¥ # V A
--—«a&^&mz&Ežz»*--
Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 3 gold. »O kr., za pol leta pa 1 gold. SO kr.
Tečaj IV. v uubijam is. julija 1864. List 14.
H e d.
3?reden drevce druge žlahtni, Kdor kazati pota hoče, Samo žlahtni sad ima;	Sam po njih naj pervi gre;
Preden tica mladim poje,	Kdor učiti hoče druge,
Sama lepo peti zna.	Sam naj pervi razume.
Jakoslav.
Kaj more in mora odgoja storiti, koliko ji mora pomagati šola in družina, kako se goji in kako se ne goji, kako goji Bog, svet, življenje, in kako se človek sam goji, — tako in enako se v živih zgledih ložeje kaže, kakor pa s samimi suhimi vodili. Torej naj bi ti le zgledi kaj veljali:
Neki učitelj je bil navajen dveh izrekov, ki ji je vselej pravil staršem, ko so uiu pripeljali kakega otroka v šolo. Per-vič je rekel: „Sam ne morem peljati, vi mi morate pomagati!" Drugič: „In če mi pomagate, pa ne smete nazaj vleči, kedar jaz naprej vlečem".
Učeni: „Jutri bo solnce ob petih vzhajalo".
Kmet: „Ni res; jutri bode pozneje prisijalo".
Učeni: „Jaz vendar bolje vem, kakor vi; kaj se šopirite!"
*) Te mične zglede smo prestavili iz amerikanskega šolskega časnika „Katli. Schulblatt", ki ga slavni gosp. Franc Pire iz Amerike pošiljajo v Ljubljano.
Vredn,
Kmet: In jaz vem bolje, kakor vi. Ob petih ste vi še v postelji; jaz sem že takrat na polji, in vidim, kako in kedaj pride solnee izza gore".
Učeni: „Mora vzhajati ob petih! Tako je zapisano v moji knjigi".
Kmet: „Ali so naše visoke gore tudi v vaši knjigi? Vi učeni znate dobro pisati!"
Stari učitelj prišedši v šolo, vidi dečka, ki je ravno zapisal na desko: „Učitelj je oslovski". Stari učitelj je tiho, vzame kredo, in pristavi k besedi „oslovski" še besedo: „gonjač", ter gre potem mirno k svoji mizi in navadno podučuje.— V neki drugi šoli se je tudi tako zgodilo, kjer pa je bil učitelj bolj občutljiv. Preiskoval je to hudobijo na dolgo in široko , in marsikteri nedolžni učenec je bil kaznovan, pravega hudobneža pa vender ni zvedil; nazadnje je učitelj od jeze zbolel, in ni mogel nekaj dni v šolo. — Kteri iz med teh dveh učiteljev seje modrejše obnašal?
Oče Egidij Jajz je enkrat nekemu hlapcu dal knjižico za plačilo. Hlapec ni zadovoljen s knjižico, in pravi: „Gospod, dajte mi raji eno desetico!" Jajz mu pusti knjižico, in mu da zraven še desetico. Dolgo potem pride hlapec zopet k Jajzu, in ta ga vpraša, če ima še tisto knjižico. „Imam jo še", pravi hlapec, „in sedaj bi je ne dal za sto desetič". Desetica, ki ste mi jo dali, je že davno šla po svetu; toda knjižice ne dam od sebe dokler bom živ.
Praktična slovensko-nemška gramatika.
(Dalje in konec.)
Popolno pregibanje časovnikov.
Kar se je pred posamesno pri dotičnih vodilih obravnalo in poočitovalo z mnogimi zgledi, je tukaj vkup zbrano.
Nekdajna nemška slovnica (Sprachlehre) je precej, ko je prišel časovnik na versto, vse od časovnika povedala, kar gre od njega vediti; nove slovnice podajajo in pripovedujejo pa le toliko , kar učenci morejo prebaviti, in poslednjič, ko so se urili z mnogimi zgledi, ponudijo ves nauk ob enem.
Treba je, da si učenci oblike pomagavnih časovnikih po vseh časih in naklonih dobro zapomnijo, sicer je vse njih znanje negotovo, ker toliko vaj vendar ne moremo učencem dati, da
bi se to kar iz samih zgledov zapomnili; nekaj stalnega si morajo pridobiti; potreba jim je, da spoznajo in razločijo pri ča-sovnikih število, osebo, čas, naklon in podobo; zavoljo tega naj se pa teh obrazov naneé iz glave.
Pomagavnih časovnikov ima nemški jezik troje; slovenščina ima le enega „biti".
„Popolno pregibanje časovnikov" pozabljivim in lahkomiš-ljenim nerado gre v glavo, zato je pa treba spominjati jih vodil, kterih so se bili popred učili. Po versti kmali znajo od-blebetati „haben, loben", ali prašaj jih zmešano, ali prašaj jih, kako se pravi to ali uno po slovenski, bodo pa debelo pogledali misleči: učenik me praša kaj takšnega, kar ni v bukvah.— Primerne vaje bi bile tukaj takošne, kakoršne je dajala poprejšnja šola, n. p.: Pregibajte mi časovnik „haben" v 2. osebi ed. in množ. št. po vseh časih in naklonih i. dr.
Pravilni časovniki.
Ti se razdeljujejo v šibke in krepke.
Kaj so krepki časovniki? V čim se razločujejo od šibkih? V kterih časih preminjajo samoglasnico, kedaj jo preglašujejo ? Te in takšne vprašanje bi bile tukaj na pravem mestu.
Vaja: Pregibajte časovnik „helfen" v 3. os. ed. in množ. št. v naznanivnem naklonu po vseh časih in v obojem naklonu v d javni podobi, „Kind loben" pa po vseh časih in v obojem naklonu terpevne podobe!
