Tribuna, študentski časopis, številka I2,srada 23.decembra 1981,cena 7 din JUUJ 1. t Bogostav 2. P Marija 3. S Irenej 4. N Dan borca 5. P Anton 6 T Pocjomila 7. S Ciril. Metod B. L Spela P Veronika 10. 11. 12. 13. 14. S Ljubica N Olga P Mohor T Evgen S Franc 15. č Vladimir 16. P D. tank. JLA 17. S Alel 11. N Mlrotlav 19. P Vincenc 20. T Marjeta 21. S Danilo 22. L Dan vataj« 23. P Branislav 24. S Kristina 25. N Jakob 26. P Ana 27. T Sergij 28. S Zmago 29. č Marta 30. P Julita 31. S Ignac AVOUST 1. N Ptft 2. P AKonz 3. I Lidija 4. S Oominik 5 C Manja 6 P Ljubo 7. S Kajetan B. N Mlran 9 P Janez 10. T Lovrenc 11. S Suzana 12. C Klara 13. P Lilijana 14. S Demetril 15. N Marlja 8EPTEMBER OKTOBER NOVEMBER 16. 17. 18. 19. 20. 21. P Rok T Pavel S Helena č Ljudevit P Bernard S ivana 22. N Tlmotol 23. P Filip 24. T Jernej 25. S Ludvik 26. č Viktor 27 P Jože 28. S Avguitin 29. N Jan«i 30. 31. P Roza T Rajko 1. S Tilen 2. C Stefan 3. P Oora 4. S Zalka 5. N Lovrvnc 6. P Zah«'r. v Hugh Thomas, The Spanish Civil War, London 1964, str. 189). Iz revolucionarnih komunističnih partii so nastale ,,boljševizirane" stranke, torej stranke, katerih aparat je postal tiansmisija sovjetske partije in vebkodržavne politike. Proces boljševizaciie potska v času umika tn poraza revoluc^e v Evrcpi, konsolidacije parlamentarnih režimov in s tem parlamentarnih, refonnističnih social- demokiatskih strank. Z izostankom revolucionarne perspektive postaja vse manj občuten pritisk množic in s tem članstva na partijsko vodstvo, zato pa se kiepi moč profesionalnega aparata. Navezava na Sovjetsko zvezo ima osnovo v tiadlciji internacionalizma, Sovjetska zveza dobi skoraj metafizični pomen, avreolo uresničene revoludge. Debata o dejanski natavi sovjetske družbe je označena kot dvom spiva in zoprvanje kmalu zatem. Dejanska razprava znotraj komunističnega gibanja v tem času dobi povsem teološko dimenzijo. Racionalizirati je tieba lzostanek revolucije, teorija o »socializmu v eni deželi" pa ponudi prav ta zahtevani od^ovor. Če j^ socializem db^uba, je toiei ureshičljiv tudi v eni dežeM. Trockistična tema o pcrmanentni revolucgi je bila dostikrat napačno interpretirana; medtem ko ta teorija/kritika poda dileme stalinistične prakse, Stalin v ,,Vprašanjih leninizma" poda uporabno politično in geopoHtično koncepcijo »socializma v eni dežeii". Kar se organizacijskega vprašanja tiče, Statin postavi zelo jasno tako taktično kot stiateško ieStey - po eni strani v zavezništvu s podjaonljenimi narodi, po drugi z vmesnimi sloji. Njegovi koncepciji teme^no točko predstav^a njegova lastna stranka/frakcija; edina in bistvena oviia zato niti niso kapitalisti in meščanske politične stranke, saj Stalin predpostavlja možnost revolucije, kot je bila Jipr. španska državljanska vojna in revolucionarni proces ter radikalizacija množic. Ta proces pa pravzaprav stalinska kompartija pričaka, aparat in vodstvo sta pripravljena, šolana in disciplinirara. Obrobna vloga v meščanskein parlamentarnen} političnem žhrljenju stalinske partije ne piizadeva. To ai izvenparlamentama stranka, saj sodeluje na volitvah; toda ni parlamentarna, saj meščanska ali delavska (sociafistična) parlamentarna stranka usmerja svojo aktivnost v državo, tj. parlament, vohtve, in je njeno vodstvo pravzaprav postenska skupina in rainistri v vladi, medtem ko stalinska paitija usmsija svojo aktivnost predvsem vase (?>v organiziranje množic'), tj. v svoje celice in komiteje. StaJinska partija defiije kot vzpoiedrus oblast, oz. ostane legauia parlamentaina stranka, toda hkrafi je ^porednica dejanski državi. Razpad meščaaske demokracije, kot se je zgodil v Španiji, je privedei do klasične ljudskofrontovske situadje, ko je maioštevilna kompartija ob koncu vojne Oti jo j8 sicer izgubila repubttkanska stran) imela odločuioč položaj v državnem aparatu, tako vladnem kot vojaškem. Še več - uspeia ie odstraniti s poHtičnega prizorišča glavna rivala: anarhiste in I0UM (trockiste in lenčaiske sopotnike). Sodalistov, ki so bili močna, radikalna, delavska stranka, se stalinisti niso lotili s konfiontaciio, ampak s sodelovanjem. V koočni fazi sp$ bi socialisti, ki so v odnosu na komumste predstav^ali lazcep in ae konkursnco u. isto delavsko bazo, SU skujpaj z njimi v sdružitev. Dejansko pa združitev dveh konceptov: socialističnega in stalinističnega pomeni za stalinista spremembo flrme in pridobitev defevske bazs, ki je prej ni otganizacijsko obviadoval. Kajti organizadjska zdruiitcv dveh aparatov v tetn primeju n^no pomeni prcvlado bolj učinkovitega, toiej staiinistiacoga, ki je vajen še vse drugačrah politi^nih spopadov, kot pa so parlamentamc-debiite. Ni naključje, da v obdobju med 1945. in 1948. ietom v vzhodni Evropi preostale me«5anske stranke žšrotarijo na odkazanem jim prostoru, medtem ko je poglavitna poiitična akc^a koncentrirai.a na zdniževanje komunistov in socialistov/social-demokratov. Ime nove združene stranke je poljubno: Socialistična enotna partija Nemčija, Poljska združena delavska partija, itd. In če je na začetku še bilo med članstvom partij kai navduSenja nad prevladovanjem razcepa v delavskem gibanju, je birokratsko zdiuževanje in dugenje debate znotraj združene stranke in demokratičrih svobošan v državi kot končno konsekvenco tega procesa pasiviziralo čianstvo in je apaiat obstal kot edini deiavni elemcnt. Sistem »ijudske demokracije" je dejansko strogo hieraihičen in vsakemu družbenemu sloju ali skupini je odkazano ustiezno mesto. Organiziracije transmisije, ki naj bi foimalno/deklaiativno predstavljale inteligenco in drobno buižoazijo, sredniega in maiega kmeta, mladiao, študente, ženske, borce, delavce itd, so dejansko oiganizacije za Mdcloz" mladino, delavci, študenti, množicami. Idealno vsi ptepoznajo in piiznavao vodilno viogo partije, saj ne gre za klasično diktatuio državne birokracge, ampak za povsem nov koncept. Namesto samoiaslih (sui generis) gibanj, strank, idej in organizacij dcbimo izdelanc idealno fonno, ki je pa vsebina nikoS ne \ispeva zapolniti; to pušča zagnanim aktivistom izživlianje do j skrajnih meja človeške domiSjije. Vendar tak tip aktivšsta, .^rontovca", "* .^nasovika" ve, da je njegovo početje bistveno niMtistično in destiuktivno; odtod samo sledi še večji fanatizem. Aktivist ve, da je sam in zamenljiv; partijski aparat pa je vedno močnejši kot pcsameznik. KoaUdj ni, normalnega političnega življenja, oblikovanja in zastopanja inteiesov tudi ne, saj so predpostavljeni. Zgodovina jealnega socializma zato pozna dolga obdobja ,,stabilnosti", ki se jim zn nazaj vedno rsče, da je šlo za ,,kuft osebnosti" samega StaHna, Novotnyja, Bieruta itd. Še vedno pa ve^a, da ima politično vodstvo v obliki kolektivnega političnegaumaCentrelnagakomitejaprav, Vodenje ideoloških procesov se sprevrže v oblikovanje ih nazadnje produkcgo zgodc\nne; njem dcjanski krči pa so s staliSča sistema samo občasna disfunkcija. In tisti aktivisti, ki so predstavliali levo krilo birokracije, bolj v smishi prosvetljenosti kot pa dejanske leve pozicije, v takem primeiu knze ponavadi postanejo osnova za perpetuiranje sistema. Njihova zvestoba part^i je v takem krizoem trenutku osnova za kadrovsko obnovo sklerozuanega aparata. Funkcionarji, ki so nastiadali v procesih (Gomulka, Husak), prevzamejo funkcije, včasih še v zaporniških oblekah. Refomie ostema od znotraj ni. Je le kriza vodstva, in prav cbčasne zacstritve krize znotiaj vodstva omogočajo pritegnitev Srše javnosti v politično doaajanje. m Trocki je postavil zahtevo po ,,politični revoluciji". Njegovo stališče je ¦ bilo, da je Sovietska zveza socialistična degeneriiana država. Nacionaiizirano ¦ gospodarstvo da predstavUa socialistični in podružb^eni sektor, nevarnost da prinaja s sttani tendenc NEPmanskih ambicij birokracije, skratka privatno lastniške mentaiitete in možne lestavractje kapitaHzma. Politična revolucija po trockistični koncepcgi iz Jtiridesetih let je toiej antibiiokratska revolucga, antibirokratdca ne v smislu spi^minjanja same stiukturc oblasti, ampak centrumaSte, stalinske frakcije se je tieba znebiti z oblasti in vzpostavhi neko stanje proletarske demokracije. Tu Trocki ni uvidel, da: 1) je prav ta »proletarska demokrac^a" bila fe ravnotežje raziičnih inkompatibilnih konccptov in ne parlament kjer se spoštuiejo pravila igie; ta ,,proletarska demokracija" bi se lahko oelo časovno loorala v obdobje po revolucgi, pred velikimi frakctiskimi boji in zato ta zahteva ne razume, da predstavlja zahtevo po obračanfu kazalcev na uri nazaj; 2) je stalinski birokratski centrum uveljavil kvalitathrno drugačen sistem oblasti in družboiih odnosov in da ta centium aa oblasti oi voč v začetno piotisbvnem položaju^unpak da je svojo oblast konsolidiial in da piedstavlja neke vrste restavracijo že stalinski centrum in da ta nevamost ni potencialna, ampak aktualna. Medtem ko je tieba občudovati pogum in žrtvovanje trodcistov, delavske opozicije in drugih skupin med centrom in levico leninske partge, ki so se iq>irali in padali v boju s stalinizmom, je njihova teoretska kritika v mnogočem pomanjkljiva in glede na razvoj koncepcij o svetovnem socja&stičnem sistemu in uiesničhve, kot jo imamo v ,^eainem socializmu", tudi bolj zgodovinskega pomena. Tiockizem pjedstavlja bo^ inveizno podobo stalinizma, kot pa rsalno aiternativo. Dobčene kritične p^>ombe s strani Kautskega in R. Luxemburg na račun sovjetske politike niso neutemdjene. Dve Leninovi koncepciji pa Sahko še posebej izpostavimo. To je najprej koncepcija NEP-a: ,,Vsa sedanj* vojna se reducira na tole: kdo bo zmagal, kdo "e bo hitreje okomtii — kapitaHst, ki ga sami puščamo skozi vrata ali celo skozi več vmt (...), ali proletarska državna oblast? " (Lerin, Referat na 2. vsemskem kcngresu oddelkov za poHtično prosveto, v: Nova ekcnomska politika in sociaiistična graditev, Ljub^ana 1947, str. 2i2) / Ideja obnove proletariata s pomočjo kapitalistov ali t$e poiitika, ki ss glasi, kdo bo koga, vztrga znctraj starih miseinih horizcntGv. stalinova ideja o ,,socializmu v eni dežeii" je torej bUa novost, originalna reStev. Pofemika proti ,,demokraciji v proizvodnji" na račun Trockega in Buhaiina (glej: 0 sindikatih, o sedanjem položaju in o napakah tov. Trockega, ibid., str. 13, 14) izzveni v sklap: },Froizvodnja je v«lef potKhzz, demokracija ne vseiei. Demokiacija v prolrvodnji poraja mto rnisH, ki so v temeiju napačr.e. Se podpiatov si nismo obrusUi, oikar smo §e orjiajijali iiidividualac vodstvo. Ne smemo povzJtočati zmede, ksr ustvaijamo »tern nevamost, da se l}«djene bodo vsč znaiti: kdaj demokracija, kdaj individualno vod^tvo, tRh^ diktatura.'