor.«
«Ko se človek česa loti, skuša pač napraviti čim bolje,« je, ne brez ponosa, odvrnila Fehiingova. «2al pa se mož za notranjo ureditev prav nič ne zanima.-«
«Za to nimam časa,« se je oglasil Fehling, «zakaj pa imamo žene?«
«Da,» je povzel Feldhusen, «če bi vsak mož plačal ženi' vse, kar v hiši napravi, a tega niti ne opa/i, bi bil verjetn^ presenečen.«
. Nato je Fehling speljal pogovor na področje, ki ga je ob ‘tem obisku posebno zanimalo: bolnišnica. Ah se Feldhusen v bolnišnici počuti kot doma? Ali vsi sodelujejo? Je zadovoljen?
- Feldhusen je na to komaj čakal. Zelo je zadovoljen in takoj se je počutil kot- doma. Hvaležen je svojemu predniku Weinreichu, da mu je pustil tako odlično urejen oddelek. Pravzaprav je vse v najlepšem redu, razen majhnega problema. Toda problemi so povsod in on bo tudi tega rešil.
Fehling. je prijej za vabo. Kakšen problem? Administracija? Morda Briitsch?
«Sveta nebesa, ne,» Je oporekal Feldhusen, «gospod Briitsch je odličen človek. Ne, ne... in beseda .problem’ je
«Vidiš,» je rekla Fehiingova možu, «prav to vedno. trdim.« -pravzaprav pretirana. Mislil sem na dr. Neugebauerja. Iz-«0, Uschi,« je odvrnil	Fehling, «ti se	pa res ne moreš	redno	je sposoben,	kot veste, toda.,	nekoliko	zapleten.«
pritoževati. Toda sedimo.«	Natočil je kozarce.	-Gledal	je Fehlinga in	takoj ugotovil, da se mu ni	treba zale-
Feldhusen je sedel zraven gostiteljice, izbral si je cigaro -'-tavati z glavo v zid, zato je začel Neugebauerja hvaliti, iz srebrne škatle, ki jo je	ponudil Fehling.	Jutta	je	prišla s	Zares	prvorazreden,	zanesljiv zdravnik.	Včasih	neroden z
cvetlicami, lepo urejenimi	v kristalni vazi:	Sedi?	je	nasproti	osebjem, toda resnično pošten. «In seveda	ne smemo pozabiti
«Tudi za nas ni bilo lahko,« se je oglasil Fehling. Pogledal je gosta v oči: «Vaš tast in jaz... no, saj veste...«
Feldhusnu je bilo to znano. Med vojno je Ginin oče poveljeval bataljonu v zaledju in Fehling je bil njegov glavni narednik. Tu se je začelo njuno prijateljstvo, ki se je v politiki po vojni še utrdilo. Feldhusen je potrpežljivo poslušal o tem, kako sta se borila proti gverilcem v Rusiji.
«Tako je s tem,» je zaključil Fehling. «Kot zdravnik ste morali na fronti mnogo doživeti.«
Feldhusen se je nasmehnil. «Ne morem se pohvaliti s kakimi posebnimi junaštvi. Ker je bila vojna v glavnem moška stvar, niso na fronti ginekologov kaj posebno potrebovali.«
«0, seveda ne! Pozabil sem.» Fehlinga je nenadoma prevzela veselost. Zasmejal se je glasneje, kot je bila njegova navada, in tudi ženski sta se glasno smejali Ginekolog kot zdravnik v prvih linijah! Kako komična ideja!
Kje pa je potem bil med vojno, je začela Jutta mirno poizvedovati, ko je minil splošen smeh
«Prav tako v uniformi,« je odgovoril Feldhusen, «na koncu sem bil pomočnik armadnega kirurga Sem prav odgovoril?«
Jutta je vneto prikimala, čeprav ni vedela kaj naj bi počel pomočnik armadnega kirurga.
«Vojna,« je nadaljeval Feldhusen, «mi je pokopala veliko upov In potem dolgo časa v angleškem vojnem ujetništvu Takrat sem še imel ambicije Rad bi prišel na univerzo. Te sanje so zdaj mirno «
«No, prav,« se je oglasil Fehling, «šei zdravnik tudi ni tako slab položaj, zlasti ne v našem mestu
Fehiingova žena, ki je bila enakega mnenja, je začela pripovedovati, kako zelo je bila razočarana nad nekim doktorjem.
I Nariatjevrime sledi)
Vn^^TVO: TRSI - UL MONTECCHI b, II, TELEFON 93-808^ m 94-638 - Poštni predal 559 PODKUŽN GORICA: Utiqe 24 Maggio l/l, Teleton 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA Št 21) - Teleton 37 338 aj 823 NAROČNINA: mesečno 800 dr I V četrtletna 2.250 ur, polletna 4 400 lir celoletna 8 100 Ur SFRJ posamezna številka v .tednu m nedeljo 50 para (50 stanh' dinarjev) mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), temo 100 din (100(10 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun Založništvo 'tržašk«.« ri«k« 1-5374 — Za SFRJ- ADIT, D2S. Ltubllrnh Star: trg 3/1, telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni danki v Ljubljani — 50) 3-270/1 — (K•LAPI:,, (fena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpna trgovsk' (50 tinančno-upravm 250, osmrtnice 150 lir — Mali ogla"' 40 lir bes-da - Oglasi za tržaško tn goričko pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh diuglh pokrajin Italije pri- dSocietš Pubbllcltž Itallana« - Odgovorni urednik: SlANINLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo rr/aškega 'tiska Trst
Feldhusnu in ga prikrito opazovala.