Otrok pregibaje te in druge časovnike bo prisiljen iskati po bukvah pravilne oblike, in kedar otrok ljudske šole do tje pride, da si zna potrebnih vodil po bukvah poiskati, je to dobro znamenje, ter smemo upati, da si bo v takih okoliščinah sam pomagal. Le takšni otroci, ki si nikakor ne vedo sami pomagati, ti so siroteji.	1U. BI.
Pomenki
o
slovenske m pisa nj i.
XXVIII.
U. Ali ali (wohl, ja wohl) — pravi Dolenec, pa tudi: Bali bali — kaj je vendar to?
T. To je, da ^Gorenci v nebesa ne pojdejo!"
V. Oho! morebiti jih pojde več kakor Dolenčev.
14*
T. Morebiti; vendar — tako sem slišal ne deleč od bele Ljubljane, ako bo sodnji dan Gospod po slovenski govoril — javalne?!
U. Kaj je že to; tega ne urnem.
T. Ako poreče sodnji dan Gospod tistim, ki bodo na njegovi desnici, po dolenski: „Balite, blagodarjeni mojega Očeta!" — se bodo vzdignili tedaj le Oolenci ter pojdejo za njim v nebesa, ker Gorenci ne bodo vedili, kaj če s tem reči!
U. Kdo si je pa spet to izmislil?
T. Oponašali so to nekdaj Metelkovcem, ki so po njegovi slovnici spravili v knjigo dolensko „balite balite" namesti „pridite". On sam piše na več krajih od te besede p. str. 23, 168 in 153, kjer pravi, da se slovenski be (ja wohl, ey wie) vjema s češkim in ruskim ba, in da temu Oolenec pri-tika Ii ali le v bali, bale; in slednjič (cf. gimnaz. letn. 1864) se bere po njem, da imajo Nemci iz slovenskega besedico bald (v alemanskem bale) od bali, bale, to pa od besedice bi, ki jo imamo v želivnem naklonu, s sicer navadno pretiko polglasnega i v a in natiko vezine besedice li ali le, od tod ve-livni naklon: bali ali bale, bal i t a, balite, kakor: jeli, jelita, jelite (ge't> gelten's, sag, saget ja, bejahet es), kjer ima Murko: jeli, je li (was, ist's so? nicht wahr?) jeli da oder jelita, e (nicht wahr ja? nicht wahr?) — kaj I e, was nur ? itd.
U. Kali, ali kali — pravimo popraševaje.
'/'. Iz kaj Ii je kali; teže je razdrobiti besedo javalne, Potočnik javolne, Janežič javelne (vermuthlich nicht, schwerlich).
(J. Kako pa jo razlagajo?
T. Večidel iz j a - a 1 i - n e , j e - a I i - n e , vendar od kod in čemu v vmes? ali je samo zavoljo lepoglasja, da ne zevamo preveč izrekovaje ja-a ali je-alne? — V hrov. imajo sicer jali (oder), jawi (gerade so, wie); v rus. in stsl. ja»', jave, v jav' t. j. očito, javno, javalne — očitno, res ali ne (va-letne , cf. valere, si. veljati, nemš. gelten itd.)
V. Javalne rečem, in več povem, kakor ti z vsim svojim razlaganjem!
XXIX.
U. Zavoljo lepoglasja — in unkrat si pisal za tega voljo; zakaj pa ne pišeš zarad lepoglasja in z ar a d tega, kar je v novejših pisanjih tolikrat brati ?
T. Zakaj ne; če ti ni prav, pišem lahko za volj, za-stran, zadel, za delo, z bog in z bog a, radi in zarad in še p o rad — lepoglasja, in celo zategavoljo, zategadelj itd!
U. Kakor nalašč, tvarine dokaj; popiši in razloži mi te predloge ali razmeri mi one raz mernike posamesno, ne pa kar na mernike!
T. Za voljo in za tega voljo (um Willen, um willen, volo, velle, laško vogli lat. voluntas) je znano, kakor tudi, da se v pisanji lahko sklene: zavoljo in na koncu o sme sneti z a vol j (cf. do volj, zarano, zares; meni, tam itd. namesti memo, tamo). Prav znano je tudi stran ali zastran (seitens, cf. kraj, konec, del).
U. Kako, da se piše zadel, zadelj in za delo?
T. V stsl. ima Miklošič: delja, del'ma in del'mi (propter iungitur cum genilivo, cui postponitur); v nsl. se da po tem izpeljevati iz a) del, deliti (pars, dividere, cf. stran, plat) in b) delo (opus) in se vjema z gerškim pa tudi latinskim ergo (ergon.) Da nekteri lj (delj) pišejo, mislim, da s tem znamnjajo stsl. jerek, ali pa, da se ima l glasiti, kar se razvidi tudi iz pisave delo.
U. Janežič ima str. 182 opombo: Predloga zavoljo in zadelj (na Koroškem je tu pa tam slišati tudi nesestavljeni delj —cf. rus. die) vzameta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoje dobrote voljo. Dalm. Za naših pregreh delo. Guts. — Za tega delj, za tega voljo itd.
T. Prav tako, ker skupej pisati je vendar preokretno, p. zategadelj, zategavoljo! — Sicer ima Miki. nsl. za naše delo propter nos res. za naših pregrehov delo res. za tega deli res. croat. dil luč. lit. del, delej let. del.
U. Kako se pa z bog in z boga vravna ali zboga?
T. Z bog in zboga, časih «bog kakor .ybor, sloga, smisel itd, je navadno le bolj ob hrovaški meji in pri druzih južnih Slovenih. Kako bi se razlagalo, ne vem. Ali iz a) z Bog, za Boga (um Gottes Willen, serb. vid. Miki.), ali iz b} zbogati se (cf. causa), ali morebiti celo namesti z bok (n. pr. poleg in polekj iz bok v stsl. in nsl. latus, Seite (cf. stran , zastran).
