IIRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža se je mudil koncem zadnjega tedna v Beogradu. Že na kolodvoru je bil prisrčno pozdravljen. Imel je razgovore z vsemi našimi vodilnimi politiki. Sprejet je bil v avdijenco pri knezu namestniku Pa\lu, pri kraljici Mariji in v nedeljo dne 23. februarja je počastil rajnega kralja z obiskom na Oplencu, kjer je položil venec na vladarjev grob. Kdaj niso v parlamentu obstruirali? — Narodna skupščina ne more delati vsled obstrukcije Jevtičevcev, JNSarjev, bivših kmetijcev, zemljeradnikov, integralnih Jugoslovanov itd. Mesto resnega dela za ljudsko blaginjo — krik in vik in razbijanje z lopaticami. Samo ob eni priliki je zavladal v narodni skpščini rajski mir. To je bilo v trenutku, ko je prišel v razpravo predlog administrativnega odbora, naj se poslancem povišajo dnevnice od 200 na 250 Din, tako da bodo dobivali odelej na mesec 7500 Din. To povišanje veIja za nazaj od 1. julija lanskega leta. Ko je ta predlog bil dan na glasovanje, 6o lopatice mirovale, predlog je bil v vzorOi tišini soglasno sprejet. JNSar ostane JNSar. JNS je med našim ljudstvom prezirana in osovražena stranka kot redko katera. Kljub temu so ti ljudje tako smeli, da si upajo vzdrževati svo- jo strankarsko organizacijo, ki jo hočejc preosnovati. Naraeravajo tudi v narodn skupščini in v senatu ustanoviti klub po slancev JNS. V ta klub bodo vstopili člarr Neodvisnega kluba jugoslovanskih nacio nalnih poslancev, torej izmed Slovencepristaši bivše demokratske in bivše kme tijske stranke. Ta klub bo ostal do bodo čih svobodnih volitev, potem pa se bo raz blinil v nič. Pogajanja za prodajo našega Iesa. — Sankcij napram Italiji noče biti konca ir radi tega ne vemo, kam z našira lesom žr toliko mesecev. Vlada se zelo trudi, da b' nam odprla nove lesne trge. Proti koncv februarja pričriejo pogajanja s Španijo zr izvoz našega lesa. Kraalu pride v Belgrac" tudi grška delegacija, ki se bo pogajale za dobavo lesa Grčiji. V marcu se sestane v Belgradu tudi mešana jugoslovanskonemška komisija, ki bo raed drugim razpravljala o možnosti izvoza jugoslovanskega lesa v Nemčijo. Morebiti se bo tako le posrečilo dobiti nova tržišča za naš les ter premagati strašno krizo, ki je zajela naša lesna področja ter na tisoče ljudi spravila ob kruh. Balkanska zveza bo zborovala marca v Belgradu. Zastopniki balkanskih držav bodo ob tej priliki določili smernice za enoten nastop Balkana v vseh važnih poli- tičnih vprašanjih, ki že silijo v ospredje na spomlad. V DRUGIH DRŽAVAH. Gospodarski svet Male zveze je pričel 24. februarja v Pragi redno zasedanje. Duša tokratnih posvetovanj je novi čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža. Krog rešitve gospodarskih vprašanj v Podonavju. Cehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je bil in bo mnogo na potovanjih. Obiskal je Pariz in Beograd, narnerava tudi obisk v Bukarešti. Dr. Hodža se trudi, da bi se sestali zastopniki držav Podonavja in da bi prišlo do resnih sklepov glede zboljšanja neznosnih gospodarskih razmer v malih državah Podonavja. Politični lovi na Poljskem. Pruski ministrski predsednik Goring se je mudil v Varšavi. Vzrok njegovega obiska naj bi bilo samo povabilo na velik lov v Bialostoških gozdovih, v resnici so se pa vršili med Goringom in poljskim zunanjim mi- nistrom Beckom važni politični razgovori zlasti glede francosko-ruske pogodbe. Kako ogromne svote požre neprestano oboroževanje na suhem in na morju! — Nemci so izmetali v zadnjem času za ob- orožitev na suhem 200 milijonov mark. Amerikanci so določili v državnem prora- čunu za oborožitvene namene 550 milijo- nov dolarjev. Anglija ima določenih 300 milijonov funtov za modernizacijo vojne- ga brodovja. Francozi so združili vsa mi- nistrstva, ki imajo posla z narodno obram- bo, pod skupno vodstvo in so tekmovalno ia delu, da pomnožijo število