Fehling je nazdravil. ((Dobrodošli, Feldhusen'! še dolgo ostanite v našem lepem mestu «
Ko so izpili prvi kozarček, je pogovor stekel, kakor je pričakoval Feldhusen. Po nekaj besedah je začela gostiteljica zelo podrobno govoriti o vseh boleznih, ki jih je kdajkoli imela. Feldhusen jo je, tak. kot je- bil, zelo skrbno poslušal.
Govorili so tudi o Juttini kronični slabokrvnosti, čeprav ji to očitno ni bilo prijetno. Feldhusen se je trudil, da bi gospodični Fehling dopovedal, da so samo nenavadno občutljive narave nagnjene k tej bolezni. Takoj ji je predpisal tritedenske počitnice ob morju.
Tako so končali zdravniški razgovor 'Fehling je odprl drugo steklenico. Vino je bilo odlično, cigarete prav tako, Jutta je spet napolnila posodo s sirovim pecivom.
na človeško plat. Tudi on je prosil za isto mesto Nič ni čudnega, če ima o šefu svoje misli, saj razumete.«
«Razumem,» je odvrnil Fehling, «toda prav bi bilo, da bi 'imel vsaj malo vaše plemenitosti.«
Feldhusen se je nasmehnil. «To pride s starostjo. Ne bojte se, Neugebauer mi ne bo v nadlego.«
((Prepričan sem, da ne,» je rekel Fehling, «in ne morem vam povedati, kako sem vesel, da smo dobili vas. Potrebujemo ljudi, kakršen ste vi. Na zdravje, Feldhusen!«
Trčili so in izpili. Potem je začel Fehling govoriti o vojni. Kazalo je, da je vojna ena njegovih priljubljenih tem, ker je žena nenadoma dvignila roke v protest: «0, Max, prosim!« je vzkliknila, «mar moramo govoriti o tem?« Obrnila se je k Feldhusnu: «Težko poslušam o vojni. Zame je bilo to najhujše obdobje v mojem življenju.«
Feldhusen je sočutno prikimal
NEDEUA, 5. MAJA Radio Trst A
8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja . 9.00 Maša . 9.50 Skladbe za klavidembalo - 10.00 Orkester L. Mercera - 10.15 Poslušali boste . 10.45 V praznidnem tonu -11.15 Oddaja za najmlajše: «Ivan-hoe» - 12.00 Nabožna glasba -
12.30	in 13.30 Glasba po željah .
13.00	Kdo, kdaj, zakaj . 14.45 Glasba iz vsega sveta - 15.30 ((Nova komedija ali V kavarni«, igra v dveh dejanjih . 16.55 Orkestri _
17.30	Prijatelji zborovskega petja - 18.00 Koncert v miniaturi -
18.30	Kino, vderaj in danes - 19.00 Ansambel Los Marimberos - 19.15 Sedem dni v svetu . 19.30 Lahka glasba - 20.00 šport - 20.30 L. Rehar: «Kuonj nuca sedluo« - 21.00 Moderni ritmi . 21.30 Vaški ansambli - 21.50 Sodobna glasba -
22.00	Nedelja v športu . 22.10 Zabavna glasba.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja . 9.45 Nabožna oddaja - 11.15 Tržaški motivi . 12.15 Športni pregled -
14.00	El Campanon.
Koper
7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Porodila . 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Dva ansambla - 10 00 Prenos RL -
10.30	Nove plošče - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci . 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL
18.30	in 19.00 Na športnih igriščih - 19.30 Prenos RL - 22.10
Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila . 8.30 Kmetijska oddaja . 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Glasbeno tekmovanje «Ferma la mušica« -11.40 Roditeljski krožek - 13.18 Glasbena igra ((Tisočak« . 14.30 Program z A. Sordijem . 15.13 Plošča za poletje - 15.40 Popoldne z Mino - 17.00 Polčas nogometne tekme . 18.00 Simf. koncert - 20.45 Glasbeni variete -21.20 športna nedelja - 21.45 Koncert.
II.	program
7.30, 8.30. 13.30, 19.30 Poročila . 8.45 Oddaja za ženske . 9.35 Veliki variete - 11.00 Plošča za poletje - 11.35 Juke box - 12.00 Športna prognoza . 13.00 Radijski kvizi - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Zabavna glasba . 16.00 Športna nedelja . 17.00 Preizkušajo se diletanti - 18.45 Program za konec nedelje . 18.45 in 20.06 Program za konec nedelje - 21.00 Med realnostjo in fantazijo - 21.40 Kavbojske pesmi - 22.00 Glasbe-no-govorni spored.
III.	program
10.30	Skladbe za orgle - 11.00
Debussyjeve skladbe - 11.15 Operna glasba - 13.00 Velike interpretacije - 14.30 Mozart in Janaček - 15.30 Durrenmatt: «11 ma-trimonio del signor Mississinpi« . 17.30 Sličice iz Francije - 18.30 Lahka glasba -	18.45 Kulturni