U. Zarad seje mladim pisateljem, ali kakor jih je Metelko rad imenoval, novakom kej priljubilo, da ga vseskozi pisarijo.
T. Ja z bi že raji pisal po stsl. radi: tega radi, sego radi, in za sego radi (ob, propter, gratia). V hrov. in serb. sostavljajo in spreminjajo: rad-i, zarad-i, porad - i.
U. Kaj le pomeni beseda sama na sebi ?
T. Derznem si jo razlagati ali i z a) rad, a, o (lubens, gratus), torej lat. gratia, ali pa iz b) raditi curam gerere, curare, facere, torej lat. causa, ergo, in slov. del, zadel, za delo. Potočnik ima str. 83 celo to raj (radi tega) folglich; zato darum; zavoljo tega, za tega voljo, desswegen. In kar velja o razpostavi v gerškem in latinskem (virtutis ergo , be-stiarum causa, hominum gratia), skorej vse to velja v slovenskem. In kaj piše Janežič od teh razmernikov ?
U. Omenjeni samostavni predlogi (lat. propter, causa — nemšk. wegen) kažejo vselej vzrok kacega djanja, in so časi vezniki v sklepavnih ali posledičnih stavkih (lat. propterea, quapropter, itaque — deshalb, deswegen, darum, demzufolge, folglich) ter naznanujejo posledek, ki izvira iz prednjega reka, n. pr. Blagor zavoljo pravice preganjanim. Met. — Ogibljimo se prepira zarad malih stvari. Napr. — Bog je zadelj nedolžnih otrok tudi starše rešil nesrečne smerti. Slomš. — — Slaba tovaršija spridi dobro zaderžanje; zatorej ne zahajaj med slabe tovarše. Slomš. — Skušnjave so povsod; torej bodi vedno pazen , da va-nje ne zabredeš.
Pisma dveh slovenskih učiteljev.
Na Pustem polji na sv. Mohorja dan.
Dragi Svetoslave !
Večkrat sem že slišal, da že pri starih Rimljanih veljal je pregovor: „Quem dii odere psedagogum fecere", t. j.: „Kogar bogovi čertijo , ga za učitelja postavijo". Vidiš, in Rimljani niso bili kar si bodi možje, kajti njih spise še dandanes prebirajo po učenih šolah, in nekteri jih še bolje čislajo, nego cerkvene učenike, in mislijo, da imajo v njih vire vse učenosti. V tej reči, kar so rekli od učiteljev, so pa tudi pravo zadeli. Res je sicer, kakor si mi pravil v poslednjem listu, da tudi učitelju zraste košček kruha, toda kako ga mora pa tudi iskati, da si ga vkup spravi! beračati mora z vrečem na rami od hiše do hiše in večkrat tudi še zraven grenke besede požirati, da dobi že davno popred terdo zasluženo peščico žita. Tudi je res da ljudje, ki potrebujejo učitelja, kolikor toliko spoštujejo, toda le tako dolgo, dokler ga rabijo, potem pa ga z mladino vred
zasmehujejo. Zraven tega pa ima učiteljski stan tudi vedno več pelina kakor medu — sitnosti, kakoršne se nikjer drugej ne nahajajo. Učitelj je tako rekoč obsojen, da mora ves božji dan — in tako dan za dnevom, leden za tednom — brihtati nevedne butice; mora jim zabijali v glavo čerke in jih vaditi potegljejev s čertalom in peresom; jih mora učiti govoriti in šteti in eno in tisto reč sto in stokrat ponavljati; na zadnje pa še vidi, da je skoro ves njegov trud zastonj , da so terde glave vedno terde, in da se jih težko kaj prime. Ravno tako hudo in grenko je učitelju, ko more preširne in razposajene otroke vedno brusiti , da se lepo in redno obnašajo, in da mora vse njih napake prenašati; to je res križ vseh križev. Kedar pridem iz šole, mi še šumi po ušesih, kakor bi bil prišel iz gromečega mlina, in komaj se malo odpočijem, hajd! že zopet bije šolska ura, in vnovič moram na delo. — Moj duh slabi pri takem enomernem in enakoličnem opravilu, polerpežljivosti mi zmanjkuje, in truden duh slabi tudi telo. — Sosed Zugovec mi je rekel unikrat: „Vendar se morate naveličati dan na dan z otroci vkvarjati; jaz komaj čakam, da se otroci od mene spravijo, kedar sem nejevoljen, dasiravno imam le troje". Grajsčinski oskerbnik, zelo omikan gospod, mi je že tudi djal: „Smilite se mi, učitelj, da ste se poprijeli toliko težavnega posla; sej ste sposobni še za kak drugi posel; zmirom vendar ne bote podu-čevali otrok. Kako morete biti zadovoljni in veseli, ko se ven in ven morate ubijati z otroci tako sirovih in nevednih staršev?" Slišavši take in enake govore, postajam res vedno bolj nezadovoljen, poterpežljivost me zapušča, in potem mi gre desetkrat slabeje od prej; kje pa bi tudi človek jemal toliko poterpežlji-vosti? Večkrat se zjutraj namenim in pravim: „Danes pa se ne bom jezil; sej mi to nič ne pomaga, poterpel bom, kolikor bo mogoče". In lej, pa komaj sem pri delu, že pride pes, da me zgrabi, piskerc skipi, in pozabljeni so vsi lepi sklepi. — Kako pa ti ravnaš, dragi moj, da si bolj poterpežljiv ? Kaj si misliš, kedar slišiš, da drugi ljudje učitelja milujejo? Povej mi tuui, kaj bi odgovoril omikanim ljudem, kedar bi milovali bore naš učiteljski stan? Prosim, ne mudi se, piši kmali
svojemu	ki a ver nemu
Tugoslavu.