*" S tem je 9a v nič možnost, da bi se kvalitativno spremenili ravno z »demokiactjo v proizvodnji" hierarhični odnosi znotraj podjetij, da bi se delavska oblast utemeljila s proizvodno demokracijo. Pretvarjanje sovjetov v organe oblasti, v ersatz-parlament, po eni strani in uvedba stroge hierarhije v podjetjih po drugi, so učinkovito onemogočili proces, ki bi lahko edini onemogočil frakcijske boje znotraj partijskega aparata in zastopniško vlogo partije nasproti proletariatu. Trenja med partijskim in sindikalnim vodstvom so se pri taki koncepciji in pomanjkanju alternative/sinteze politike in ekonomske demokracije končaja v zmagi ene frakcije nad ostalimi. Meščansko demokratične ideje je lahko označiti za formalistične in pokazati na trgovca ali podjetnika kot tistega, ki se okorišča za meščansko demokracijo. Dejanski problem meščanske demokracije pa je v njeni omejenosti na javnopravno, na politično sfero. Socialistična demokracija je možna samo kot samoupravljanje v najšiišem, ne participativnem, ampak integralnem smislu. Delavec kot Jastnik svoje delovne sile naj razpolaga z njo kot lastnik, ne kot prodajalec svojih delovnih zmožnosti. Do tako radikaliuh rešitev pa Lenin ni več pnšel. Drugo problematično področje je notranja partijska diskusija in demokracija. Ukanitev firakcii je prej pogoj zanjo kot ovira, zato pa reStve ,,ad hominem" v obliki rokaa, kolektivnih vodstev ali, kot je Lenin predlagal v svojem testamentu, v povečarvju števila članov CK-ja niti ne dotaknejo probtema partijskega aparata, njegove odgovomosti, zaščite članov pred aparatom, dostopa do partijskega tiska, kadrovske politike itd. Obe vprašanji se utegneta zazdeti kot zgodovinski, toda predstavljata tisto potlačeno, kai izbruhne ob vsaki krizni situaciji in se ponovno v taki ali drugačni obliki ponovno postavita na dnevni red. rrvo vprašanje, tj. demokracija v proizvodnji, se postavi v »realnem socializmu,, pod krinko ekonomske refonne. Diugo vprašanje, tj. demokiacija Y partiji, pa se postavi vsakodnevno pred vsakega državljana. Problem politične demokracije v realnem socializmu zdrsne pod raven meščanske demokracije. Niso zaman poljski sindikalisti v JSSoHdarnosti" državo imeli kar za delodajalca in ni se zaman postavilo vprašanje družbene obnove kot vprašanje oživitve meščanskega parlamenta, saj je že to napredek v ,,realnem socializmu". In ni zaman vprašanje ,,človeških pravic" aktualno bolj v vzhodni kot v zahodni Evropi, saj je njinovo deklarativno naštevanje in dejansko zanikanje vsakodnevna praksa. In ni zaman v povprečni ustavi katerekoli države ,,realnega socializma" ob splosno priznanih človeških pravicah še kaka bebasta, ob pravici do svobode tiska še pravica do letnega IV. Kriza političnih organizacij, tako vodilne kompartije/zdražene delavske partije kot njenih transmisij in množičnih organizacij, je v sistemu »iealnega sociafizma" peimanentna kriza. Prav transmisijske organizacije, predvsem sindikati, mladinska in študentska organizacija, so najslabši člen sistema. Te oiganizacije naj bibile množične, naj bi predstavljale množice; namesto tega pa so to organizacije za delo s temi množicami. Kot oiganizacije so neaktivne. saj teh množic v njih dejansko ni, oziroma so v njih včlanjene, niso pa te organizacije njihov zastopnik znotraj političnega sistema. Vendar pa je profesionalni politični aparat množičnih oiganizacij v nekaki vmesni poziciji, saj hkrati izvaja socialno kontrolo (,,delo z množicami") in njej nasprotno predstavniško. Dejstvo, da je organizacijski pluralizem v sistemu ,,realnega socializma" potreben, kaže na to, da ne gre za enostavno diktaturo partije in državne birokiacije, ampak da gre za dodelan sistem oblasti. difcrenciacija. Fleksibilnost biioktatskih sil je velika - pr^ravljena je iti od navadnih kadrovskih rokad do menjave celotne vodilne gamiture, od refoim do realnih koncesij in koalicij. Zunanja inteivencija je skrajno sredstvo m pride v poštev šek, če se pokažejo razpoke v sami hieraihiji oblasti, do poskusov tehnokratskih refoim ah demokratizacije (CeSkoslovaška 1968). Proces obnove OPo^ska 1980-81) birokratske sile razumejo ftajpoprej kot lastno obnovo in diužbeno le v toliko, kolikor to ne ogroža aparata oblasti, tako na ideologcem kot političnem in ekonomskem področju. > Pomembna zmaga delavskega razreda je, če doseže povezavo z dmgimi slpji, sektorji in organizacijami. Gibame, ki se postavi v dialog z lastno organizacijo, zlahka nasede obljubam. To sejePoljakom zgodilo tako 1956. kot 1970. leta. Koncesija, ki pomeni možnost samostojnega oiganiziranja m nastopanja, je bistvenega pomena. Medtem ko je v »praški pomladi' So za obnovitev in oživitev komunističnega programa znotraj partije in hkrati za tendence oživitve socialistične partije, je ,,poljska družbena obnova^ temeljila na ustanovitvi neodvisnih samoupravnih sindikatov »Solidamost", Oživitev partij-partnerjev je privedla do obnovitve parlamenta kot političnega teiesa, toda politična stranka se iz obnovitvenega g&anja ni mogla konstituirati. Tako KOR kot Demokratska stranka sta ostah relativno ob strani, zato pa je sindikalno vodstvo nujno preseglo kompetence sindikata. Množičnost oporečništva, ki bi znotraj nekega demokratskega sistema omogočila tudi ustrezno zastopanost le-tega, pravzaprav olajša konsolidacijo biiokratskih sil na osnovi čistega interesa in zvestobe. Nespoštovanje demokratskih pravil igte pa omogoči tem birokratskim silam bkoriščati vse vzvode oblasti za pritisk na demokratično razpoloženo*opozicijo^ to vsese izvaja v imenu legitimnosti oblasti, legalnosti in ustavnosti. Iluzije obnovitvenega gibanfa so zato usodne, saj se vedno znova pokažejo kot nezmožnost ..politične ievohicije". Z reorganizacijo transmisijskih organizacij se birokiac^i posieči izvesti trik - namreč s tem izgubi množično gibanje možnost za delovanje. Samo organizacija, ki zraste iz gibanja, in je dejansko kontra-organizacija/kontrainstitucija in ki se legalizira ter uveljavi, lahko omogoči trajno zastopanje interesov gibanja. Vsa obnovitvena prizadevaiga birokratskih sil so na liniji demokratizacije nasproti demokraciji, ko tista birokracija, ki izvaja proces demokratizacije predstav^a zadnjo stopnico pred demokrac^o. Ideja samoupravljanja se je kompromitirala na isti način, saj pomeni atomizacijo delavskega razreda. Samoupravljanje in hkratni obstoj neodvisnih in avtonomnih sindikatov pa je več, kot birokiacija še lahko sprejme. Ustanovitev sindikata je na Poljskem prenesla vprašanje na splošno-politični nivo in oiganizacijski pluraBzem ,^-ealnega socializma" tu ne zmore dejanskega pluralizma političnih Meščansko-demokratični program refoim (Poljska, Češka) ali celo program oblasti delavskih svetov (Madžarska 1956) je proti »realnemu socuilizmu" napreden program. Dejanska kontrarevolucija, uvajanje privatno lastniških odnosov in uveljavljai^e tiadicionalnih meščanskih strank je nekaj povsem drugega. Na tej liniji deluje prej birokracija sama (npr. poskus organiziranja krščanskodemokratske stranke na Poljskem) in to ali v zavestnem koalicijskem dogovoru ali pa s tem, ko onemogoči levico in ko je hkrati saina preslaba ter ne obvlada situacije (Madžarska 1956) Samo poraz delavskega in naprednega obnovitvenega gibanja lahko da veljavo tradicionalnim političnim silam. Cerkev tako dobi politično vlogo, saj kot cerkev ni partija, je pa primeren substitut zanjo. Tisti, ki odpie pot kontrarevoluciji, je birokraciia sama. Ker je ,,realni socializem ' povezan v »lageiju" in ker ima vodilno mesto velesila, ^. Sovjetska zveza, posamezne nacionalne birokracije funkcionirajo kot kompradorske birokracije in so samo relativno samostojne. V slučaju ogroženosti s strani zunanjega ali notranj^a sovražnika je intervencija Tudi delavsko gibanje znotraj obnovitvenesa gibarga se poshižuje na simbolnem nivoju tradicionalnih simbolov, ki predstavljajo državnost, nacionalizem in manj se naslanja na specifično proletarsko simboUko. Tudi s tem pretendira na vlogo reprezentanta vse družbe ali vsaj njene demokratične tradiciie iz obdobja pred uvedbo .jealnega socializma" kot družbene ideologije m sistema vladanja. Ce pa je tradicionalna oiganizacija močna in nekompromitiiana, kot je npr. Cerkev na Poljskem, potan ima njena dejavnost tisto mesto, ki bi jo imeli za ,,kulturno revolucijo" in ki igra prav tako pomembno vlogo kot čisto politična akcija. Politična gesla in programi niso nujno že recepti za reStev krize. Ce birokracija to zahteva od obnovitvenega gjbanja, zahteva od njega, da naj še naprej sprejema vodilno vlogo državopartijskega aparata. Piav ta aparat pa takih receptov ni mogel ponuditi tudi, če jih je poskusil - oviia je prav apaiat sam. Zato obnovitveno gibanje, če je ies revolucionarno, lahko ponudi samo na prvi pogled nedoločene .