pregled . 19.15 Koncert - 20.30 Znanost v prihodnjem stoletju -
21.00	Klub poslušalcev.
Slovenija
7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila -
7.20	Informativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Brzechwa: Akademija prof. Klek-sa - 8.40 Skladbe za mladino -
10.00	še pomnite, tovariši... Sta-
novnik-Iztok:	Vsaj mrtvega mi
pustite; Rejec-Kuhar: Med Idrijo in Gornjo Tribušo - 10.45 Mozaik lepih melodij - 11.00 Turistični napotki . 12.00 Na današnji dan - 13.15 Iz operetnih partitur - 13.40 Nedeljska reportaža 14.00 Glasba ne pozna meja - 14.35 A. Lehicka: Sreča v tabletah, humoreska - 14.50 Godala v ritmu - 15.05 Znameniti operni pevci . 15.30 Vižarji in godci - 16.00 A. Rivemale - H. Colpi: Brutove počitnice - 17.05 športno popoldne . 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «V nedeljo zvečer« - 22.10 Serenadni večer -23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
11.00	Nabožna oddaja . 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 14.45 športno popoldne . 16.30 Program za mladino - 17.30 Nedeljski spored - 18.30 Dnevnik - 19.00 Polčas nogometne tekme . 19.50 Športne vesti in kronike strank - 20.30 Dnevnik - 21.00 Homerjev ((Odisej« - 22.50 športna nedelja -
23.30	Dnevnik.
II. kanal
18.00	Piemontske zgodbe - 18.45 H. Heiss: Elektronska maša -
21.00	Dnevnik - 21.15 Znanost in tehnika . 22.15 .Settevoci.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar . 7.30 Jutranja glasba . 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Saksofonist Curtis . 12.10 Pomenek s poslušalkami - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Ansambel Russo -
17.20	Ne vse, toda o vsem - 17.30 Mescoli in njegov ansambel -
18.00	Zbor «Monte Cauriol« -
18.15	Umetnost - 18.30 Iz opusa Schuberta in Rachmaninova -
19.30	Kako in zakaj? . 19.40 Gla-
sovi in slogi - 20.00 športna tribuna - 20.35 Trii in kvarteti -20.50 Kulturni odmevi -	21.15
Tamburaški ansambli - 21.50 Organist H. Bergant . 22.05 Zabavna glasba.
PONEDELJEK, 6. MAJA Trst
12.05 Labka glasba . 12.25 Tretja stran - 13.40 Domače pesmi -13.55 Simfonični koncert . 14.35 Trio Boschetti - 14.45 Knjižne novosti.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00 in
19.15	Poročila . 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL . 10.15 Orkester Cordell - 10.45 Popevke -
11.00	Otroški kotiček - 11.15 Polke in valčki - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za oddih in razvedri-
lo - 14.30 Zvoki in barve . 16.30 Popularne skladbe - 16.30 športni ponedeljek - 17.00 Jugoslavija v svetu . 17.10 Prijetna glasba -17.40 Mezzosopranistka M. Bitenc . 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Davis - 22.10 Današnji motivi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila . 8.40 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak . 10.05 Šola -10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija . 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Oddaja za bolnike - 16.30 Moderne melodije . 17.05 «Trans Europa Express», radijska drama C. Castellija - 18.20 Glasba za mladino - 19.14 Roman - 20.25 Sestanek petih . 21.00 Volilna tribuna.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30 in 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -10.15 Jazz . 11.40 Plošča za poletje . 13.00 športni pregled -14.05 Juke box - 15.15 Znanstvena oddaja . 16.35 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred -18.20 Poljudna enciklopedija -19.00 Pisana glasba - 20.06 Operna glasba . 21.10 Neapeljske.
III.	program
10.00 Obrechtove skladbe - 10.20 Busonijeva sonata št. 2. - 12.20 Tri Corellijeve sonate _ 13.00 Antologija interpretov . 14.30 Hay-dnov divertimento - 15.30 H. Pur-cell: Dido in Enej . 16.25 Rave-
NEDELJA, 5. maja
9.15, 20.00, 22.20 Poročila - 9.20 Dobro nedeljo voščimo . 10.00 Kmetijska oddaja - 10.45 Festival klovnov - 12.00 TV konferenca nato športno popoldne 18.55 TV kažipot . 19.15 Gora skrivnosti, film - 19.45 Filmska burleska . 20.50 TV magazin - 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 6. maja
17.00,	20.00, 22.20 Poročila - 9.40, 14.50 TV v šoli - 10.35, 15.45 Ruščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 16.10 Angleščina - 17.05 Mali svet - 18.25 O časopisni slovenščini - 18.50 Kronika Podrage - 19.25 Lipica v kratkem turizmu - 19.45 Instrumentalni solisti - 20.35 Kaj hočejo študentje Berlina, Rima... . 21.35 Ljubezenski dueti - 22.05 šahovski komentar.
TOREK, 7. maja
20.00,	22.40 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli . 10.35, 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 18.00 Oddaja za ital. narodnostno skupino . 18.25 Ansambel Sepe v SZ - 18.55 De Sica: Mojster neorealizma -19.55 Vijavaja - 20.40 Človek človeku, film . 22.10 Niso samo rože rdeče.
SREDA, 8. maja
20.00, 23.05 Poročila - 14.30 Rim: Jahanje - 16.00 Nogomet: Zahodna liga — Vzhodna liga - 17.45
lov kvartet za godala -	17.20
Francoščina - 17.40 Bachovi korali - 18.15 Gospodarska rubrika . 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturna pregled - 19.15 Koncert
20.20 C. V. Lodovici: «La don-na di nessuno« - 22.30 Glasba danes.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja . 8.08 Glasbena matineja . 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 iz jugoslovanskih studiov - 9.45 Mladinske pesmi -
10.15	Pri vas doma . 11.00 Turi-
stični napotki - 11.20 Melodije -12.00 Na današnji dan . 12.10 Chopin in Liszt - 12.30 J. Kregar: Vrt v maju - 12.40 Slovenska folklora . 13.30 Priporočajo vam -	14.05 Veliki orkestri -
15.40 Učiteljski zbor iz Ljubljane - 16.00 Vsak dan za vas -
17.05	Boito: Odlomki iz opere Mefistofeles - 18.00 Aktualnosti -
18.15	((Signali« - 18.35 Mladinska oddaja . 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Marjana Držaj - 19.30 Večerni radijski dnevnik - 20.00 Orkester slov. filharmonije; v odmoru: ((Kulturne diagonale« -22.10 Radi ste jih poslušali -
23.05	Nevin Birsa: pesmi.
Ital. televizija
10.30	šola - 12.30 Kitajska civilizacija .	13.00 Dom -	13.30
Dnevnik . 17.00 Giocagib . 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Tedenski knjižni pregled , 19.15 O našem zdravju -19.45 šport in ital. kronike -20.30 Dnevnik . 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Film ((Accade in settembre« . 23.40 Dnevnik.