M a 1 i k o s I o v j e.
Spisal Fr. Metelko.
[Dalje.)
Na h ar vali, popačena slovenska beseda (mende namesti nekervavl). Tacit („Germ." 43., H. str. 354) piše: „A p ud Naharvalos (Nekervavos ?) antiquse religionis lucus ostenditur. Prjesidet sacerdos muliebri ornatu, sed deos interpretatione romana Castorem P o 11u-cemque me m oran t, ea vis numini, nomen Alcis; nul-la simulacra, nullum peregrinse superstitionis ve-stigium, ut fratres tamen, ut juvenes venerantur". Po Volimer-u („Myth. aller Nationen" Stuttg. 1836, p. 87?) je Alcis, Alces, Altschis le popačena slovenska beseda „H o I z y, Holtscby, ki je slovensk malik v podobi dveh bratov izobražen. De je bil to slovensk malik, se tudi iz tega vidi, ker v nemškem malikoslovji („Grimm d. 31yth<5r p. 39, 204) tega imena ni, in ker Tacit sam pristavi: „interpretatione romana, t. j. če se na rimsko prestavi, in „nullum pere-grinse superstitionis vestigium" kakor bi rekel: le besede so ptuje, drugo nam je vse znano. Lahko je pa misliti, de beseda Alcis kakor tudi H o Iz i, v pomenu deček ali inladenček, pride od staroslovenske h lak jXpI. hlaci) ali hI as t, t. j. coelebs, ledig (hlačba, ccelibatus). Kdor je navajen slovenskih besed pri ptujcih iskati, se ne bo čudil, če najde hlacl v alcis preminjeno. Na Litavskem je bil pa vitez in polbog Alcis po imenu.
Nebe (Nebo, Na bo) obok nad njimi ali podnebje jim je bilo mogočno božestvo; od tod, so si mislili, izvirajo vsi drugi bogovi, kakor blisk in grom.
Neg o d a, boginja hudega vremena, nesreče, neprijetnega časa.
N e m i s i (N e m i s a, N e m i z a, N e m i s i a, N e m i z i a), bog rodovitnosti, z glave mu preže štirje žarki, ki vetrove pomenijo, na spodnjem truplu mu leži golob z razprostenima perutnicama, ki pravijo, de vihar pomeni.
Nia, Nya (Niam, Ninva, Nijola) podzemeljska boginja.
No cen a, ponočna boginja.
Novo leto (Nov-rok, Navruc, Nevruč) se je pri sta-
rih Slovanih po leti začelo; od tod še zdaj léto velja tudi za poletje (Sommer).
Oblevačka ali Ku pač k a je oblivanje ali kopanje pri nekterih slovesnostih.
Obr, Obor pomeni: velikan (gigas), po Grimnui od Avar, Avarus.
Odin ') malik svetlobe na Litavskem.
Oglas, O h las, Oz vena, t. j. jék (Echo); je bil po njih mislih lésni ali gorski duh.
Pan gospod, P an i gospa, pomenite velikrat bogove solnca in svetlobe.
Perun 2) (od perú = ferio, quatio) v. Baram, P i or un pols. Perkun, Perkunos, Perkunust, Parom, Peraun, Peron, Prono, Prove, Proven. Tako različno so imenovali mnogoteri slovenski narodi svojega nar višjega boga, ki so si ga mislili v blisku, zato mu je bil Svetovit (Svetovi d) pridružen.
Bielowski p. 15, H. str. 258 pravi: „Peron sive Pie-run vocatus a verbere, ac si diceres: fulminans' to-nans eandem, quam apud alias gentes Jupiter, inter Siavoshabuit existimatio nem, et inaximus omnium Deastroruni fuisse principio apud illos perhibetur".
Pikal, Pikolo, Pikuljk, Poklus, Pokollos. Vse te imena so eno, in pridejo od pekel, ki pomenijo podzemeljskega boga.
Pil vi t 3) (Pilwit), Plivnik, Pié v ni k, bog rodovitnosti, ki stori, de žito plenja, tedaj je Plivnik ali Plévnik namesti Plénjik. Pilvit (Pluto) je skorej kakor Sveto-Vit sostavljeno.
Pizio ali Kaunis je bil sin boginje Milde (Lade).
P o daga, Pohoda, Pogoda (D o ga d a, Dagoda) boginja pomladi, jasnega višnjevega neba. Od Pogode (H. 274) pravi ülugosz : „Habebatur et apud illos pro Deo Temperies, quem sua lingua appellabant Pogoda, quasi bonse aurre largitor".
Poli vis t, Pogvizd, Posvizt, Neg od a (intemperies)
1) Odhin, kakor se bere v Safarik's „Slavische Alterthümer" I. str. 134—
139., je bil mogočen kralj in srečen vojščak.
3) Od Peruna in druzih bogov se bere več v „Slov. Bčela" , čislo 37 , tečaj III.
3) Pilvit, morebiti namesti Beli Vit, kakor Beli Bog; bile, vile (t. j. bele) pomeni pri nekterih Slovanih duie umerših in pri na» bilje (Todtenofßcium).
V Kievu je bil Pohvist v posebno veliki časti, na Pemskem pa pod imenom Nehoda.
Poklus in Pokole kar Pikal.
Pokuč hišni bog.
Poledne, Polednice (Daemon meridianus).
Polel, Lela, Lelum, Lelus v. Lel.
Polkan, Rusovski lesni duh, ki ga je pol človeka pol konja.
Porevit, Rorevit bog zime, tudi pohitve (ropa).
Pore m bog, Potre m bog (Potreb - bog) ki pomaga potrebnim, kakor Višnu pri Indjanih.