^lgebrske fonnule". Lenin je proti Kerenskemu postavil geslo ,,Demokratična republika delavcev in kmetov", ki je šele z revolucionarnini procesom samim napredovalo v ,,Vso oblast sovjetom"« Kjer je Šlo za avtentično revclucijo, kot v Jugoslaviji, je nujno prišlo do preloma z ,^ealnim socializmom" oz. s takrat nastajajočim lagcrjem in do razvoja lastnega, altemativnega »samoupravnega socialističnega sistema". IQer pa je što za radikalno obnovitveno gibanje (na Madžatskem in na Poljskem), pa je bilo geslo npr. »samoupravna republika". Tq je dovolj ^jlošno geslo, da se ga da kritiziiati in mu z ,4evih" pozicij očitati splošnost. Prav ta splošnost pa je pogoj za mobilizacijo Srokega množičnega gibanja, kjer si lahko ideoloflco jasno opredeljene sile, od levicarskih do sociahstičnih in krščansko socialističnih, projeciiajo svojo partikularno ideologijo v to geslo/program kot njegovo interpretacijo. Istočasno pa foimalnd-demokratične institucije, kot rspi. parlament, pridobijo na pomenu, saj peimanentna kriza tu omogoči, da začnejo delovati. Celo tista poslanska struktura, kot je obstajala pred izbruhom krize in množičnega gibaiga, se radikalizira. Stopnja te radikalizacije je taka, da je v ,,praški pomladi" parlament postal eden od vodilnih organov tako politike kot tudi obnovitvenega gibanja. Tudi na Poijskem je prišo v letfli 1980-81 do osamosvojitve predvsem Demokratske stranke, tako da se je postavilo vprašanje, koliko je ta stranka še partner v »ljudski fronti", koliko pa pretendira na samostojni politični nastop. Da so svobodne volitve grožnja »gsalnemu socializmu", je bilo Po^ski združeni delavski partiji jasno in si je v zadnjem obdobju pred vpjaškim udarom zato prizadevala ustanoviti .Jfronto nacionalnega sporazuma . To je evrokomunistična varianta, s stališča ,jealnega socializma" pač nižja oblika socializma, kjer ne gre več za vodilno vlogo partije, ampak «a sporazum o razdelitvi oblasti in kjer si partija obdrži tisto (ali po originalni variantl- pridobi tisto), kar si v dani konstelaciji sil khko. Je pa taka »fronta nacionalnega sporazuma" možna samo, če so ostali partneiji za sporazum prisi^eni vanj; toda tu gre za sporazum s celotno krščansko demokracijo (v Italiji) ali s Cerkv^o in sindikatom »Solidarnost" (na Poljskem) kot z avtonomnimi partnerji in ne gre za politiko ločevanja vodstev in baze pri partnerjih. Tak realizem v politiki pa fGT znamenje modrošti PZDP v tem primeru, ampak vztrajanje na generalni koncepciji treh faz: demokratičnih refom (evrokomunizem, ljudske fronte), ljudske demokracije (ljuJske fronte) in končno socializma. Priznanje samostojne organizacije delavskega razreda kot tegalne pa je tu pomemben uspeh delavsk^a razreda in to ne v meščansko demokratičnem smislu. Vojaški udar (ali .jziedno stanje") je proces, ki pa ni tema realnem Pritisk na birokracijo se začuti kot pritisk in aktivizacija članstva, tako da ^c dosežen nekakšen amortizacijski efekt in da se dejanski interesi v neki lzkrivljgni podobi prikažejo in prezentirajo vodstvu. Bolj vprašljiva je ekonomska politika, saj togi sistem centralnega planiranja političnemu vodstvu ne daje prostora za manevriranje »politična sferapa je odgovorna za ekonomsko politiko. Decentralizacija, ki bi bila ekonomsko racionalna, ie pclitično netacionalna, saj je politični aparat vse preveč povezan m utemeljen na centralno-planskem gospodarstvu. Politične organizacije predpostavijo in hkrati potlačijo mobilizacijo množic. Dejanska mobilizacija mnozic ali celo samo dejanska aktivnost otganiziranega članstva je zato protislovna, saj ppkaže pravc birokratsko naravo političnega aparata. Ko se zahteya od tega aparata deiansko spoštovanje zapisanih načel in njihovo uresničevanie v vsakodnevni praksi, se fosnalizem demokiacije v ,,realnem socializmu pokaže kot birokratska nepopustljivost. Pričakovanje, da se bodo birokratske institucije zrušile same v sebi, če naj bi delovale po proklamiranih načelih, se lahko sprevrže v moraHstično pozo disidenta, ki jim v osnovi vename ali pa se dela, da jim verjame. Permanentna kriza političnih organizacij je realna osnova za akcijo; aktivnost množice je simptom, ki spregovori. Toda prav ta navezanost gibanja/množice na organizacijo v smislu prostora za možno akcijo je lahko usodna. Birokracija pozna odgovore, ker kljub svoji politični nepopularnosti obvlada državni aparat in to ji zadostuje. S te pozicge vedno lahko določi črto, s katere se izvaja politična Sovjetske zveze same ali Sovjetske zveze in ostalih zaveznic zagotovljena v obhki obnovljene ,,Svete alianse" aH po novem tolmačenju proletarskega internacionalizma, ki da ,,bratsko pomoč." Cinizem takega sprevračanja pojmov je tudi v njihovi jasnosti. Ce je birokiacija/partija na oblasti lzenačena z revolucijo in njena politika z revolucionarnim procesom, potem tudi vsi ostali pojmi, znani iz marksističnc teorije, dobijo v praksi »realnega socializma" sprevrnjen pomen v primerjavi z avtentičnim marksizmom. Toda iz tega osnovnega lzenačenja (in hkratnega pozabljanja zgodovine degeneracije revolucije v stalinistični teimidor) se dajo ti pojmi lepo deducirati in intenca njihovega pomenjanja je vsakemu razumljiva, saj se bere ravno iz njihovega dejanskega učinka. Naciorializem kot ideologija pridobi na pomenu. Na eni strani nanj igra birokracija, ki se hoče postaviti v vlogo voditelja naroda in države in se s tem legitimirati, istočasno pa igra tudi na ,,proletarski internacionalizem", saj je slednji pogoj njenega obstoja in ,4deološki preostanek" iz časov socializma 2. inteinacionale. Nacionalizem pa je tudi ideologija kateregakoli obnovitvenega gibanja, saj ga le-to tolmači kot samostojnost, neodvisnost, samoopredeUtev in ogrožanje pogojev obstoja birokratskih sil, ki jih tak ,,pravi" nacionalizem pokaže kot anacionalne. vračanje na staro v smislu zunanje intervencije, ampak je tudi prvi poraz ,jealnega socializma", saj je civilna (dižavna, partijska in \ gospodarska) birokracija morala abdicirati pred vpjaškim delom državnega aparata, saj ni bila zmožna sama izpeljati potrebnih represivnih ukiepov za zadušitev obnovitvenega gibanja in delavskih sindikatov. Čeprav vojaška vlada na Poljskem formalno ni odstranila stare ustavrie stiukture oblasti, pomeni kvalitativno novost kljub svoji represivni naravi, saj po eni strani si je pustila proste roke in sindikata ni prepovedala, ampak samo njegovo dejavnost, po drugi pa pomeni v določenem smishi ideološko diskontinuiteto glede na ideologijo ,,realnega socializma." V. Krilika »realnega socializma" je možna skozi analizo delovanja ideologije. MEdii?a praktična pot napada na dogmatični stalinizem v vzhooni Evropije dcoz.i humanistično inteipretacijo Marxa", ko marksizem postane ,,program človeške svobode", je zapisal češki filozof Ivan Svitak. (Svitak, Man and his World, New York 1970, str.3) «Tak program je seveda omejen in njegov domet je ,,praška pomlad". Poziiavanje zgodovine ,,realnega socializma in boja delavskega razreda proti birokraciji kažejo na potrebo analize tako politične ekonomije ,jealnega socializma" kot pravno politične »nadgradnje", tako analizo ekonomskega sistema kot dižave. Operacionalnost klasičnih pojmov je omejena, kar je ,4iumanistični marksizem" tudi dokazal. Teoretska analiza stalinizma in neostalinizma kot pojava, »realnega socializma" kot enega prcvladujočih moaelov sodobnega socializma ob islamskem socializmu, samoupravnem socializmu ali politiki social-demokratskih strank (Sociaiistične internacionale) je nigna. Izkušnje gibanj v letih 1944, 1956, 1968, 1970, 1976 in 1980-81 pa rabijo tudi obsežnejšo teoretsko osvetlitev. M I a d m Že vrtto let je eksistenca mladinskega periodičnega tiska v Sloveniji vprašljiva. Še poseboj v zadnjem času se te-ta srečuje zgoij z eksistenčnimi problemi. V razpravah o progtamski politiki so bile s strani samoupravnih interesnih skupnosti (SIS) dane ceio pobude, da naj bi se nekaj mladinskega tiska ukinilo, nekaj pa naj bi se ga vsebinsko skrčilo. Nenormalno je, da naj bi bii vzrok predvsem v pomanjkanju papirja, ko pa uradni podatki pravijo, da mladinski tisk porabi v ceiem letu le 1 % od celotne porabe v slovenskem prostoru. Nevarnost obstoja mladinskega tiska tiči predvsem v neurasnitevsnju dnižtonega dogovora in samoupravnaga sporezuma odbora podpitnikov., ki ureja med drugim tudi financiranje. Takšen način financiranja je na en» strani vsekakor perspektiven za družbeni interes, ki obstaja skozi svobodno menjavo dola, na drugi strani pa je treba zaostriti deisgatsko vprašanje in odgovornost SIS pri uresničevanju sporazuma. To je v najkrajšem prikaz stiske mladinske periodike, ki se vleče