bojnih letal. Najbolj se oborožuje sovjetska Rusija in ie izmetala že težke milijarde v te svrhe. Rusija bo povečala svojo mornarico za 10 križark, 76 podmornic ter treh brodovij ' orpednih lovcev. Bojnih letal bo imela 20 isoč in novih tankov bo zgrajenih 3000. Državni prevrat v južno-ameriški repu- >liki Paragvaj. Južno-ameriški republiki ^aragvaj in Bolivija sta bili zapleteni dve sti v ljuto vojno. Mir je bil sklenjen šele ansko jesen. Paragvajski vojaki, ki so 'ztrajali dve leti na fronti, po povratu s ronte nikakor niso bili zadovoljni z vr- lovnim vodstvom državne politike. Zad- vje dni je prišlo do vojaške vstaje, v ka- eri so zmagali po krvavih bojih puntarji. levolucijonarji so se polastili prestolice n so zaprli vlado. Predsednik Ajala je po- jegnil na torpedovko, pa se je že vrnil, ker so mu zmagovalci zasigurali varnost. Za začasnega predsednika republike je bil postavljen senator Daroza. Resna vojna nevarnost na Daljnem vzhodu se veča med Rusi in Japonci vsak ian. Smernice japonske zunanje politike dajejo generali, ki delajo nato, da pride do oboroženega spopada z Rusi, da bi po tem obračunu imela japonska posest v Mandžuriji mir in bi se lahko povsem neovirano širila. Po hudih nevihtah levicarska vlada na Španskem. Zadnjič smo poročali, da je dobil pri zadnjih parlamentarnih volitvah v španiji levičarski blok absolutno večino. Gil Roblesova ljudska in katoliška stranka se je dobro držala in odnesla iz volilne borbe lepo število 104 mandate. Koj po volitvah je bil radi zmage levičarjev ogrožen javni red in radi tega je vlada proglasila obsedno stanje. Časopisje je razglašalo v svet, da so monarhistični gene- rali poskušali prevrat, ki je bil v kali zadušen in so dva generala zaprli. Po dolgotrajnih homatijah je vlada odstopila in predsednik republike je poveril sestavo nove vlade bivšemu predsedniku vlade Azani. Azana je sestavil levičarsko vlado, v kateri je 8 republikanskih levičarjev, 2 zastopnika republikanske unije in 2 nadstrankarja. Socijalni demokrati sicer niso v vladi, pač pa so ji obljubili pomoč v parlamentu. Novi predrednik vlade Azana se bo predstavil z vlado parlamentu 3. marca in bo podal deklaracijo. STRAŠNA DIVJANJA KOMUNISTOV PROTI KATOLIČANOM V ŠPANIJI. Zgoraj poročamo o sestavi levičarske vlade pod predsednikom Azanora. Od sovjetske Rusije nahujskanim in natančno podučenim španskim komunistom ni bila dovolj zmaga levice; hočejo nasilnim potom uvesti po vzgledu Rusije zvezne sovjetske države. Kakor hitro je bilo potom amnestije ali pomiloščenja izpuščenih iz ječ 30.000 političnih kaznjencev, so podivjane komunistične množice odprle zapore vsem raznim drugim zločincem in izbruhnili so pobesneli napadi in navali na vse, kar je katoliškega na španskem. Komu- nisti so se vrgli na cerkve in samostane, katerih je vse polno razdejanih, upepeljenih, redovniki, redovnice in duhovniki so morali zbežati ali se poskriti, če je še kateri imel za rešitev čas ter priliko. Za samostani in cerkvami so bili izgredi komunistov naperjeni proti katoliški akciji, katoliškim tiskarnam in uredništvom. V splošnem omenjena nasilja si lahko razlagamo, če pomislimo, da je levičarska vlada sicer proglasila obsedno stanje, a je ministrski predsednik sam izjavil: »S pol ducatom zakonov bom obračunal z desnico!« Policija in vojaštvo bi naj nastopala proti nečuvenemu pustošeilju, pa kaj, ko prihajata prepozno, ali pa se sploh ne zmenita za komunistična divjaštva. Vseh grozodejstev ne moremo našteti, ker jih je preveč in je komunistično prevratno gibanje razpaljeno po celi španiji, ki doživl.ia uničevanje in opustošenja še onih katoliških ustanov, ki so preostale in si nekoliko opomogle izza prejšnjih revolucij. Vsi španski nemiri in krvavi izgredi so bili po izgonu kralja Alfonza XIII. naperjeni ne proti kapitalu, ampak proti Cerkvi, njenim ustanovam in služabnikom!