i
i
“537-Cedilnik-naslov” — 2009/6/10 — 9:13 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 9 (1981/1982)
Številka 2
Strani 80–81
Anton Cedilnik:
O KUHARSKIH KALORIJAH
Ključne besede: fizika.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/9/537-Cedilnik.pdf
c© 1981 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
FIZIKA
o KUH ARSK IH KA LORI JAH
Hote l sem shujšati . N ič posebnega, boste r e kl i , ma n j JeJ, pa bo.
že, že, ampak j a z sem hotel znanstv eno manj jesti . Vzel sem v
ro ke Kuha r ic o (a vto r ja sta Li via in Gyorg y Schiller, Pomurs ka
za ložba, Murs ka Sobota 197 8) . Nj e ni h 5 in pol cent imetra debe -
li ne je zago tavljalo super strokovnost. Odprem na st ran i 54 pa
trč im ob podatek , da de lave c, ki oprav lja težka de la in ga je
80 kg skupaj, potrebuje dnevno 4000 ka lor ij.
če gre čl o v e k v gore, sem si mislil, tudi krepko gara, seveda
če ne sede za prvo skalo i n ne začne ma licat i . Pa sem računal,
kakšno viš ino bi pre maga l naš s i lak s to e nergijo .
De l o pr i premagovanju teže je A = mgh, kj e r je masa m = 80 kg,
pospe šek prostega pada g = 9, 81 ms- l , h je višina, na katero
se bo povz ~el moža kar , A pa je delo, storjeno s tistim i 4000
kalorijam i . Upo števamo, da je jou le J = kgm 2s - 2 in da je ka lo -
ri j a 1 cal = 4,1 868 J , pa izrač una mo:
h =~ - 4000 . 4,1 86 8J - 21
mg - ~g,81m 7s - m.
če upoštevamo še , da gre v resnici ve lik de l energije za nor -
ma lno delovanje te lesa i n za njegovo gretje , posta ne oč i tno,
da bi obravnavan i de lavec iz č rpa l vse svoje dnevne za loge že
pr i vzpenjanju po stopn icah ma lo višje hiše.
Kj e je napa ka, je jasno - namesto ka l or ij so mi šljene kilo ka-
l or i j e . Res je zače n ši z l e t oš nj i m l e t om ka lorija odš la med
čev l je , klaf t re i n a t mosfere (v mislih i ma m s t are e note i n ne
kaj bolj ot ipljivega). Ampak pomota za faktor 1000 je pa le
80
prehuda, tudf Ea gre re kuhanje,  
Morda, sam s f  mtslil, pa j e  prevaJglec zamenjal k i t c k r l  o r f l a  
s kalorf jamf , mIslaE, de aadZarska svtorja pat ject j a t a .  Pois-  
kal sent torej  dobr ih  6 centrlmetrov debelo K n j l g o  ra vsako f e -  
no (Orbital Progres, Ljubljana 1974) jugoslavanskih av tor jev  
i n  na t 6 l .  s t r a n i  nagel pravilno d e f l n l c i j o  ka los i js ,  torej  
mnoiine taplote ,  k i  segreje en gram vode od 14,5OC do 15,b°C. 
Toda spodaj na t s t l  strani j e  sumljrv podatek ,  da d a j e  1 g Efstst 
nraSEobe 9 , 3  kalorl  je. 
Spet ses se l o t f l  raEunan ja ,  kolfko e l s t s  naBEo$e b i  moral osem- 
desetkilogramec p a i e s t l  ( p r i  predpostavkf, da b I  Ja uspel preba- 
v i t i ) ,  da b i  prigel i t  Vrat ne X r i g l a v .  Ee b i  vso energi jo  pora- 
b i l  l e  za v r p e n j a n j e .  
Oelo A bc oprav l feno  3 energi jo  Mq, kjer j e  H masa masEobe I n  
q = 9,3 c a l / g  = 38937J/kg. Tore3 f e :  
Kako prav j e  b l l o ,  da smo maso ma9Eobe oznat l l f  z v e t l k o  trkol 
Ves probten j e  tnred  v tern, da nekaterf ljudje t lahkr prenese- 
Jo, da j e  neka s t v a r  ttsoEkrat pravelf ka a l l  premafhns. Kar sa 
pa h u j s d n j a  t i € * ,  born pa€ mala aanj jedel .  
Anton Csd4Z~Ck