že skozi vse Jeto, ko so se tokovi družbene produkcije in reprodukcije zaostrili, kar je imeio za postedico tudi zaostritev družbenih konflikov. V nadaljevanju pa bofn skuSai finančno stteko mladinske periodike, tudi TRIBUNE ter ostaia vpraianja, obdelati v celoti. Ko govorimo o mladinskme periodičnam tisku, mislimo na vss tiste mladinske časopise in revije, ki spremljajo mladega človeka skozi osnovno in srednjo šolo, fakulteto. če jih naStejem samo nekaj: Ciciban, Pionir, Pionirski list, Življenje in tehnika, Mladina, Katedra, Tribuna. S sklenitvijo družbcnega dogovora o vtogi, razSrjanju in financiranju mladinskega periodičnega tiska v letu 1976 so bite postavtjene načrtnejše in smotrnejšB osnove za izhajanje te zvrsti časopisov in revij, katerih družbena vtoga in pomen sta nesporna in očhna. Funkcija vzgoje, izobraževanja, kulturnega osveščanja ter idejnopolitičnega usmerjanja, ki jo imajo mladinski časopisi in revije (eni boij, drugi manj), je danes še kako pomembrta. Mladega čtoveka je treba usrnerjati v delovanje, ko se uči, Studira, danes in tukaj, ne pa pozneje, ko mis!i, da je prestopil zrelostni prag. Poteg tega pa se določene revije in časopisi uporabljajo tudi kot praktični učni pripomoček, predvsem za nižje stopnje. Družbeni dogovor naj bi zagotavljal in usklafeval samoupravno urejanje družbenoekonomskih odnosov, ki bi irr>2!: Sr§ skupni in splošni pomen. Treba je reči, da je družbeni dogovor v zadnjih letihv marsičem prispeva! k izboljžanju položaja mladinskega periodičnega tiska v Sloveniji, čeprav s samimfunkcioniranjem le-taga nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Prizadevanja, predvaem izvajalcev, so blla v teh petih letih usmerjena predvsem v reševanje golega materialnega položaja mladinske periodike, vsebinski premiki pa so se temu hote ali nehote izmikaii. Financiranje, ki obstaja skozi svobodno menjavo dela, je vsekakor perspektivno za družbeni interes, pomeni, vsaj normativno, korak naprej od proračunskega financiranja mladinske periodike. ki je tameljil predvsem na planiranju državnega apsrata oz. posamezne republike. To obliko financiranja imajo §9 vedno ponekod po Jugoslaviji, kjer pa šetos, vsaj kar se tiče financiranja, nimajo težav. S tem pa nikakor ne misljm zagovarjati slednjaga načins financiranja, saj so pri nas vzroki za nefunkcioniranje svobodne menjave dela predvsem v samoupravnih interesnih skupnostib. Proračunski način financiranja naj bi sa na vseh področjih s postopnimi spremembami zoževai, zamenjale oz. nadomestile naj bi ga metode dogovarjanja in samoupravnega sporazunrravanja porabnikov in izvajalcev storitev v okviru interesnih skupnosti. Gre za to, da bo združeno delo zavladalo nad vsemi zadevami družbene reprodukcije, vljučno z opravili, ki ] Jih je doslej izvajala in jih Se vedno izvaja država s svojim aparatom ! birokracija. | Kaj je pravzaprav svobodna menjava dela? Jasno je, da družbene : dejavnosti neposredno ne ustvaijajo vrednosti v materialnem smislu, vendar je prav tako jasno, da nekatere izmed njih bistveno, pogosto celo odločilno . in v perspektivi vse močneje, prispevajo k razvoju proizvajainih sil, produktivnosti cbla in večjemu materialnemu rezultatu nasploh v materialni proizvodnji ter tako sestavljajo z njo določeno celoto združenega deta. Ustava in zakon o združenem delif določata zato določeno neodvisnost dohodka v materiainš proizvodnjji >n dohodka v družbenih dejavnostih s gvobodno manjavo dela, torej z enakopravnim dogovorom med delavci enaga in drugega področja družbenega dela Dohodek v materiaini proizvodnji je ¦ \/ir dohodka za družbene dejavnosti v njjhovi svobodni menjavi dela. Bistvo samoupravnih interesnih skupnosti je, da neposredno, samoupravno in demokratično povezujejo izvajalce storitev in uporabnike njihovih storitev, tako da lahko enakopravno in sporazumno rašujejo vse probleme skupnega plsniranja m medsebojnega sodelovanja nasploh. Oržava je na teh področjih zadriala zase samo pravico arbitriranja: kadar.se ne doseže samoupravnega sporazuma.. zaradi splošnih družbenih interesov pa je dojočitev nujna. Ta dai je zgolj normafivni prikaz funkcioniranja, prikaz funkdoniranja na papirju. Problem deiovanja svobodne rnenjave dela v praksi pajevtem, da delavci v materialni proizvodnji do sedaj (kot tudi danes), niso dejansko imeli tistega deta svojega dohodka, ki bi bil približno predmet menjave, in o tem delu dohodka niti niso mogli dejansko odločati. Zgodilo se je namreč, da jebito treba pri prehodu na nov sistem f inanciranja družbenih dejavnosti odpraviti kompetenco države, ki je prej predpisovala odstotke dohodka materialne proizvodnje. Tofej, del tega dohodka, ki bo pripadel zdravstvenim, znanstvenim, kulturnim in drugim ustanovam. Tako je bilo tudi storjeno, toda ker od prvega drteva novega sistema ni bila izdelana nova metoda dogovarjanja in odločanja v ustnaznih SIS, so se ti odstotki dohodka Se nadalje podobno oblikovali, sedaj v družbenopolitičnih skupnostih, prek samoupravnih skupnosti. Tako so samoupravne interesne skupnosti bolj nadomestiie kot pa odpravila državo in njeno funkcijo razporejanja dohodka oz. prihodka za skupno porabo. Delegati v SIS pa so po inerciji nadaJjevali z lichiranjem odstotka, namesto da bi se dogovarjali o določenih potrebah po storitvah družbenih dejavnosti in pri financiranju konkretnih planov in programov teh dajavnosti. Lahko račemo, da tisto, kar se je dogajalo in kar se dogaja vSIS, ni nit! »moupravno, niti tnteresno, niti skupno. Danes se tako dejansko postavlja vloga združenega dsla pri svobodni menjavi deia. Na forumih je jasno, ,,da ima združeno delo oblast nad sredstvi, da so le-ta v rokah ttstih, kš )th ustvarjajo, v praksi pa je očitno drugače. Ko je situacija kritična, se vrata napram združenemu delu odprejo, ko se duhovi pomirijo, se zopet zaprejo. Oružbeni dogovor o MPT iz leta 1976 točno določa pravice in dolžnosti tako uporabnikov kot izvajalcev. Samoupravni sporazumi naj bi vsako leto točno določali pravice in dolžnosti enih in dnjgih, se pravi, na njihovi podlagi so |« družbeni dogovor vnaSal iz ,,teorije v prakso". Samoupravnt aporazum pa je seveda treba tjdi podpisati, tu pa se potem stvari začnejo še bolj zapletati, prihaja do zakasnitev «n nategovanj — kdo bo koga. Tako tudi tri SIS (Raziskovalna skupnost SRS, Telesnokuiturna skupnost SRS, Zveza skupnosti za zaposlo\'anje SRS) niso pristopiie k samoupravnsrnu sporazumu za letošnje leto, kot \* bi! predlagan v odboru podpisnic družbenega dogovora o MPT. Ča sem bolj natančan, skupnosti so pripravljene pristopiti k sporazumu pod pogojem, da se njihov iteiež financiranja MPT zmanjša, vzrok naj bi bilo pomanjkanje sredstev. Tako hoče Raziskovalna skupnost zmanjšati svoj delež na polovico, ostali dve pa za nekoiiko manj. VpraSanje funkcioniranja družbenega dogovora in samega odbora podpisnic je §8 toliko bolj kritično ob dBjstvu, da se je pcdraii! paplf in graf ične storitve, zvišali pa so sa tudi stroški uradniStva. SIS pa ne bi biie SiS, če ne bi ob vsesplošnem pomanjkanju papirfa \n ob ,,skrbi za na§e gozdove", v razpravah dale tudi pobude, da naj bi se zaradi ,,špara!*28cije" s papirjem nekaj MPT ukinilo, nekaj pa naj bi $e ga vssbinsko skrčiio. Da pa bi bila farsa še večja, imamo uradni podatek, da porabi ceiotni mladinski tisk v cetem letu ie 1 % od celotne porabe v stovenskem prostoru, poleg tega pa se z mladinskimi zbiralniml akcijami zbera po podatkih RK ZSMS danes že okoli 8000 ton papirja, kar vsekakor ni malo in |s oddolžitev za ,,izposojeni" papir, na katerem je tiskana tudi Tribuna. (Omenim naj §e, da nekatere papirnice v Jugostaviji hočejo proizvajati samo tež]i papir, ne pa tudi 80 in 60 gramskega - v omejenih količinah - ki je potreben za knjige in revije, ker jim tako narekuje ekonomska togika. ptečani so po teži papirja oz. po toni). Odbor podpisnic družbenega dogovora o MPT je zaradi povečanja rtroškov tiska predfaga! vaiorizacijo sredftev za mladinski tisk za letošnje teto. Razen KuKurne skupnosti Slovenije in Skupnosti otroškega varstva §e nobena druga skupnost ni sprejeta sklepa o valorizaciji. Tako je resnično vpraSljlv celotni družbeni dogovor o MPT, ki tako §e nima zagotovljenih pogojev za svojo deiavnost. Jasno je, da ae zastavlja tudj vpraSanJe i/alorlzacije za naslednje teto, gleda na dejstvo, da niti letošnji samoupravni porazum Sb ni v cetoti podpisan, da obveznosti niso izpolnjena. Postavlja se iudi vprašanje viSne valorizacije posameznih materialnih stroškov in osabnih tohodkov ter evantualnega iskanja notranjih rezerv v sarnih redakcijah oz. xi izdajateljitv in založnikih. Zastavlja se tudi vprašanje, koliko SIS poznajo »roblematiko mladininsksga tl*ka, koliko se v resnici odločajo za programe, cako poteka v»Wn«ki dBl, ki je osnova za njihovo odločanje o financiranju •ka. Dejstvo Je, da so SIS nametto prottora, kjer naj bi se subjekti ogovarjali, postale cantri moči. Kaj pa so, da do tega ne bi prihajalo, rtorile oaresivne subjkektivne tile? Po rezuhatih todač, ne dostl. S kl MPT ALI MLADINSK! PERIODIČNI TISK če se povrnemo §e na kompleks funkcioniranja svobodne menjave de!a, potem ugotovimo, da se združeno de!o ne more nasbniti na nobenega, saj se vsi nastanjajo nanj, točneje rva njegov denar. ,,Predmet menjave deiavcev v materialni proizvodnji je pravzaprav del njihovega dohodka, torej denar, ki