Porenuc, Porenut, bog porodnic, ki je imel pet glav. H. str. 130 : „H se c statua quatuor faciès r e p r se s e n t a t, quintain pectori insertam habebat, cujus fro n tem lœva, mentum d extra tange bat" — „Slavi pergebant ad Porenutium, Deum scilicet embryonis et exora-bant, ut 1 iberos in utero bene forma ret, q u a m vim ei tribuebant, Slavonice appellatur: Poroniny". lz tega se vidi, de so ga od porodnice tako imenovale.
Por i t ata, Porilada, Poruata, boginja končanja (od poriti, poruti ali porovati).	(D.ij« .i.«.)
V nekem kraji je bil učitelj tudi srenjski župan. Enkrat pride v tisti kraj vikši šolski ogleda, gre k županu, in ga vpraša: „Ali ste zadovoljni s svojim učiteljem?" Zupan in učitelj ob enem odgovori: „Z učiteljem sem popolnoma zadovoljen; toda on ni zadovoljen z menoj, ker mu ne morem po volji iztirjati šolskih dolgov".
i Q> 1 t © ©e
Iz Djekš. Naj tudi jaz omenim veselega šolskega praznika, ki smo ga obhajali na sv. Alojzija dan. Naš preč. gosp. fajmošter so ta dan peljali otročiče k božji mizi, ter so jih poživili z nebeško jedjo. Otročiči so potem ginljivo zapeli pesem „Cvetica Marija". Marsikdo odrasčenih ljudi je imel solzne oči in djal, da on ni bil nikoli tako srečen. Po tem svetem opravilu smo šli v šolo, kjer smo otročičem razlagali njih sedanjo srečo in jih vnemali, da bi si odslej vedno prizadevali, da bi bili sedaj in pozneje pobožni kristijani in zvesti der-žavljani, ter vneti za Boga, domovino in cesarja. Iz šole gremo veselo popevaje na posestvo Jankotovo, kjer smo otročiče lepo pogosto-vali in se ž njimi radovali. Gotovo ne bodo otroci pozabili tega veselega dneva! — K tej slovesnosti so zraven preč. g. fajmostra po-
sebno tudi pripomogli Jankotova družina in tergovec g. F. Pokeržnik. Hvala!	J. Rupnik, učitelj.
Od Šentjurja na Ščavnlci. Tukaj, „Tovarš", na nekaj novic! V naši šoli imamo družbo „Detinstva Jezusovega'', ki šteje sedaj 169 udov. — Naš novoizvoljeni dekan, preč. gosp. Juri Kocbek bodo menda še ta mesec tukaj obhajali svojo instalacijo; preč. gosp. Franc Klobasa, tukajšnji začasni župnik, pa pojdejo za župnika k sv. Antonu v Slovenske gorice. — Gosp. Vin cen ci Filipič, učitelj v Veržeju, je umeri. R. I. P.!—Po nekterih krajih napravljajo tako ime-novaue šolske veselice (Schulfeste). Prosimo, da bi nam „Tovarš" naznanil, kaj on misli o takih veselicah!
P ris ta ve k „Tovaršev". Dobro vravnane šolske veselice, če se napravljajo o pravem primernem času, gotovo koristijo šoli. Mladost. je podobna nježni cvetici, ki se toliko lepše razvija, kolikor vgodnejše ji je vreme. Šolske veselice se morajo tedaj tako osnovati, da duha zbujajo in povzdigujejo iz vsakdanjega življenja, in da se vedno ravnajo po nekakem višjem (pobožnem) značaju.
Iz Zagreba. Rad bi ti bil, mili moj „Tovarš", že davno kaj pisal iz našega „Zagreb - grada", pa koderkoli se ozrem, nič kaj posebno primernega za te ne najdem. Šolske novice in pa sploh, kar se učiteljstva tiče, stoji vse ravno na ničli Reaumirovega toplomera. Socijalnost se časih kaj pomaje, pa berž, ko se le količkaj pomakne, da se kaj novega zgodi, pograbijo koj, žvečijo in prežvekajo že drugi. O takih rečeh pa te tudi gotovo ne bi kaj zanimalo. Ako bi ti kako govorico naznanil, ki se širi po Zagrebu, bila bi govorica o razstavi, ki se bo 15. avgusta t. 1. začela. Že se vse pripravlja za njo, in upati je, da bode sjajna. Ne le, da se trudi samo šolska mladina, da jo tudi ona razveseli s svojim plodom, ampak tudi tukajšnji učitelji glavne ¡zgledne mestne šole pripravljajo v ta namen peda-gogično - didaktične spise, ktere mislijo v knjigi dati na svetlo z naslovom: „Usp o m e n i c a". Glede na izverstne glave nekterih zagrebških in sploh hervaških učiteljev, pričakovati je, da bode ta hvalovredna zbirka v pravem zmislu „spomenica" na razstavo. Tega primera poprijeti so se tudi učiteljski pripravniki, in več jih je že spisalo obravnave o raznih predmetih. Postavljena bode tudi na izložbo Klaičeva metoda o hervaškem, nemškem in cirilskem lepopisu i. t. d. — Nedavno je prinesel šolski list „Napredak" važen nasvet „o učiteljskih seminiščih", t. j. o zavodu, v ktereiu bi se mladenči za učiteljski stan izobraževali, ter bi ob