II. kanal
17.30	Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Srečanje s T. Stich-Randallovo -22.25 športni tednik - 22.55 Tedenski kulturni pregled.
Kje je, kaj je . 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Združenje radovednežev - 19.05 Maurice Be.jart in sodobni balet - 19.45 TV prospekt . 20.25 Nogomet: Španija — Anglija - 22.25 Belfegor, film.
ČETRTEK, 9. maja 17.10,	20.00,	23.00 Poročila -
9.40, 14.50 TV v šoli . 10.35, 15.45 Nemščina - 11.00, 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.15 Oddaja za otroke - 18.00 Po Sloveniji 18.20 V narodnem ritmu - 18.45 Po sledeh napredka - 19.05 Mihič:	Samci, humoreska . 20.35
To je fašizem, sovjetski film -22.35 Simfonični koncert.
PETEK, 10. maja 20.00, 22.35 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli - 16.10 Iz produkcije Zastava filma - 17.55 Deček iz džungle, film 18.20 Mladinski koncert - 19.05 športna oddaja - 19.25 Praznovanje uprave javne varnosti - 20.35 Poročna 'priča, film - 22.20 šahovski komentar . 22.40 Test z glasbo -22.55 Jahanje za ženske.
SOBOTA, 11. maja 20.00, 22.50 Poročila . 9.40 in 14.50 TV v šoli - 18.05 TV kažipot - 18.30 Popotovanje Jamesa Coocka, film . 19.20 Konec vojne pri nas - 19.45 Vijavaja . 20.35 Mirno spite, humor, oddaja -21.30 Tek prijateljstva -	22.00
Serijski film.
JU«. TELEVIZIJA OD 5. DO ll.-V. 1968
KULTURM STIKI MER SLOVENCI IN ITALIJANI
Trubar, Bonomo in Vergerio
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na procesu, ki je bil leta 1546 v Benetkah, so škofa Pier Paola Vergeria oprostili vsake krivde, vendar prepozno, ker je ta medtem že bil sklenil odločno stopiti na protestantsko stran. Do leta
1548	je biva) v Mantovi, Tridentu, Rivi, Benetkah in Padovi. V tem času so papeške oblasti uvedle novo preiskavo in ga pozvale v Rim na zagovor. Vergerio pa je na ta poziv odgovoril z izstopom iz katoliške cerkve in se 1. maja
1549	preselil v švicarski kanton Graubiinden. Vpisal se je na baselsko univerzo in dobil pastorsko mesto v kraju Vicosoprano. V Velt-linu je ustanovil protestantsko tiskarno za retoromanski jezik. V tem času je postal Trubarjev svetovalec za slovenski jezik. Leta 1553 se je preselil v Tubingen kot sodelavec vojvode Krištofa Wiirt-temberškega. Poleti 1556 je odpotoval na Poljsko Leto kasneje je na verskem propagandnem potovanju po Švici. Marca 1558 ga zasledimo v Furlaniji, za katero se je z jezikovnega vidika vedno zanimal kot strokovnjak za retoro-manščino oziroma ladinščino. Leta 1560 je vdrugič na Poljskem, kjer si je zaman prizadeval, da bi pridobil Poljake za avasburško kon-fesijo. Edini njegov uspeh je bil, da so začeli litvanski plemiči pošiljati otroke na protestantske univerze. Po povratku v Tubingen je preprečil španske in rimske nakane, da bi izgnali italijanske begunce iz Švice, nikdar pa mu ni uspelo, da bi ga t priznali za svojega voditelja. V Rimu so ga imeli za nevarnega sovražnika. Ker rimskim krogom ni uspelo, da bi ga z zvijačo dobili v roke, so se mu začeli dobrikati in mu celo ponudili kardinalski klobuk, da bi se vrnil v katoliško cerkev. Umrl ie 4. oktobra 1565 v Tiibin-genu. Bogata Vergeriova književna dediščina.
Trubar je še pred začetkom sodelovanja z Vergerijem uvrstil slovenščino leta 1550 med književne in liturgične jezike. Vergerija je spoznal kot Bonomov komornik in slovenski pridigar v Trstu. Trubar in Vergerij sta spet prišla v stik po novembru 1553, ko je postal Vergerij svetovalec vvtirtemberškega vojvode Krištofa in bival v Tubingenu. Tedaj je Vergerij zvedel za Trubarjevo književno delo in za njegovo bivanje v Kemptenu na Nemškem. Zvedel je tudi za Trubarjeve težave pri tiskanju in širjenju «A-becedarija« in ((Katekizma«. Prodaja ni krila tiskarskih stroškov. Zasluga bivšega koprskega škofa je, da je traja! zastoj v slovenskem tisku samo tri leta. Vergerij je na sestanku v Ulmu, ki je trajal od 24. do 27. januarja 1555,
pripravil Trubarja do tega, da je prevzel slovenski prevod svetega pisma Nove zaveze. Vergerij je namreč hotel tiskati za južne Slovane biblijo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Zato je leta 1554 pisal Trubarju več pisem in ga prosil za sodelovanje. Obljubljal mu je, da sam «hoče pri tem pomagati s telesom. blagom in krvjo«, ob podpori plemstva, posebno wiirtember-škega vojvode Krištofa. Plemstvo je res vneto podpiralo tiskanje nadaljnjih slovenskih protestantskih knjig. Odločilo je tudi smer slovenskega književnega jezika. Vergerij je namreč želel tak prevod biblije, ki bi bil razumljiv vsem Slovanom, posebno Dalmatincem. Plemiči pa so sklenili, naj bo prevod namenjen predvsem Kranjcem, torej Slovencem. Trubar je iz posebnih verskih potreb želel slovenski prevod svetega pisma in zato vztrajal pri ločenem slovenskem in hrvaškem živem knjižnem jeziku. Razen tega je Trubar odklonil prevajanje biblije v hrvaščino, ker tega jezika oziroma glagolice ni dovolj dobro znal. Sprejel pa je Vergerijev nasvet glede pravopisa in zato zamenjal gotsko frakturno pisavo z antikvo ali latinico, ki so jo humanisti povsod vneto zagovarjali.