spet temelji na vrednotenju njihovega dela oz. blaga na trgu. Svoboda v tej menjavi bi morala temeljiti na samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju o obsegu, kakovosti in ceni storitev ter na skvpnih planih uporabnikov in izvajalcev storitev.1 V svobodni manjavi dela manjka v praksi en sam, vendar najpomembnejši element, to je samoupravljanje, pri katerem naj bi šlo za takšne odnose, v katerih bi morala vsaka stran odgovarjati za tisto, ne glede na to, da se posamezniki skrivajo za ,,ko!ektivno odgovornostjo, kar je samoupravno, interesno, skupno. Rešitve ni v tem, da potitični subjekti samo ugotavljajo stanje.. treba ga je tudi spreminjati. Znano je, da smo specialisti za ocenjevanje situacije, vse pa ponavadi ostane le pri tem, ker mislimo, da se da vse urediti na enostaven in rutiniran način. V zaostrenih pogojih družbene produkcije in reprodukcije lahko pričakujemo zaostritev temeljnega družbenega konflikta. Gre za spopad med socialističnim samoupravljanjem, ki predpostavlja in zahteva, da daiavec^ samoupravno odloča o pogojih in rezultatih svojega dela v ceiotnem družbenem produkcijskem procesu, ter med skupinsko lastninskimi in državno lastninskimi težn]ami in strukturami, oztroma centri moči, ki Se vedno v veliki meri odločajo o pogojih \n rezultatih združenega dela, čeprav največkrat v imenu samoupravljanja, v imenu združenega dela, in za njegovo fasado. Ta konflikt brez dvoma ima ali vsaj lahko dobiva obaležja razrednega boja, koiikor bolj skupinsko oz. državno Isuninske strukture pridobivajo na moči in kolikor bolj potiskajo delavski razred oz. neposredne proizvajalce v položaj mezdnih delavcev, ki samo formalno, ne pa tudi dejansko odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. To seveda ni klasični razredni boj med dvema antagonističnima razredoma, vendar iahko v skrajni konsekvenci, če bi skupinsko iastninske ali državno lastninske tendence zmagaie nad samoupravnimi, v resnici to postane. To bi seveda pomenilo padec nazaj, na že preseženo stopnjo našega družbenega razvoja. Borba za uveijavijanje temeljnih izhodišč izoblikovanja socialističnega samoupravnega združenega deia na vseh področjih družbene produkcije in reprodukcije zato §e vedno predstavlja temeljno vsebino idejnopolitičnih nalog subjektivnih sil v naslednjem obdobju. Oa pa vse povedano ne bo le posploševanje, poglejmo, kako je s Tribuno, ki je prav tako članio samoupravnega sporazuma o financiranju mladinske periodike. Tako kot pri ostalih predstavnikih MPT, tudi pri nas ne cvetijo rožice, vsaj kar zadeva finančna sredstva. Poglejmo najprej, kaj se je dogajalo s pripravo in usklajevanjam samoupravnega sporazuma. Postopek priprave in usklajevanje samoupravnega sporazuma o osnovah založništva mladinske pertodike za leto 1981- je bil- izredno dotgotrajen, predvsem pa težaven. Že v mesecu decembru, leta 1980, ko so se tako izdajatelji kot založniki ter SIS in ostali podpisniki soočali s finančnimi osnovami za normalno izhajanje mladinske periodike, se je pokazal velik razkorak med realno povečanimi stroški izdajanja ih možnostmi za pokrivanje, tako z vidika solidarnostnih 6en, PTT »toritev < tiskarskih uslug, cene papirja, kot tudi glede realne možnoiti izdatneišBga' povišanja sredstav SIS. Najbolj trdovratno so vztrajali pri izredno viaokem povi&nju cen papirničarji in PTT, medtem ko so tfskarne vendarle žs v samem začetku dokaj ugodno ponujale solidarnostne cene za storitve, ki naj bi te dvignile povprečno za 22 % v odnosu na leto 1980. Papimica KrSko, ki je uspela v ietu dni dvakrat poviSati ceno roto papirja, jevztrajalapri komercialni ceni le-tega, kar je pomenib, da se roto papir za mladinsko periodiko podraži za 120 % v primeirjavi s soiidarnostno ceno roto papirja v letu 1980. PTT pa_je prav tako vztrajaia na 100% podražitvi svojih storitev v odnosu na solidarnostne cene iz I. 1980. Stroški ekspedita so porasli za 35 %, tako da se je proizvodna cena medijev v povprečju dvignila od 40-50 % v primeijavi z letom 1980. Po drugi strani pa so SIS predvidevale največ 20 % povišanje sredstev za sofinandranje periodičnega tiska za !eto 1981, tako da je bilo že v samem začetku oblfkovanja samoupravnega sporazuma jasno, da bo tsžko doseči kolikor tofiko sprejemljive osnove založniStva mladinska periodike in da bo potrebno tudi v letu 1981 ponovno zeio povišati naročnino za miadinski tisk. Več mesecev trajajoče usklajevanje in dogovarianje v odboru podpisnic je prinesio sicer nekaj dobrih rezultatov, predvsem v okviru dogovorov med SIS, tako da se ja celotna masa predvidenih sredstev za mladinsko periodiko zvišata za 28 % v odnosu na leto 1980. Za to se je treba zahvaliti predvsem Kuiturni in Izobraževalni skupnosti, ki sta nominalno in indeksno najizraziteje povišali deiež sredstev. Od ostaiih podpisnic, ki oblikujejo solidarnostne cene, PTT ni odstcpila od predlaganega povi§anja storitev (+ 100%), papirnica Vevče pa se je odločila za pavSalni popust za celotno kotičino roto papirja zs mladinski tisk v višini 100 milijonov S din, s tem je znižala podražitev roto papirja od 120 % na 80 % v primetjavi z letom 1980. Tiskarne pa so obdržale solidarnostno ceno za stroške tiska (+ 22 %). Gfede ostalih izdajateljskih stroSkov, je odbor podpisnic okvirno priznaval izdajateijem 16% povišanje, kar pa seveda nikakor ni biio mogoče uskladiti z realnim porastom strolkov (00, honorarji, potnimi stroški, prevozf, porabo materiala in drugih direktnih stroškov izdajatelja). Naknadno je odbor podpisnic priznal del realnih tzdajateljskih stroškov preko indeksa, vendar jih ni pokril s celotnb predvideno strukturo prihodkov ipovi^ana naročnina, sredstva SiS). Tako je bil predlog samoupravnega sporazuma za leto 1981 v aprjiu mesecu nekako zakrpan in sprejet ter 8. maja 1981 tudi od večine podpisnic družbenega dogovora podpisan. Tribuni naj bi po samoupravnem sporazumu za Seto 1981 pritekaia finančna sredstva iz Kulturne skupnosti Slovanije (703.570,00), Izobraževalne skupnosti Slovenije (50.255,00), Raziskovalne skupnosti Slovenije (201.020,00), Zveze skupnosti za zaposlovanje (50,255,00), ostala sredstva pa naj bi dobila od dotacij UK ZSM3 v vrednosti 420.000,00 in lastne reaiizadje v znesku 206.100,00 din. Raziskovalna skupnost Slovenije in Zveza skupnosti za zaposlovanie, kot je bilo žaomenjeno, nista pristopili k samoupravnemu sporazumu,in je sedaj ogrožena tudi načrtovana lastna realizacija Tribune. Zaradi pomanjkljivega predračuna za l«to 1981 (neupoštevanje reatnih cen in stroškov tiska), je btl tako izračun nerealen že v samem osnutku družbenega dogovora, tako da smo potem prosifi Se za dodatna sredstva v vi§ni 320.060,00 din, ki pa vse do danes niso bila nakazana (verjetno v celoti tudi nikoli ne bodo) Gre za napačen izračun stroškov vseh tiskarskih storitev, ker so izostalf stroški skoraj ceiotne priprave teksta v IBM stavnici Dnevnika. Tako so realne cene, ki jih zaračunava Ljudska pravica za pripravo ln natis časopisa, bistveno višje od kalkuiacij in predloga samoupravnega sporazuma. Razlika je detoma postedica vi^e cene papirja, večji delež pa gra tudi na rafiun visokih cen priprave, ki so precej višje, kot se je prvotno izraCunaio. Obstoječe stanje je ugotovljeno, storjena napaka /• priznana, nt pa upoštevana, vsaj kar se tiče dodatnih sredstev. Vsi pradlogi za nekatare materialne olajšave (tisk) so naleteli na gluha uSesa. Po samoupravnem sporazumu za !eto 1981 naj bi Tribuna prsjaJa 1631.102,00 din, dotacije do 20. 9. 81 so znašale 888.780.00 še pričakovana razlika tako znaiSa 742.322,00 dtn. Po končnem izračunu med že porabljenimi sredstvi !n odobrenimi sredstvi v samoupravnem sporazumu potrebuja Tribuna za izpolnitev programa v tsm šolskeiin letu minimalno še 789.150,00 din, kar pa verjetno ni zadnja ,,cifra", saj manjša sredstva povzročajo tudi manj§o načrtovano iastno realizacijo. Tribuna se tako letos nahaja v negotovem finančnem položaju. Ne samo, da denarja Se nimamo zagotovijensga, nekateri nam celo ne verjamejo, da toliko ras nujno potrebujemo. Sedanji način razširjanja Tribune ne omogoča prihodkov od iastne dejavnosti. Od 5000 izvodov, kotikor znaša cefotna naklada, gre približno 1/3 k stalnim naročnikom, nekaj pa se je proda v kolportaži in v kioskih, zadnje Lass pa teče prodaja zopet tudi po fakultetah. Finančne težave ne bi bile takšne, če bi Tribuna dobivaia dovolj veiik delež za svojo dejavnost iz ostanka dohodka Študentskaga servisa, ki }e bii namenjen za ob§tudijsko dejavnost. Po že znani združitvi Študentskega servisa in Študentskega centra so zaradi slabega ekonomskega posiovania vsa sredstva šla za krttje izgube Študentsksga centra. S tsm pa je tudi Tribuna izgubila vir sredstev, s katerinni je pokrivaia letne izgube. Kot $em omenil, so se pojavljale tudi težnje, da naj bi te Tribuna vsebinsko skrčila, da naj bi» združila z ostalimi publikacijami, ki jih izdaja Univerza. Na to vsekakor ni možno pristati, predvsem zaradi različnih karaktorjev in namenov. Dodatnih virov sredstev, ki bi finančni položaj Tribune dolgoročno, sistemsko reševali vsaj za zdaj, uredništvu, skupaj z izdajateljem, §a ni uspelo najti. Povem naj §a enkrat, da s« srečujs MPT z eksistenčnimi problemi predvsem zaradi neuresničevanja družbanega dogovora in samoupravnega sporazuma odpora podpisnic. Vsako tako dejanje pa je v nasprotju z zapisanimi