euein stanovali s svojimi predstojniki. Da je to prekrasna misel, ki bi k napredovanju učiteljstva veliko pomogla, ne da se tajiti; ker dve leti ste res nekaj premalo pripravniku, kteri se hoče dobro pripraviti za pastirja mladosti, posebno takemu, ki se mora, ako hoče živeti, skoro ves božji dan mučiti s težkim privatnim podu-čevanjem malih otrok. Ako bi torej obveljal ta predlog našega „Napredka", potem bi Hervatje zares dobili iz „seminisča" verstne učitelje, ki bi vedili kerniti mlado kri po pravi poti do potrebne omike. Daj Bog tej prekrasni misli najbolji vspeh! — 22. pr. m. umeri je po dolgi bolezni «lavno znani, občeštovani g. Jožef Pa rt a», učitelj
tukajšnjega pripravništva. Rajnki bil je za svoj imenitni poklic tako zavzet, ila je zavoljo nevtrudljive delavnosti na šolskem polju skoro popolnoma ob vid prišel. V 44. letu svoje starosti zapustil je ta svet. Silna muožica ljudi, ki se je zbrala k slovesnemu pogrebu, pričala je, kako čislan in zaslužen mož bil je pokojnik. Bodi mu žemljica lahka! — Predavanja na naši realki končana so že 5. t. m. Šolsko poslopje se marljivo spreuareja in popravlja, da se bode potem moglo verstno predavati v verstnem poslopju. Program obseza kaj zanim-Ijivi spis o hervaškem hitropisu, ki ga je naš rojak g. Franc Magdič izverstno sestavil. Tudi naj povem, da g. Magdič spisuje podučno knjižico o slovenski štenografiji, da tako da tudi Sloveu-cem priložnost, izobraziti se v tem, tako zelo koristnem predmetu. V višjem učiteljskem pripravništvu za realke, bila sta, kakor nam omenjeni letnik spričuje, samo dva slušatelja. Res nekaj premalo, ali od konca gre vsaka reč počasi. — H koncu naj še povem, da je ravnokar iz Albrechtove tiskarnice izšla prav mično natisu jenu knjižica, podnaslovom: „Čestitar za mladež", t. j. vošilnik mladosti, ki ga je deloma sam, deloma pa tudi s pomočjo drugih spisal in vredil tukajšnji učitelj preparandije, gosp. Št. Novotny. Deset tiskanih pol napolnjeno je z raznimi vošilci v vezani in nevezani besedi, med kte-rimi se tudi nekaj slovenskih nahaja. Želim, da bi Novotnyov „čestitar" priromal tudi med slovenske domoljube. Cena mu je kaj nizka — velja le 40 kr. — Zdravstvujte!	Lj. T.
Iz K. pri Kulpi. Zavoljo neke potrebne naprave pri tukajšnji farni cerkvi se je bilo na povabilo preč. gosp. fajmoštra preteč, mesec zbralo nekaj mož, da bi se posvetovali, kaj in kako. Kakor povsod, tako tudi pri nas, so zraven poštenih mož nekteri bahači, ki, kedar se kaj dela, hočejo vse lepo, drago in imenitno, kedar pa plačujejo, pa se radi odtegujejo. Nekega takega ustneža pri tej priliki gosp. fajmošter opomnijo, da naj saj skerbi, da bo učitelju redoma plačeval, in lej, to je bil ogenj v strehi! Naenkrat je bil pripravljen, da bi so-gnal učitelja iz službe, rekoč: „Jaz vem za drugega učitelja". In res je menda nasvetoval nekega, ki bi bil po njegovi misli dober učitelj, dasiravno je za ta stan toliko sposoben, kakor zajec za boben. — Tako, dragi učitelji, bi se nam tu pa tain godilo, če bi se takim možem dala večja oblast do šole. Po mojih mislih bi takim možem le tisti učitelji vstregli, ki bi jiin po dlaki gladili, šolo pa zanemarjali. Boga zahvalimo, da ni tako! Tudi sem že večkrat slišal v neki bližnji vasi, ko so nekteri govorili: „Naš učitelj je že prestar; ga bomo odpravili, in borne dobili drugega". Taki ljudje mislijo, da se učitelj ložeje odstavi kakor hlapec, ki jim služi. — Taka bi bila tu pa tam svoboda in sreča za učitelja, po kteri nekteri nepremišljeno hrepene. Bog je varuj!	L. A.
Iz Ribnice. Naša šola je menda ena naj starejših ljudskih šol na Kranjskem. — Nimamo sicer dokazov pisanih na pergament, tudi ne na papir, še manj kronografičiiih svedočb vdolbljenih v marmelj, ampak — na deskah. — Ta je pa zopet ribniška — boš rekel dragi mi bravec. — Čudno, skorej smešno je to, pa vender resnično. — Na deskah za velikim altarjem v cerkvi »v. Jurja poleg nekdaj slo-
vitega vitežkcga grada na Orteneg-u nam to «pričujejo sledeči lastnoročni podpisi in imena nekdajnih ribniških učiteljev:
„Simon GradiRcher, Schulmeister Anno 1690.
Jakob Schmitt L. M. in Reifniz Anno 1733.
Bernardus Lozhniker, Ludirektor 1740.
Fran Xav. Repesch	„ 1756."