Vergerij Je po Kidričevi in Murkovi sodbi skušla uvesti v svetovno književnost umeten slovanski jezik, ki bi. slonel na cerkveni slovanščini. Dobro je sicer poznal glagolico, ni pa obvladal no-
TURISTIČNA PUBLICISTIKA
Osmi zvezek
zbornika
«Po Jugoslaviji*
Te dni je izšel v Mariboru osmi zvezek zbornika «Po Jugoslaviji«, ki je namenjen popularizaciji naj-privlačnejših jugoslovanskih turističnih središč. Zvezek zajema Buje, slikovito središče plodne Buj-ščine. Sem pritegujejo turista starorimske in staroslovenske akropole. Turistična sedanjost pa nudi gostu slavno bujsko malvazijo, pršut in sir. V tem zvezku je natisnjen tretji del ((Turističnih prigod ali usode idealista«, ki jih je napisal neutrudni mariborski turistični publicist in pisatelj Franjo Novak. Po prečudnih igrah usode, ki so zapletale mladega idealista, profesorja Janeza Terana zmerom znova v razna življenjska razočaranja, se mu je končno nasmehnila sreča. Z ljubljeno Majo je srečno zajadral v zavetje lepega zakonskega sožitja. Zanimivi so opisi lepot naših turističnih krajev.
vafr.
'benega slovanskega jezika. Slovanski jeziki so se mu zdeli le narečja enega samega skupnega jezika, ki bi ga mogli uvajati po zgledu skupnega jezika v Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji. Odločati bi morala najbolj razširjena slovanska govorica. Vergerij je bil tudi estet, ker je Trubarju večkrat svetoval, naj pri prevajanju pazi na jezikovno eleganco.
Trubar je po slu sporočil svojim svetovalcem na Kranjsko, da je sklenil sodelovati z Vergerijem. Za to se je najbolj navdušil štajerski deželni glavar baron Janez Ungnad, ki je takoj stopil v stik z italijanskim mecenom in obljubil, da bodo tudi’kranjski plemiči bogato prispevali k stroškom za tiskanje slovenskih knjig. Glede Vergerijevega jezikovnega programa pa so kranjski plemiči sporočili. «da hočejo imeti prevod v svojem lastnem slovenskem jeziku in da ni treba skrbeti za primes elegantnejših besed, ki bi bile razumljive vsem Slovanom, ampak zgolj take, ki so pri njih v splošni rabi, četudi se zdijo drugim okorne.«
Zaman se je Vergerij prizadeval, da bi s Trubarjevo pomočjo dobil novih književno izobraženih slovenskih in hrvaških sodelavcev. S temi prizadevanji bi moglo biti v zvezi Vergerijevo pismo vojvodi Krištofu od 12. novembra 1555, v katerem poroča, da mu je Ungnad poslal »prevod štirih evangelistov«. O tem prevodu ni znano nič točnega. Morda gre za kakšen poskus celjskih protestantskih krogov ali pa za hrvaški prevod, ki mu ga je že prej ponujal neki dalmatinski duhovnik.
Trubar je z Vergerijevo pomočjo poskrbel leta 1955 za novo izdajo svojih prvih dveh knjig «Abecedarija» in ((Katekizma«, topot s slovenskim naslovom, in «Ta Evangelij Svetiga Matevska«. Vergerij je prispeval k slovenskemu protestantskemu tisku le priredbo italijanske molitve za protestantske begunce. Trubar pa jo je prevedel v slovenščino. Ker se je Vergerij, ki je bil znan kot častihlepen mož, hotel v Trubarjevo škodo ponašati z glavno zaslugo za književno delo in razmah slovenske protestantske cerkve, se je Trubar pismeno odpovedal vsakemu sodelovanju z njim, in sam nadaljeval književno delo. Do preloma med njima je prišlo še pred Vergerijevim potovanjem na Poljsko, ki je trajalo približno od junija 1556 do konca marca 1557. Razlog za ta prelom je bilo baje tudi nepravilno Vergerijevo finančno poslovanje s prejetimi podporami in izkUDički od prodaje slovenskih knjig.