določili in predstavlja krStev samoupravnega sporazurna. Na pobudo udeleženke, ki \o krStev prizadene, se zoper kršteija lahko uvedejo tudi ukrepi, od opozoriia, opomina, do sodnega postopka. Oo ,^)ravdanja" za sedaj še nt prišlo, videl! pa bomo, kako in koliko se normativna določiia uresničujejo v praksi. če se ob zaključku dotaknem zopet vprašanja funkctoniranja SIS v svobodni menjavi cteta, potom lahko ugotovimo naslednje: dokter združeno delo pri obravnavah v SIS ne bo imeta potitične moči pri odločitvah in stališčih, se stvari ne bodo premaknile na bclje. Pomeni, da dokter bo združano delo samo dajalo denar in se samo s tem vključevalo v celoten proces, bomo imeli tak$no stanje, s katerim nismo zadovoijni. Orugače povedano, družbeni dogovori in samoupravni sporazumt se ne bodo spoStovaii, ker niso podpisani med eriakopravnimi partnerji, SIS ne bodo mesto svobodne menjave dela, ampak bo y njih detoval §» večji državno-birokratski aperat, ki je mnogo hitrejši in vplivnejši od interesnih skupnosti; odločitve ŠiS ne bodo spožovaie, ker so uporabniki v njih samo ,,giasovalni stroj", najvežnejši sklepi pa se sprejemajo v sekretariatih, kjerse danar razporedi po proračunskih krrtarijih, v kalerih niso zajate sankcije in nespožtovanje dogovorcv in sporazumov. Funkcioniranje SIS je ključnega pomena za oelovanje svobodne menjave dsla/ zato tudi omenjena analiza dela le-teh. Kako pa bo nasiednje leto? Vse razprave o prtpravah samoupravnega sporazuma o MPT za naslednje leto so do sedaj potekafe v luči sedanjih problemov pri zagotavJjanju sredstev. Cene posameznih storitev se bodo v prihodnjem letu povišale, težava pa bo tudi v zagotovitvi zadostnih količin papirja, $aj bodo naslednje leto ,,papimičarji" še več izvažali! Na seji odbora podpisnic družbenega dogovora o MPT pri Kuiturni skupnosti Slovenije so se dogovorili, da se cene papirja in tiskarskih stroškov v prihodnjem letu ne bi zvišale za več kot 15 %, hkrati pe revalorizacija sredstev za mladinsko periodiko za 1.1981/82, ne bi smela bfti manjšaod 16%. V zvezi z uresničevanjarr! družbenega dogovora o MPT t«r vsakoietnimi težavami pri samoupravnem sporazumevaniu, bo treba družbeni dogovor dopolniti in uskladiti z Zakonom o založništvu ter z Zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela, saj so nekatara določila zastarela. Interes, obveznosti in dolžnosti posameznih podpitnikov )• tnbe natančnej« opredeliti, prav tako bo treba razSriti krog podpitnikov ¦ tlttlmi, kl m tudl ukvarjajo z mladinskim tiskom, njegovo prfpravo in r«ESrJ«n)im, os. • tittiml založbami, ki so zainteresirane, da v «voj« program« prWfi«mejo dil thka. Opredeliti bo treba vsebino posamezntM m«flja, v«WmI« poMave t matičrtimi in drugimi skupnostmi, daigiiTti zalntitrasiranimi tuhHfcn ttr grafične normative kot osnovo za rac*onaln«Jlt dofOw«flanja o otnah graf ičnih uslug. Literatura: 1) E. KARDEU - SVOBODNO ZDRUŽENO DELO Nekot hudii .,Ne obstaja kriza delavskega gibanja, marveč kriza teorije delavskega Igibanja. Ta kriza (v smislu ponovnega pregledovanja, kritike, šujenja 1 strateške misli) izhaja v glavnem iz tega, da neposredna ekonomska zahteva ne zadošče več za izražanje in konkretiziranje nepomirljivega nasprotja med delavskim razredom iu kapitalizmom. Ta boj, naj bo še tako okruten, ni več dovolj, da bi spravil kapitalistično družbo v krizo, niti^da bi uveljavil neodvisnost delavskega razreda v družbi, v kateri deluje." Andte Gorz: Delavska strategtja in neokapitalizem, 1964 ZAKAJ SE BIROKRACIJA BOJI TEHNOKRACLJE KOT HUDlC KRIŽA 1 Nacionalna država, utelešena y birokraciji, in nacionalni kapital sta med seboj soodvisna, vendar je kapital tisti družbeno zgodovinski materiaini element, ki je konstituiral nacionalno državo in ne obratno. Brez nacionaliiega kapitala ni nadonalne ekonomije, brez nacionalne ekonomije ni nacionalne države. Birokracija zato kapitalu, ki ga upravija (nacionalizirani, državni kapital), vtisne značaj nacionalnega kapitala. Nacionalna država je živ organizem in potrebuje za svoj obstoj in razvoj primerno hrano. Ker je država družbeni organizem, potrebuje tudi organe s takimi družbenimi funkcijami, ki ji zagotavljajo nabavo hrane, ki torej družbeno opravičujejo njeno nabavo. Zato je interes v stalnem nasprotju z interesom privatnih lastnikov po njihovi lastni akumulaciji presežne vrednostL Ko upravljalci privatnega kapitala ugotovijo, da razmere dopuščajo akumulacijo presežne vrednosti izven okvirov nacionalnih ekonomij in da si lahko na ta način prisvajajo več vrednosti, se.prične medsebojni boj na življenje in smrt med kapitalom, ki se osvobaja nacionalnega izvora, in biiokracijo. Vsak organizem, ki doživlja notranje strukturne spremembe, opozarja na to, da se bo iz njega razvila nova vrsta. Birokrati ne morejo več sami razvijati in upravljati družbene infrastrukture, ker nimajo znanja, s katerim bi lahko v nadaljno izgradnjo družbene infrastrukture vgrajevali dosežke sodobne tehnologije. (Gre za to, da je pottebno izbirati med različnimi vrstami in različicami sodobne tehnologije in jih nato med seboj usklajevati v konkretnih razmerah.) To znanje imajo strokovnjaki. Znotraj držav so se zato pričele oblikovati tehnokratske strukture. Njihov družbeni vpliv je mogoče neposredno meriti v izgradnji družbene infrastruktuie, ki gre vštric s tehnološkim razvojem, vključno z reformami izobraževalnega sistema. Tehnokrat pa ni nacionalno omejen, in zaiadi svojega izhodišča (znanja) išče možnosti nadnacionalnega delovanja. Vloga nadnacionalnega kapitala v boju za novo mednarodno ekonomsko ureditev Sedanja kriza ponovno postavija vprašanje obvladovanja svetovnega trga, ki pa se ne kaže več kot boj nacionalnih monopolov za tržišče, temveč kot vprašanje kakršnekoli kolonialne oblike obvladovanja svetovnega trga. Gre za to, da se odpravi kakršenkoii monopolni položaj posamezne nacionalne ekonomije. Kopičeiye bogastva v okviru posameznih nacionalnih ekonomij je tnožno le ob ohranitvi njihovega monopola, to je ohranitve ene izmed kolonialnih oblik odnosov med deželami. Boj za ohranitev kolonialnih odnosov ni svobodna konkurenca, temveč se posamezne nacionalnc ekonomije bolj ali manj neposredno (politično, vojaško) vmešavajo v ,,notranje zadeve" posamezne dežele. Nacionalni monopolist si zagotavlja stalno pritekanje presežnega in tudi tninulega dela iz dežele samo na ta način, da jo ima v precepu. V boju proti kolonialnim oblikazn gospostva • se združujejo interesi nacionalnega kapitala in prebivalstva, >icljučno z delavskim razredom, ki se bori za svojo eksistenco. Po uspešnem narodnoosvobodilnem boju prevzamejo politično oblast in ustanovijo lastno državo. (Od razmerja sU znotraj teh gibanj je odvisno, v kolikšni meri dopustijo razmah privatnega kapitala.) Ponekod se je birokracija razvila iz proletarske revolucije. Birokiacija je po obliki delavskemu razredu odtujena oblast, ni pa nujno, da je taka tudi po vsebini. Zgodovinska nujnost proizvajalcem odtujene oblasti izhaja iz delovnega procesa, ki po sami tehnološki organizaciji odtujuje proizvode proizvajalcem. Organizirani delavski razred rnora biti zato tisti družbeni dejavnik, ki ima stalno iniciativo v vodenju in usmerjanju družbene produkcije, tako da birokraciji onemogoči, da izoblikuje njeni odtujeni obliki vladavine ustrezne vsebinske rešitve. V hipu, ko mu iniciativa uide iz rok, prevlada v birokratskih otganih z njim lastno, proizvajalcem pa odtujeno obliko dela tudi birokraciji ustrezna vsebina. Proces odmiranja države ni spontan proces, temveč ji je vsiljen. Spontanost odmiranja države je mogoče opazovati z družbe izvzete pozicije, nikakor pa to ne sme postati pozicija delavskega razreda. Ko preneha prisila, si birokracija zaliže rane. Birokracije različnih nacionalnih ekonomij se med seboj ne razlikujejo. Razločujejo pa se v tem, da se tiste, za katerimi stoji nacionalni kapital, ki ima na nekem območju svetovnega trga monopol, borijo za ohranitev monopola na tem področju, tiste, ki pa te mnopolne pozicije nimajo (čeprav je to področje njihova matična dežela), se borijo zanjo. Neuvrščei^e dežele so tiste dežele, ki se na političnem področju borijo za odpravo monopolov posameznih nacionalnih ckonomij, za takšno mednarodno delitev dela, ki bo kvaiitetno presegla obstoječe monopolne odnose z organizacijo proizvodnje na nadnacionaini ravni. Po drugi strani pa imajo neuvrščene dežele prav tako svpje nacionalne ekonornije, v okviru katerih si prizadevajo za prevlado domačega nacionalnega kapitala. To protisJovno staiišče: je izraz dejanskega stanja, kajti te nacionalne ekonomije dejansko obstajajo, po drugi strani pa dižavniki neuvrščenih vedo, da je v okviru nacionalnih ekonomij nemogoče odpraviti monopolni položaj nekatedii. NadnacionaTnrTcapua^se počasi otresa svojega nacionalnega izvora. (Zanimiv bi bil prikaz študij o nacionalnem izvoru vodilnih kadrov nadnacionalnih družb od druge svetovne vojne naprej.) Profit lahko vloži kjerkoli. V skiadu s kapitalsko logiko je to tam, kjer vložena sredstva prinašajo maksimalen profit, to pa ni nujno v matični nacionalni ekonomiji. Nadnacionalni kapital je zainteresiran organizirati proizvodnjo na planetarnem nivoju. Za organizacijo proizvodnje ne zadošča več znanje o tem, kako doseči pozitivno trgovinsko biianco nacionalne ekonomije in kako tiskati denar. Z upravljanjem