i;f,yyi:ii:i V naši državi. Ministrstvo za pošto in telefon do- brmo s 1. septembrom. Dve telefonski zvezi z Belgradom. Mi- histrski svet je odobril vsoto 2,800.000 )3in za postavitev dveh telefonskih tvez od Belgrada preko Maribora do Hržavne meje. Z dogradnjo toh dveh telefonskih zvez bodo izpolnjene žc dol- foletne želje gospodarskih, krogov iz lovenije, ki radi samo ene dosedanje telefonske linije s prestolico niso mo- gli opjavljati telefonskib razgovorov, kar je bilo tolikokrat v občutno gospor darsko škodo vse Slovenije. Vladn na delu, Na seji ministrskega sveta 9. avgusta je poiročal notranji ni'inistor dr. A. Korošec, da 1)0 kmalu dovršon zakon o banovinskih samoupravab. Pravosodni minister dr. Auer jo pripravil zakon proti korupciji, zakon o s-odnikih ter spremembe meniči>ega in čckovnega prava, trgovinskega zakona in iired.be o organizaciji npve^a min^trstva za pbšto iii brzojav. V Sloveniji bcdo izvedana 'z fopJa javnih del naslednja dela: cesta Raka —Sv. Arh, Šoštanj—Št. Vid-.Crna, Trbovlje—Marija Reka, Ljubljajia—Litija, Liubliapa—Rakek. Regulirale sn bodo sledeče ceste, oziroma hudourniki: Drava, Sava, Bistrica (pri Mojstrani), Belca, Savinja v Logarski dolini in ob Solčavi, Lubija, Lubnica in Lučnica. Ljubljana dobi še tretjo državno realno gimnazijo. Banski upravi v Ljub-* Ijani je dovolil ministrski svet, da lahko najame posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani v iznosu 7,500.000 Din za graditev tretje državne realne gimnazije. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič in notranji minister dr. A. Korošec na Bledu. Dne 11. avgusta sta dospela na Bled predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in notranji minister dr. Anton Korošec. Zunanji ministri Male zveze bodo zborovali 29. in 30. avgusta na Bledu. Zanimiva ugotovitev in priprava za zopetno spremembo politične tvrdke. Pucljevo glasilo »Kmetski list« prinaša na prvi strani sliko rajnega Radiča in pod njo napis: »Štefan Radič. Ob sedmi obletnici njegove smrti mu soglasno priznava vsa Jugoslavija, da je bil na§ največji kmetski državnik.« — Po trditvi »Kmetskega lista« so bili do pred nedavnim največji politiki gospoda in seljaki iz vrst JNS, pri zadnjih volitvah g. Jevtič in sedaj naenkrat zopet g. Radič. Nam se le zdi, da je Radičeva slika na prvi strani Pucljevega glasila uvod za že zopetno menjavo polltičn« barve naših bivših samostojnežev 8 •Pucljem vred! V drugih državab. Konferenca treh velesil: Francije, Italije in Anglije se bo sestala v sredini avgusta v Parizu. Končni cilj teh posvetovanj bi naj bila mirna poravnava italijansko-abesinskega spora. - Abesinci so zbrali ob italijanski mejl v vzhodni Afviki 600.000 mož. Šest abesinskih armadnib zborov je že razvrščenih v obmejnem ozemlju, sedmi zbor, jo zbran krog ajbesinske prcstoiice Addis Abebe. Naloga abcsinskc vlade je, da mobilizirano armado zadostno preskrbi s puška-mi, strojnicami, topovi, letali, s str-elivom • in raznim drugim vojnim materijalom. lialijanski minister smrtno ponesreeil v Afriki. Na službcnem potovanju v vzhodno Afriko jc 8. avgusta smrtno poncsrečil ituiijanski minister za javna dela Razza. Lotalo, s katorim se je vozil, je kmalu po ponovnern vzletu v Egiptu treščijo na zomljo, pri čemur so se vibili minister, trije potniki in Sfir,jo možje posadkp. Komuuistični izgredi na Francoskem. Francoska vlada bi rada štedila in ratl! tcga si jc izposlovala od zbornice izredna Dooblastila. Med ta tiooblastila spada tudi skrčenje plač. Priliko izvajanj izrednih zakonov za štedenje so uporabili ikomunisti in so nahujskali delavstvo v vojni luki v Brestu in v mestu Toulonu, da se je spustilo kot protest proti vladnim nakanam v hude poulične boje z vojaštvom ter s policijo. Krvave poulične demonstracije so zahtevale precej ranjenih. V Moskvi so zborovali več nego dva tedna ikomunisti.ai kolovodje in so se posvetovali o na.inu postopanja mednarodnega komunizma v boju za svetovno revolucijo. Ob tej priliki je bilo iz Moskve že izdano povelje, da morajo komunisti organizirati po vseh državah stavke in mezdna gibanja. Moskovska okrožnica stavi za zgled upor na Kreti, ki se je razvil pred dnevi iz stavke viničarjev, nadalje krvavo stavkovno gibanje po francoskih pristaniščih in revolucijonarne spopade, ki so &e vršili med ikatoličani in protestanti na severnem Irskem. Glavno borbo morajo posvetti komunistične centrale tistim državam, v katerih je fašizem na vrhuncu, in te so: Italija, Avstrija, Nemčija.