Posledice preloma med Vergerijem in Trubarjem so se kmalu pokazale. Proti koncu leta 1559 je nekdo pri vojvodi Krištofu očrnil Trubarja z namenom, da bi mu preprečil vsako nadaljnje književno delovanje. Vojvodi Krištofu so namreč na-tvezili, da je v Trubarjevih slo j
venskih prevodih mnogo nepravilnih tolmačenj, velikih zmot, napačnih razlag, sanjarskih in cvinglijanskih misli o krstu, o večerji Gospodovi in opravičenju, ter da bodo zato njegove knjige Slovencem bolj škodovale kot koristile. Trubar je v neznar nem klevetniku takoj videl Vergerija. Tega prepričanja je bil tudi tajnik deželnih stanov T Ljubljani, Matija Klombner. Vergerij pač ni mogel Trubarju odpustiti njegove osamosvojitve. Razen tega je spomladi 1558 pred njegovimi ljubljanskimi privrženci izjavil, da je slovenski prevod svetega pisma nove zaveze njegovo delo in da ga je Trubar le pokvaril. Vendar je Vergerij 20. oktobra 1559 spet odpotoval na Prusko in Poljsko. Vrnil se je v Wurtemberg šele maja 1560. Zato Kidrič sodi, da ne gre imeti Vergerija za Trubarjevega klevetnika. Kvečjemu naj bi bil proti Trubarju naščuval kakšnega vvurttemberškega teologa, na primer anticvingli-janca Andreaeja, ki je dejansko nastopil pri vojvodi Krištofu proti Trubarju, toda šele po Ver-gerijevem odhodu. Vojvoda Krištof je na podlagi teh klevet ustavil tiskanje Trubarjevih del. Trubarju pa je z Ungnadovo pomočjo uspelo, da je neosnova-no ovadbo ovrgel še pred 2. jaj nuarjem 1560. Zato je Krištof odločil, da ostane prepoved * veljavi le do razčiščen.ja zadeve. Končno so dokazali neutemeljenost očitkov, ki jih je neznanec iznesel proti Trubarju. In prav v tem trenutku je nastopil Maksimilijanov jezikoslovni strokovnjak z novimi očitki na račun Trubarjevega književnega delovanja. Očital mu je njegove germanizme ter dodal, da njegovih knjig «ne bodo razumeli niti Poljaki, Cehi, Moravci, Rusi, Mo-skvičani in Ilirci niti okoličani Zagreba«. Trubar je mislil, da je ta novi klevetnik Bezjak dr. Skalič, ki je živel na Ferdinandovem dvoru. Kidrič meni nasprotno, da bi to mogel biti kak Hrvat, ki mu ni bila po godu Trubarjeva slovenska jezikovna usmeritev. Jaz pa sodim, da gre verjetno spet za posledico Vergerijevega nasprotovanja Trubarju. Očitek je popolnoma v skladu z Vergerijevim gledanjem na slovanski svet ih z njegovim protestantskim načrtom za južn* Slovane. Saj je želel, naj Trubar prevede sveto pismo nove zaveze tako, «da bi ga mogli razumeti tudi drugi slovanski narodi, vsaj glavni, in sicer v prv> vrsti Dalmatinci«.
Neglede na tak konec tega tako koristnega sodelovanja med Trubarjem in Vergerijem moramo priznati, da Slovenci dolgujemo prav njunemu složnemu nastopu ob začetnem Bonomo-vem mentorstvu nastanek naš« književnosti, zlasti pa štiri Trubarjeve knjige iz leta 1555: Abe-cedarium, Catechismus, Ta ev&U" geli svetiga Matevsha in prevod Ena moiitov.
JANKO JEZ
Rai Radiotelevisione Italiana Rai
Poročilo in obračun za poslovno leto 1967
Pod predsedstvom ambasadorja Pietra Quaronija je bil 30. aprila 1968 v Rimu redni občni zbor delničarjev RAI, na katerem je delegirani upravitelj dr. Gianni Granzotto podal naslednje poročilo, ki ga je občni zbor odobril obenem z obračunom in računom izdatkov in dohodkov v 1967 ter z načrtom za razdelitev dobička.
Gospodje delničarji, obračun za leto 1967, ki vam ga predlagamo v odobritev, je obračun posebno važnega letnega razdobja za penetracijo naših programov do najbolj oddaljenih in izoliranih slojev italijanske družbe.
V letu 1967 je obseg naših televizijskih oddaj dosegel skupno število 26 milijonov italijanskih državljanov. Ce k temu dodamo število državljanov, ki redno poslušajo naše radijske oddaje in ki še nimajo televizijskega sprejemnika, naraste skupno število naših poslušalcev na skoraj 30 milijonov. S tem smo v dobršni men presegli okvir, ki so ga doslej skupno dosegla vsa komunikacijska sredstva, ki poslujejo v naši državi
Ta napredek je toliko bolj izrazit, če upoštevamo, da postaja obsežen del tega brezmejnega občinstva gledalcev v posebnih okoliščinah prava skupnost, ki istočasno sledi določenim oddajam. Ce omenjenih 26 milijonov poslu-šalcev-gledalcev televizijskih sporedov predstavlja mejo do katere se dvigne število tistih državljanov, ki tako ali drugače sledijo našim oddajam, pa smo po drugi strani že dosegli, da je število poslušalcev, ki sledijo najbolj priljubljenim oddajam, na-rastlo v lanskem letu kar na 22 milijonov.
To je pomemben rezultat, pa naj ga gledamo s tega ali onega zornega kota, kajti jasno je, da gre za svobodne in ponavljajoče se odločitve občinstva, ki brez vsakega dvoma izvirajo iz pred-
postavke, da so naši sporedi posameznim gledalcem in poslušalcem všeč. V tem se ujemajo tudi drugi pokazatelji, med katerimi bomo na prvem mestu omenili povečanje števila naših naročnikov, ki je konec lanskega leta preseglo 11,5 milijona ljudi, od tega 7,666.000 naročenih tudi na televizijske storitve. Ce upoštevamo zdaj razmerje med številom naročnikov in dohodkom, potem je dosegel ustrezen pokazatelj v Italiji danes najvišjo raven v vsej kontinentalni Evropi, saj ga glede tega presega le pokazatelj Velike Britanije, kjer pa so začeli s televizijskimi oddajami več let preden se je to komunikacijsko sredstvo pojavilo v naši državi.