nadnacionalnega kapitala nima to dosti skupnega. Skupiio je to, da nadnacionalni kapital za svojo ekspanzijo še vedno potrebuje svoje nacionalno zaledje. To skupno pa izginja. Nadnacionalni kapital potrebuje informacije o možnosti razvoja produkcije na Zemlji, svetu omejenih možnosti. Perspektiva je prav gotovo taka organizacija proizvodnje, ki nosi najmanj izdatkov, povezanih s transportom in družbeno infrastrukturo, skratka taka, ki se je zmožna čimbolj prilagoditi pogojem dela. Od tod tudi težnja po stalnem viru energije in svetovni organizaciji njene racionalne potrošnje. (Podrobneje v prispevku, ki izhaja v nadaljevanjih ,,Lnergija v svetu omejenih možnosti", prvi del je bil objavljen v prejšnji številki Tribune.) Pri planetarnem organiziranju proizvodnje nadnacionalnega kapitala ne ovirajo nerazvite dežeie, ki naravnost vpijejo po investicijah v gospodarstvu, temveč predvsem dežele, ki imajo monopolni položaj v obstoječi mednarodni delitvi dela. S tem, ko se nadnacionalni kapital izmika nacionalni kontroli, ne kopiči bogastva v okviru posamezne nacionalne ekonomije. Reaganov poskus z 20 % obrestno mero je moral seveda klavrno propasti, ker je obrestna mera rezultat prisvajanja presežne vrednosti v proizvodnji in je ni mogoče poljubno izbrati. Pridobivanje in predelava jedrskega goriva je zaradi tehnološke zahtevnosti rentabilna šele v večjih količinah, kar pa je možno le na nadnacionalnem nivoju. Demonopolizacija obvladovanja jedrske tehnologije je posredno povezana z jedrskim oboroževanjem. S tem, da postane jedrska tehnologija dostopna vsem, velesile lahko izgubijo svoj monopolni položaj. Zato je razumljivo, da se birokracije velesil borijo proti šiijenju uporabe jedrske tehnologije. Tisto, kar pa neposredno ogroža birokracijo monopolnih dežel, je, da z uveljavljanjem jedrske tehnologije izgubijo nadzor nad energetskim virom in ga prepustgo nadnacionalnemu kapitalu. (Podrobneje je ta spopad opisan v prispevku »Mednarodna trgovina z jedrsko tehnologijo", ki je izšel v prejšnji številki Tribune.) Kadar je boj javnosti usmeijen samo proti uporabi jedrske tehnolc^ije, je javnost zgolj slepo orodje v rokah birokracije vojaških velesil. Politični boj je potrebno usrneriti proti proizvodnji v kapitalističnem produkcijskem načinu, katerega produkt je tudi uničevanje narave. Pri tem je prav gotovo vseeno, ali bomo umrli zaradi radioaktivnega sevanja ali pa zaradi zastrupljene hrane, vode ali zraka. Nadnacionaino organiziranega kapitala ni mogoče poraziti z vojsko. Možen pa je samomor nacionalnih ekonomij v jedrski vojni, v kateri bi propadlo človeštvo v ceioti. Nadnacionaini kapital je otrok nacionalnega kapitala. Merkanstiloi mehanizmi zapiranja kapitala v nacionalno ekonomske meje se ne morejo obnesti, saj temelji monopolni polozaj nekaterih nacionalnih ekonomij ravno na njegovem izvozu. Enako so neustrezni mehanizmi zapiranja meja vdoru tujega kapitala, saj imajo nerazvite dežele ta kapital že notri, same pa imajo premajhno akumulacijo. Nadnacionalni kapital je sposoben organizirati produkcijo brez posredovanja monete v prometni fazi, torej neodvisno od posameznih nacionalnih ekonomij. Neodvisnost temelji na vračanju k blagovni menjavi, ki pa poteka zdaj v okviru dobro organiziranega sistema, ki je zmožen tudi razširjene reprodukcije. Zaradi monopolnega položaja nadnacionalnega kapitala, ki lahko proizvodnjo razdrobi po vsem svetu, vrši nadnacionalni kapital tudi centralizacijo, srkanje nacionalnega kapitala. Tovrstna organizacija mu omogoča, da ne vrši blagovne menjave v enakih vrednostih, temveč si prisvaja tudi presežno in minulo delo, opredmeteno v blagu, kiga kupuje. Za rentabilnost proizvodnje pa mora skrbeti birokracija, da ne vrže delavcev na cesto, in zato kreditita industrijo, ki je v takšnih stikih z nadnacionalnim kapitalom. Pohod nadnacionalnega kapitala po svetu je mogoče v nekaterih pogledih primerjati z obdobjem pivotne akumulacije kapitala. Organiziianje kapitalistične produkcije je bilo povezano s pustošenjem dežel, z nasilnim ,,osvobajanjem' delovne sile izpod fevdalnega jatma. Trgovci so morali najprej podpirati fevdalce, da so jim ti zagotovili varnost poslovanja (mitnino itd.). Sčasoma so fevdalno razdrobijene dežele postale ovire za nadaljno akumulacijo kapitala. Nadnacionalni kapital iz enakih vzrokov potrebuje zaščito domače birokracijc in pfi tcm podpira bolj ali manj diktatorske režime. Tako prihaja v navzkriž s politOco neuvrSČenih - s tistim delom stališč, ki so zrasli na potrebah prebivalstva po akuinulaciji njihovega dela znotraj nacionainih mcja. Stališče, ki obsoja pohod nadnacionainega kapitala po svetu, je Izgodovinsko konzervativno-nezgodovinsko. Tisto, kar nadnacionalni kapital razdira, so nacionalne ekonomije. Njegov pohod je mogoče primerjati z Iživljenjem nomadov. Ko je živina popasla travo, so se preselili drugam. Paša nadnacionalnega kapitala pa je nacionalni kapital. Dokler bodo pašniki prosti, se bo lahko selil, potem pa bo moral organizirati planetarno družbo, Itako kot je to naredila buižuazija na nivoju naioda. Nadnacionalni kapital lorganizira produkcijo vedno konkretno, z najsodobnejšo tehnologijo. Zato Iga morajo voditi stiokovnjaki. Odnos delavskega gibanja do naravoslovno jtehnične inteligence pa je v bistvenih črtah ostal se do danes nerazrešen. Nobena nova uredžtev družbene prcdukcije ni nastala, ne da bi razrušila I staro. Dejstvo je, da mora nadnacionalni kapital delovati v okvirih obstoječe mednarodne ekonomske ureditve in da se mora naslanjati na obstoječe institucije, dokJer teh okvirov ne preraste in postavi svojih. Vkolikor je I stališče delavskega razreda zaobjeto v obsodbi nadnacionalnega kapitala, | lahko to pomeni le, da delavski razred caplja za kapitalom, ker misli, da je njegova usoda nerazdružljivo povezana z obstojem nacionalne meščanske države. Nadnacionalni kapital ne spreminja odnosa med mezdnim delom in kapitalom, spreminja le organizacijski nivo, ki prehaja v planetamega. Tej [ organiziranosti kapitala pa mora slediti tudi oiganiziranost delavskega razreda in se dokončno znebiti svojih nacionainih okov. O TEHNOKRAOJI Tehnokracija gradi svojo družbeno funkcijo na rezultatih znanstveno raziskovalnega dela. Tehnokrat zaradi svoje upravljalske funkcije ni privatni lastnik kapitala, temveč je, sicer dobto plačani, delavec. Znanstveno raziskovalno delo je najbolj obča oblika družbenega dela. Rezultati znanstvenega dela so v obliki zapisov materializirani in s tem dostopni vsem tistim, ki znajo zapise brati. Za nepoučene taki zapisi ne vsebujejo nobenih informacij. Oblika zapisov je družbeno sprcducirana, zato je tudi oblika znanstveno raziskovalnega dela družbena. Zaenkrat v svetu nimamo enotne oblike zapisa infonnacij. Znanstveni raziskovalci presegajo to omejenost na ta način, da obvladajo več jezikov, hkratipaje močno pospešeno prevajanje literature v nekatere jezike najbolj razvitih dežel. Za razvoj znanosti je pomembno tudi usklajevanje tenninologije. Doslej je bilo izvedenih nekaj usklajevalnih akcij na področju naravodovnih znanosti. Vsebina rezultatov znanstveno raziskovalnega dela pa še zdaleč ni obče družbena. Rezultate si prilašča kapital, vendar je moral kapital do neke mere priznati občo družbeno naravo znanstveno raziskovalnega dela z razločitvijo raziskav na | osnovne in aplikativne. Brez razvoja osnovnih raziskav se tudi aplikativne ne morejo razvijati, oziroma se njihov razvoj zatakne. Napredek na enem [ področju sproži revolucijo na drugem (na primer računalništvo v kemiji). j Napredek predvsem naravoslovnih in tehnicnih znanosti je mogoče danes zasledovati le še na planetarnem nivoju. S tem, ko znanost postaja pianetarna, očrtuje tudi nivo družbene meje. Zato je tudi flnanciranje ! osnovnih raziskav ločeno od financiianja aplikativnih. Osnovne raziskave imajo obči družbeni pomen in jih zaenkrat podpirajo posamezne države ali njihove skupnosti (EGS). Aplikativne raziskave pa so bolj domena individualnega kapitala, pa še tu organizirajo večje firme ponekod ob razvojnih laboratorijih še take za osnovne raziskave (področje farmacevtske tehnologije, biokemije, itd.). Pri nas zaradi nacionaino ekonomsko in še ožje omejenega obsega flnanciranja, delno pa tudi kot posledica splošne gospodarske recesije, pada količina sredstev namenjenih raziskovanju. Posledicc se že pojavljajo, še hujše pa bodo pri vztrajanju na takem načinu financiranja še sledile. Jasno je, da posamezna OZD ni zainteresirana za neposredno financiranje osnovnih raziskav, ki so občega družbenega pomena. Gigantov pri nas zaenkrat še ni. RajS financirajo zanje neposredno uporabne raziskave. Kratkoročno se to morebiti obrestuje, tvori se rezerva, dolgoročno pa zaostajanje na področju osnovnih raziskav vodi do zaostajanja na področju aplikativnih raziskav, kjer med drugim niti do gospodarske krize ,,nismo" ujeli razvitih dežel. Zahteve po ,,domačem" znanju so zrasle na birokratskem zelniku. V rezultatu znanstveno raziskovaln^a dela je nemogoče določiti delež in izvor vsebovanega preteklega znanja. Kdor govori o ,,domačem" znanju, razglaša lastno neznanje in birokratsko teologijo. Kolikor teologija tnore izhajati iz same sebe, znanost ne more. Potrebuje predmet prouČevanja in primerne metode, s katerimi proučevanje lahko izvaja. Vsaka taka metoda zahteva določen instrumentaiij. Kolikor