Se mnogo drugih imen in napisov načcrkanih z svinčnikom ali pa vdobljenih z nožkom se vidi za tem oltarjem; med drugimi je tukaj tudi ime rajn. M. Novaka z I. št. 1820., kterega se stari ljudje tukaj radi spominjajo, ter pripovedujejo od lepih pesem, ki jih je ta mož pri božji službi kar med pridigo iz ogovora zduhtal in potem zapel; tudi je tukaj zaznamovan spomin strašnega požara v ribniškem tergu: „Den 18. Juli 1778 ist Reifniz abgebrunen". Zakaj so se neki ti možje, naši spredniki, Bog jim daj večni mir! tako radi na te deske zapisovali, ker imamo še sedem drugih podružnic , pa se nikjer taki spomini ne nahajajo? Menda zato, ker ta cerkev stoji na meji treh farä namreč: ribniške, sodražke m St. Gregorske. Všeč jim je bil gotovo zali oltar, ki je še daudaues čeden in primiren lepo zidani cerkvi, iu zdel se jim je dovelj močan njihove imena nositi cele stoletja ; ali pa se jim je priložnost ponujala, da so se zapisovali, ker so tukaj za oltarjem, kakor je še sedaj navada, službo opravljali in popevali, kajti ta cerkev nima kora. — Ribniška šola je pa nekdaj bolj slovela, kakor sedaj. Učili so se tukaj dečki iz vseh kranjskih krajev, pa tudi od drugod. To uatn svedočijo „Zlate bukve", naš sedaj naj starejši šolski spomin od leta 1808., ki jih pa še sedaj rabimo. Naj povem tukaj nekaj imen tadašnjih izverstnih učencev:
Vallentschitsch Anton aus Feistriz, Pfarr Dornegg,
Oru Josef aus Skoppu, Pfarr Tomai,
Hren Anton aus Vigaun, Pfarr Zirkniz,
Saiz Johann aus Brood in Kroatien,
Kopriuz Martin aus ßillichgratz,
Warlhol Peter aus Laaserbach,
Ivauetizch Martin aus Möttling,
Schretscha Raphael aus Bakra bei Fiume,
Benedik Johann aus Selzah,
Preschern Franz aus Felben, Pfarr Rodain" (slavni slov. pesnik.)
Da je pa bila tukajšnja šola v starih časih bolj znamenita, kakor sedaj, se ni čuditi, kajti bile so šole na Kranjskem bolj redke od sedaj. Čislali so jo neki tudi zavolj nemščine, ktera se je učencem na vse viže v glavice vtepala — pa z dobrim vspehom. (Kje si pa ti bila, sloveusčina mila?) — Naj ti še povem, dragi bravec, kako se število šolske mladosti tukaj pomnožuje. Leta 1848., ko sem jaz tukaj službo nastopil, je bilo v vseh (reh razredih le 57 učencev in učenk, sedaj jih ima vsako leto nad 300 (letos jih je 341) vsakdanjih 8 do 13 let starih in čez dve sto nedeljskih. Imeli bi jih pa še več, pa nam prostora manjka, ker pred 16. leti, ko je bilo naše lepo šolsko poslopje sozidano, so še veljale besede „eingeschult und nicht eingeschult". Zdaj pa ni več tako. — Da nam res prostora silno pomanj-kuje, se iz tega vidi, ker pri vsem tein, da otroke še le pri 8.
letih v šolo kličemo, se mora učitelj I. razreda v eni izbi dan na dan
z 161. otroci in učitelj IIT. razreda s prečast. gosp. dekanom — nevtrudljivim katehetom — v podstrešni sobi, ki meri kakih 8 sežnjev vkvarjati in potiti z 69. že odrasčenimi otroci. Bog! Jože Baklelj,
učenik.
Iz vipavske doline. Ljubi „Tovarš!" radi te prebiramo, in željno pričakujemo tvojih listov, ker nam učiteljem vedno kaj svetovaš in nas tolažiš. Tudi nam prinašaš marsiktero novico; ali vendar iz vipavske doline v letošnjem tečaju nismo še kaj slišali. Gotovo je že marsikdo mislil, kako je to, da so vipavski učitelji tako tihi. Vedi, „Tovarš", tudi naše šolsko polje je kolikor toliko nasajeno s terujem, Tudi tukaj otroci ne hodijo povsod redoma v šolo, in tudi zavoljo učiteljske plače bi se lahko kaj potožilo, — toda ker „Tovarš" v 4. I. praviš, da naj bo učitelj p o te r p e ž I j i v, te vbogam in spoznam, da je poterpežljivost vsakemu človeku, posebno pa učitelju zelo potrebna. Na bodečem našem šolskem polji pa se nam vendar včasi prikaže kaka upljiva cvetica. Cvetica taka je novica , da so 27. in 28. pret. mesca prišli k nam preč. gospod prošt in šolski svetovavec dr. Jarc, in so bili v vseh šolah naše dekanije.	A. B.