Nadaljnji element svobodnega odločanja, ki kaže na splošno o-dobravanje, s katerim čedalje širši krog javnosti sledi našim oddajam, pa je postopno daljšanje ča sa, ki ga javnost posveča našim sporedom, število gledalcev televizijskih oddaj med 21. in 22. uro se je v zadnjih treh letih povečalo za skoraj 4 milijone ter doseglo zelo visoko povprečje 15,5 milijona ljudi, ki so vsak dan
prisotni pred televizijskim ekranom.
še večji napredek beležimo v številu gledalcev v drugih oddajnih urah: med 18.30 in 20. uro se je to število povečalo za nad 100 odst. ter je povprečno število ljudi, ki dnevno sledijo našim programom v tem času slabšega dobiska«, narastlo na 2,5 milijona oseb; med 20. in 21. uro se je število poslušalcev povečalo na 49 odst., dnevno povprečje pa je preseglo 10 milijonov; končno se je število ljudi, ki sledijo televizijskim oddajam med 22. in 23. uro, v omenjenem razdobju povečalo za 37 odst., povprečno dnevno število gledalcev pa je preseglo 8 milijonov.
Toda skupno število gledalcev ni edini pokazatelj, ki je zabeležil tako strm razvoj. Povečala se je tudi povprečna dnevna dolžina časa, ki ga posamezni naročniki na televizijske storitve preživijo pred ekranom: to povprečje je namreč danes doseglo razmeroma visoko stopnjo 2 uri in 18 minut.
V znatni meri se je vsestransko izboljšalo tudi splošno sprejemanje naših televizijskih spore-
0BRAČUN 31. DECEMBRA 1967
AKTIVA
Nepremičnine	lir	43.032.945.913
Naprave in stroji	»	68.731.189.434
Dotacije - vozila - pohištvo	»	16.037.834.466
Dela v teku	»	19.552.065.975
Skladišča	»	6.615.042.136
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom	»	1.324.557.625
Delnice	»	602.408.000
Razpoložljivi skladi:		
— v blagajni	»	48.617.500
— na bankah in na pošti	»	238.223.295
Stroški, ki jih je treba amortizirati	»	3.081.933.960
Računi dolžnikov:		
— Krediti do ustanov in povezanih družb	»	^4.780.139.210
— Krediti do dobaviteljev	»	1.110.068.243
— Razni drugi krediti	»	19.984.926.091
	lir	185.139.951.848
Prehodne postavke	»	1.739.994 727
Skupaj	lir	186.879.946.575
dov. V razdobju zadnjih petih let, to je od leta 1963 do 1967, se je število tistih, ki so se izrekli, da so na splošno s televizijskimi programi zelo ali v zadostni meri zadovoljni, povečalo z 41 na 55 odst. V istem času pa se je odstotek tistih, ki so se izrazili, da so manj zadovoljni ali pa sploh nezadovoljni z njimi, nasprotno zmanjšalo s 24 na 13 odst.. To izboljšanje, ki, ponavljamo, odseva splošno cenitev televizijskih programov in ne morda posameznih oddaj, je toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da postajajo televizijski gledalci sčasoma čedalje bolj kritični in zahtevni.
Iz omenjenih podatkov se nam zdi prav izvajati zadovoljivo ugotovitev, da naše občinstvo ne kaže nobenih znakov trudnosti do tega komunikacijskega sredstva, ki nasprotno izkazuje še vedno naraščajočo privlačno moč.
Kar zadeva radijske oddaje, pri katerih beležimo naraščajoče šte vilo naročnikov, ki je danes doseglo 11,5 milijona, ljudi, kar predstavlja 75 odst. vseh italijan skih družin, pa je treba prikazati gospodom delničarjem tudi ugo-
den sprejem, ki ga je v publiki doživela celotna reforma v strukturi sporedov, kakršno smo u-vedli v tako širokem obsegu prav v preteklem poslovnem letu. število državljanov, ki sledijo radijskim programom, se je namreč znatno dvignilo v jutranjih in popoldanskih urah, tako da se naš povprečni dnevni avditorij v konicah najljubših oddaj suka med 7 in 8 milijoni poslušalcev.
V tem ugodnem splošnem razvoju je treba poudariti tudi postopno izboljšanje tako imenovane ((kvalitete« pri poslušalcih, to je čedalje večje število državljanov, ki sledijo zahtevnejšim, v prvi vrsti informativnim in kulturnim oddajam. Televizijskemu dnevniku ob 20.30 sledi na primer povprečno 10 do 11 milijonov ljudi. Informativno rubriko, kakršna je «TV 7» pa gleda avditorij nad 9 milijonov ljudi (prejšnje leto 6 milijonov). Na drugih področjih naših sporedov pa je televizijska izvedba ((Zaročencev« s povprečnim številom 18,2 milijona poslušalcev, presegla obseg gledalcev, ki po navadi sledijo predstavam lažje narave.