Iz Dolenskega. Predragi bravci in sobratje, dovolite mi, da še nekaj dostavim k pismom, ki si jih Tugoslav in Svetoslav v „To-varšu" dopisujeta! Ravno pred dvemi leti smo se pri našem učiteljskem zboru pogovarjali, kako si more učitelj svoje pičle dohodke zbolj-šati. Kramljali smo o tej reči nekako tako le: Že mladi učitelj si ne sme v svoji pervi službi preveč upati in si zlatih gora obetati; njegov namen ne sme biti samo denar in časno premoženje. — Pred vsem naj on skerbi, da marljivo opravlja svojo službo, in vse drugo mu bo priverženo. Prava zadovoljnost naj bo učiteljeva prijatlica. Vsak učitelj, posebno ki ima slabe in pičle dohodke, naj bi zapisal v svoj dnevnik: „Vživaj zmerno, kar ti je Bog odločil, in česar zelo ne potrebuješ, si ne napravljaj!" Posebno naj učitelj studi baharijo; ba-hači so vsem razumnim ljudem zelo zelo zoperni. Napuh, ošabnost, prevzetnost store, da je človek nezadovoljen, spodkopujejo pravo srečo, in pripeljejo človeka v nadloge in neprilike. Naj se tedaj vsak učitelj skerbno varuje takih in enakih napak! — Pri učitelju, ako hoče svoje pičle dohodke pomnožiti, naj velja zlato pravilo, ki pravi: „Pridobi si; pridobljeno pa varuj in dobro obračaj!" Res, ako učitelj svoje svete dolžnosti zvesto in na tanko spolnuje, mu ne ostaja dovolj časa, da bi se pečal z drugimi rečmi in si ž njimi množil svoje dohodke. Vendar so pa opravila, ki jih učitelj v prostih urah sme opravljati. Tako je n. p. posebno podučevanje učencev, podučevanje v petji in glasoviru. Dovoljeno je tudi učitelju, da kaj za srenjo spi-suje ali risa. Vse take in enake opravila koristijo učiteljem. Posebno dober pripomoček k učiteljevim dohodkom je Radjoreja, čebelarstvo in sviloreja. Zveden učitelj si tedaj tudi o tej zadevi pomaga. Učitelj naj tudi v svojem pohištvu postavi meje, ker mora vediti, da ne sme biti „zu nobel". — Ravno tako naj se učitelj tudi po svojem stanu primerno oblači, in naj se varuje potrate. Učitelj mora biti v vseh okoliščinah vedno pravi zgled ponižnosti. Učitelj s pičlo plačo naj
si tudi pri hrani marsikaj odreče. Ako se človek pri slabih dohodkih prerad ozira po boljših jedilih in gosposkih pijačah, zabrede kmali v nepotrebne dolgove, ki ga potem dostikrat celo življenje tarejo in stiskajo. — On naj se tudi varuje „vor noblcn Gesellschaften und Unter-haltungen"; zakaj pri takih okoliščinah človek ne more biti brez denarja. Njegova družba naj bodo naj večkrat podučljive knjige, časopisi in glasovir. Keršansko pritergovanje in zatajevanje samega sebe pridobi učiteljevemu premoženju blagoslov božji, in mu ga pomnoži, ter obvaruje učitelja pred veliko nadlogami. Na dalje tudi dobra, zvedena in varčna gospodinja veliko pripomore učitelju, da ložeje shaja ; toda učiteljeva žena mora bili bogoljubna, pobožna, mirna, tiha, krotka, poterpežljiva, in v vseh rečeh modra in previdna. Dobra in pridna ženica učitelju veliko pripomore in tudi prisluži pri gospodinjstvu. Blagor učitelju, ako ima tako gospodinjo! Se ve, ako ima kaka žena vse svoje opravila le pred zerkalom, iu če si vedno zmišljuje in moža na-ganja , da bi ji kupoval novo obleko, ne more se dobro gospodariti. — Marljivost, delavnost, varčnost, zadovoljnost in pa pametno in modro gospodarstvo more še tako pičle in slabe dohodke učiteljeve zboljšati in jim tudi pridobiti božji blagoslov.	m. Dobrepoljski.
Iz Radolice. 7. t. m. smo imeli tukaj učiteljski zbor. Pri tem posvetovanji so bili pričujoči 3 duhovni gospodje in 15 učiteljev; 6 učiteljev pa ni bilo zraven, in sicer iz Gorjan, Lesec, Rateč, Kranjske gore, Jesenic in iz Ljubnega. Odgovarjali smo znane vprašanja. Pervi odgovor je bil zelo enak odgovorom, ki jih je že „Tovarš" obdeloval. Drugi odgovor pa je terdil, da tristavke ni treba učiti. K tretjemu odgovoru so preč. gosp. dekan in drugi duhovni gospodje še pristavili, da za pobožno šolsko izobraževanje je posebno treba učiteljevega lepega zgleda i. t. d. Odgovarjalo se je večidel po nemški.	J. C.
Iz Ljubljane. Konec tega mesca bodo vse ljubljanske šole dokončale šolsko leto. v mestni glavni šoli bo šolsko spraševanje 24., 28. in 29. t. m.
—	Zopet je prišlo na svitlo nekaj lepih napevov rajn. mojstra Riharja, in sicer: „Tantum ergo" št. 9, 10, 11, 12, 13, iz med kterih ste štev. 9. v C - moli in 11. v A-dur zelo izverstne, — in dve poli pesem pri sv. obhajilu, ki bodo vsem slov. pevcem in or-glavcem gotovo prav dobro služile.
—	Za šolske darila se že tiska III. zvezek „D a rek a", ki bode kmali na svitlein.
Pcemomfie ▼ aeiteijskeiaa stani m smpis sltižhe.
Za terdno sta postavljena g. g. Janez Kogej, učitelj v Krašnji in Martin Krek, učitelj v Smledniku. — G. Pavi Fajfar, učitelj v S mar t nem pri Kranji, je umeri; — ta služba je tedaj z razpisom preč. ljubljanskega knezošk. konzistorija 6. t. m. s št. "•/,,, z 196 gold. 30 kr. av. velj. letne plače razpisana. Prošnje naj se ravnajo do miiostljivega kneza in škofa v Ljubljani in, naj se oddajajo do 16. avgusta t. 1.
Darovi za Riharjev spominek.
Blagorodni gospod A. Z. 10 gold., — gospod Pavi Zore, učitelj na Berdu, 1 gold.
Andantino.

Sv. Maša.
i
Post. A. Knnšič.

;; ; i *
s
g
m
Pred Bo - gom po - klek - ni - mo, Po - vzdig - ni - mo ser-
J ■ i	J / „ J , J f * L
i
mm

1
i	J i		1 N f)			5;
1M	t t\ *--f=É f r i u v *		i * i	i y	S"	
ce, Vne - be - sa zdaj po - šlji - mo Vse mi - sli in že-

* i
-I-h-I.' L
* -	-t-		—T~~~	£ /-s
		H		/ u ✓ 1
ljé. Ta
& 9 V
dar pre - sve - te ma - še Sprej - mi od nas o

W^éáéémmm
Bog! Naj zbri-še gre - he na - še, Naj var - je nas na-dlog !
$ i t 'Jt i i s\ * •%'•!«• ' -'[i t||
Odgovorni vrednik: Andrej Fraprotnlk.
Natiskal' in založnik:
Jož. Rudolf Millo,