PASIVA
Družbena glavnica	lir	10.000.000.000
Legalna rezerva	»	300.034.791
Izredna rezerva	»	679.219.778
Skladi za amortizacijo Skladi za odpravnine, socialno skrbstvo	»	62.929.258.912
in pokojnine	»	62.707.565.334
Razni skladi	»	3.332.059.795
Posojila Ministrstvo za pošte in telekomunikacije	»	747.343.323
(sporaz. 10.3.1956 in 21.5.1959)	»	2.718.327.845
Državna udeležba	»	10.816.474.502
Računi upnikov: — Dolgovi Jo bank	»	5.081.653.051
— Dolgovi do dobaviteljev	»	7.205.142.497
— Razni drugi dolgovi	»	17.984.440.083
Del dobička iz prejšnjega poslovanja	»	14.221.523
Saldo poslovanja	»	624.210 414
	lir	185.139.961 848
Prehodne postavke	»	1 739.994 727
Skupaj	lir	186.879.946.575
Skupek tako plodnih rezultatov je nujna posledica močne organizacijske in produktivne prizadevnosti in bistvenega izboljšanja v kakovosti naših oddaj ter razširitve območja, na katerem se te oddaje sprejemajo. Največji del prizadevanj, ki jih je RAI povzela v letu 1967, je bil namreč usmerjen po eni strani v postopno bogatenje celotnega programa storitev, in sicer ne le v času, ko tem programom sledi največ ljudi, ampak tudi v tistih časovnih presledkih, za katere se je v preteklosti smatralo, da so namenjene manj zahtevnemu in manj zvestemu krogu poslušalcev. To ne velja le za televizijske programe, temveč tudi za radijske oddaje.
Nadaljnji faktor, ki je odločilno vplival na razširitev kroga poslušalcev, so izboljšave v napravah našega televizijskega o-mrežja. S tehničnimi napravami, ki smo jih uresničili v letu 1967, je površina, na kateri se v Italiji sprejemajo naši programi, dose-/ gla 98 odst. celotnega italijanskega prebivalstva za prvi program ter 87 odst. za drugi program. Ti pokazatelji so najvišji tovrstni pokazatelji v Evropi, tako kar se tiče odstotka doseženega prebivalstva, kakor tudi glede konsistence naprav v obratovanju. Kar se pa tiče posebej drugega progra ma, je obseg italijanskega omrežja v znatni meri presegel obseg podobnih storitev v drugih deže lah z razvitimi televizijskimi sto ritvami kot so Velika Britanija, Francija in Nemčija. V tej zvezi je treba poudariti, da je ta ob seg znatno presegel meje, ki bi jih morala doseči RAI v smislu dolžnosti, ki izhajajo iz ustrezne ga sporazuma z italijansko državo.
Po tem nagovoru je delegirani upravitelj podrobneje prikazal de lovanje družbe v pretekli poslov ni dobi na posameznih področjih njene aktivnosti:
RAČUN IZDATKOV IN DOHODKOV V POSLOVNEM LETU 1967
IZDATKI		
Oaaelek za pripravo sporedov Stroški za radijske sporede	lir	9.783.316.039
Stroški za televizijske sporede	»	17.371.435.200
Stroški za radijska poročila	»	5.106.478.232
Stroški za televizijska poročila	»	6.197.463 479
Avtorske pravice in podobno (radio)	»	2.183.981.518
Avtorske pravice in podobno (televizija)	»	3.305.723.032
	»	43.948.397.49»
Tehnični oddelek Tehnični stroški za radio	»	8.729.595.186
Tehnični stroški za televizijo	»	14.875.648.701
Stroški za laboratorijska raziskovanja	»	948.093 729
Stroški za oddelek gradbeništva	»	2.123.747 444
	»	26.6 V l.U85.«6»
Oddelek skupnih splošnih upravnih in trgovinskih stroškov Skupni upravni in splošni stroški	»	15.130.362.580
Stroški v odnosih s tujino	»	982.309522
Stroški v zvezi z naročninami	»	6.358 938 78»
Stroški za propagando - proučevanje javnega mnenja - tiskovni urad	»	1.613.038.235
Stroški za odnose in poslovanje osebja	»	2.576041 19»
	»	26.660.690 313
Davki - državna udeležba	»	11.554.794.051
Pasivne obresti in razne postavke	»	402.240 931
Amortizacije	»	5.000.000 00»
Skupaj	(*i in	II 4.243.29 7.851
Saldo poslovanja	tt	624.210 414
Skupaj	Ur	114 867.418.26*
(*) Od tega stroškov za osebje	»	49 590.958
DOHODKI		
Dohodek od rednih in posebnih naročnin	»	25.215.264.05»
Dodatek za televizijo	»	50.213.694 822
	»	81.428.958.8»»
Iztržek od radijske reklame	»	12.697.126.187
Iztržek od televizijske reklame	»	16.849.280.11»
Razni dohodki	»	3892.053082
Skupaj	lir	114.867.418.265
Obračun in račun izdatkov in dohodkov se zaključujeta s poslovnim dobičkom 624.210.414 Ur, ki se razdeli takole:
Bilančni saldo	624.210.414
5 odst. v legalni sklad 31.210.521 592.999.893
Preostali dobiček iz prejšnjega poslovanja 14.221.523
6 odst. na razpolago delničarjem, to je za vsako delnico vključeni davčni odtegljaj 20.000.000 delnic & 30 lir Prenos na novo Doslovanje
600.000^
7.22L*16
607.221.416
Občni zbor je po običajnem triletnem dospetku potrdil za sve^ valce družbe dr. ITALA DE FEA, dr. GIANNIJA GRANZOTTA. ^ LUIGIJA BAGGIANIJA in odv. GIUSEPPA CASSANA ter je itP noval za svetovalca ing. FRANCA SCHEP1SA.
Upravni svet, ki se je takoj po občnem zboru sestal, Je Pot^7„ za podpredsednika družbe dr. ITALA DE FEA; za delegiranega opf* vitelja dr. GIANNIJA GRANZOTTIJA in je izpopolnil vodilni 0°°^ družbe.