je mogoče biiokratsko teologijo graditi na domači literaturi, pa je v znanstveno raziskovalno delo mogoče sodobne dosežke narayosloynih in družboslovnih znanosti, publiciranih izven meja jugoslovanske nacionalne ekonomije. Vkolikor se družboslovci še lahko zadovoljijo z literaturo, potrebujejo naravoslovci poleg literature še aparature, ki jih večinoma v Jugoslaviji ne izdelujejo. Pot znanstveno raziskovalnega dela v Jugoslaviji vodi k zakonu, brez tega dela pa ne bo tudi ,,domačih" prcduktov. Birokracija se je izkazala za nesposobno še vnaprej voditi jugoslovansko gospodarstvo, ker nima znanja, na podlagi katerega bi lahko izpeljala prestrukturiranje gospodarstva. Zmožna je le spiošnih ekonomdcih varčevalnih ukrepov, ki pa ne spreminjajo strukture gospodarstva. Tako nabrane rezerve pa se zaradi nespremenjcnih pogojev sproti porabljajo. Gospodarstvo je na poti v nezmožnost enostavne reprodukcije sistema. Prestrukturiranje gospodaistva zahteva tudi prestrukturiranje vodenja sistema v celoti, tako na področju proizvodnih kot družbenih dejavnosti. Skratka, potreben je pfehod h konkretnemu planiranju. Konkretno pa lahko planirajo le tisti, ki imajo informacije o tem konkretnem in jih znajo smotrno uporabljati, Strokovnjakom na takih položajih se reče tehnokrati. Biioktacija pa torej vztraja na izvozni politiki za vsako ceno, tiska denar za kritje lastnih potreb, ,,določa" cene, zadržuje nominalno rast osebnih dohodkov... Ker je birokracija utelešena obče družbena žnstitucija, vali krivdo za svoje početje na vse člane jugoslovanske skupnostL Pri tem se s pridom poslužuje naše zakonodaje in zlorablja sistem samoupravnega socializrna. Socialistična alternativa razvoja v pogojih kapitalistične blagovne produkcije se ne razvija sama po sebi. Socializem ni spontan proces, kot to učijo mladino v jugoslovanskih šolah, temveč je to stalen boj za vsiljevanje socialistične alternative razvoja kapitalu. Socializem je boj proti odtujevanju družbene produkcije proizvajalcem, pa naj ti proizvajajo hiše ali pa tehnološke postopke. Ker socializem ni spontano diužbeno gibanje, tudi komunizcm ni nujna posledica zgodovinskega razvcja človeške družbe. Tisto, kar je danes spontaho, je ravno vztrajanje na proizvajalcetn odtujenih oblikah upravljanja družbene produkcije. KapitalistiČna blagovna produkcija ni kot vodna stihija, pri kateri počakamo, da voda odteče in nato popravimo škodo. Kapitalistična družba je dobro organiziran sistem, ker ga vsa v njern bivajoča nasprotja še niso razgnala. Cakarye delavskega razreda na to, da bo voda odtekla, je voda na mlin interesov kapitala, kajti do ,,takrat" ima pač pri upravljanju proste roke. Spontanost odtujevanja družbene produkcije vodi v njeno totalno odtujenost in ne v komunizem. DUŠAN TURK 1 ffadnacionalni kapital v perspektivi ne bo mogel postaviti nobene nove svetovne nacionalne ekonomije, ker bodo njegove držayne meje tudi njegove fizične meje. Zato morajo zadeve, kot je plačilna bilanca, odstopiti mesto upravljanju proizvodnje v njeni konkretni materialni bazi z akumulacijo in porabo presežnega dela v naturalijah in ne posredno preko denarja kot ' abstrahiranje vrednosti. Literatura: A. Gorz: Delavska strategija in neokapitalizem K. Marx: Kapital MEID: Kritika Heglovega državnega prava; Obdobje ekonomskega formiranja družbe; Izvor družine, privatne lastnine in ckžave P. Ruben Nauka kao obči rad, Marksizam u svetu, 1980:11-12 Alan McDonald: ENMUUJA V SVFTU OMIJI-NUI MOŽNOSTIII. II. PREDAVANJE IZ ZGODOVINE: PRISIUI NA USTVARJALNOST Prctcklost proučuicmu zatu. du bi lato obvbdali prihodnost. da bi boljc razumcli fizikalnc in družbenc sile, ki jih ne murcmo nadzorovati, in da bi bolj koristno uporabili silc. ki jih laie nadzorujcmo. ČV hočemo spoznati. kako sc bo svetovni cncrgetski sistem razvijal v prihodnosti. je trcba raziskati t\jcgov razvoj v prcteklih ubdobjih. Pravila. ki jih pri tcm odkrivamo. so v vctini primerov koristna. Dokazujcjo. da lahko pride do pusamcznili umcjonih sprcincmb razmcroma hitro. medtcm ko sistcm kot ccluta prcd-stavya precej bolj vztrajno naravo. Zgodovinska pravila prav tako prikazujcjo. da sc svetovni cncrgctski sistcin nenehno sprcmirga. Da bi razložili pravila. ki izhajojo iz podatkuv o svetovni prcskrbi z cnciggo. xmo primerjali: različnc priniarnc cncrgctske virc. ki si koukuriru-jo na svetovnem cncigctskcm trgu, t drugimi bolj dumačimi konkurcnčnimi proizvodi. kot toni utckočiqjai\ja prumuga z nacionalncga vidflca niso blstvenc. Toda. kut bomu videli v četrtem poglavju naScga poročila. bo postal prcmog za svct v nadaUi\jih pcldcsctih lctih poscbno pomemben, fe zlasti pri pruizvoilmi tckočih guriv. Oeležu »vetovnih zalog pnnioga, ki fc nanicrucn za proizvodr\jo tckočih goriv. jo trcba pripisati vcčjo prcdnust prcd drugimi eneiget-skimi viri. Trcba jc umcniti fc gcograrsko razporeditev promo-ga. Iz labclc 2 jc nizvidno. da bodu na svctovnem trgu s prcmugom prcvladovale tri dciele Kitajxka, ZDA in ZSSR. Cc naj bi prcmog nadumestil nafto kot usnuvno fosilno gorivo, jc trcba upoitevati na.bojestranskega sodelovanja med supersilama. Opozarjajo torej na možnost, la se bodo ZDA ,,morale sprijazniti s perspektivo sveta, v katerem se velik -a morda vedno večji - del dežel, ki ne pripadajo industrijski demokracgi, apira ameriškemu vplivu" Tucker 1981, str. 265). Ravno zato naj bi bUo potrebno, da ZDA nehajo gledati na vsako socialno gibaiye v tretjem svetu kot na grožnjo za svoje varnostne interese. Vendar predlagana politika ,,zmerne obrambe" ni manj intervencionistična in militaristična kot vsaka druga, ki t. L ,,življei\jske interese" ZDA postavlja za zadnje merilo v odločanju za vojno ali proti igej. Ce je namreč, vzemimo aktualen primer, intervencija v Srednji Ameriki in imajotudi globlie historične in religiozne vzroke. Obžalovanja vredna vojna med Iranom in Irakom pritrjige temu mnenju. Kljub temu obstajajo skupna prizadevanja in zahfeve teh dežel do industrijskega sveta, kakor obstoje tudi skupna prizadevanja in zahteve prebivalstva teh dežel do notranjih struktur njihovih družb. V tako kompleksnem svetu so možnosti mirne rešitve mednarodnih probletnov omejene, razen če se uveljavi zavest, da je treba ustvariti nove mednarodne dogovore in institucije, ki bodo preprečile spopade svetovnih razsežnosti. Seveinoametiški neonacionalizem pa odriva tak zaključek daleč stran od sebe. Kot se v deželi samih problemov ne odpravlja več konsensualno, temveč z brezobzirno rastjo moči ,,svobodn^a tržnega gospodarstva" (Wolin 1980, str. 11 in nasl.), tako naj bi se o mednarodnih problemih odločalo zlasti z vojaško navzočnostjo ,,ameriSke moči". Namesto, da bi register akcij obogatili z dodatnimi političnimi, diplomatskimi in ideoloSkimi mehanizmi in instancami, naj bi ga zreducirali na intervencionistično logiko vsemogočne ameriške vojaške moči. Komaj da obstoji za to kak izrazitejši dokaz kot je vedenje neonacionalistov ZDA v vseh svojih konfliktih z ,,Jugom" pred možnostjo konfrontacije s silo ,,Vzhoda". Kajti ,,kljub proklamirani nevtralnosti stoji dober del ,Juga' na strani ,Vzhoda' in je proti ,Zahodu'." To naj bi se potrdilo na konferenci neuyrščenh dežel (Havana 1979). Razen tega naj bi bil pravi cilj vse aktivnosti ZSSR v tretjem svetu ta, ,,da pridobi kontrolo .Vzhoda nad delom ,Juga', ki se nahaja ob Perzijskem zalivu, in si na ta način zagotovi premoč nad ,Zahodom'" (Podhoretz 1980, str. 52 in nasL). Tako je torej pluralizem svetovnih konfliktov zveden zgolj na izraz ,,soyjetski ekspanzionizem", možnosti rešitve pa zreducirane na vojaško grožnjo ali intervencijo. To se kaže tudi v naravnanosti do ti. ,,avtoritarnih" in ,,totalitarnih" vlad v tretjem svetu, ki jo na kratko osvetljujemo v naslednjem poglavju. Neoliberalno in neokonservativno ideologijo gladko dopolnjuje neonacionalizem. ,JDiktaturi trga" (Clerc 1981, str. 11), ki naj bi jo vzpostavili v ZDA, ustreza na mednarodnem nivoju diktatura severnoameriškega orožja. Tako torej stojimo pred ,,nacionalnim konsenzom", ki odkrito grozi z vojaško intervencijo ZDA v slehernem delu tretjega sveta in, če ta ne bo pokazala zaželjenega učinka, z atomsko vojno. Zato je tudi aktuaiizirana igra ,,misiiti, kar se ne da misliti" in izračunavanje strattških kaikulacij v zvezi z 1 /2 in 2 /2 atomsko vojno. Vsekakor obstaja nepojasnjeno, kaj ima to opraviti s toliko zagotavljanim ,,zastraševalnim namenom". III. KAKO IZZIVAJO AMERlSKO MOC ,,TOTALITARNfE" VLADE ,,AVTORITARNE" IN Zastraševalni učinck naj bi imelo, da je Reagan takoj hotel na uradno srečanje v Saivador. Tarn naj bi,takose je glasila uradna vladna propaganda Beie hiše, komunistični teroristi ogrožali zmerno vlado. RazglasUi so, da so se ZDA odločile, da ne bodo dopustile nastanka nove Kube ali Nikaragve. Ob istem času je David Rockfeller v Aigentini pel slavo tamkajšnji diktatuii in pritrjeval njenim sicer ,,avtoritarnim", toda miroljubnim namenom v občevanju z lastnim prebivalstvom. Nekaj tisoč izginulih, je dejal, ni nič v primerjavi s stotisoči, ki bi poginili, če bi prišle na oblast ,,totalitaine" sile. Kot prvega tujega šefa države je Reagan z vsemi častmi sprejel južnokorejskega diktatorja Chun Doo Hwana, ki je bil tisti čas zaposlen s tem, kako bo dal pozapreti in uničiti svoje nasprotnike; medtem je ameriška odposlanka v Združenih narodih Jeane Kiikpatrickova povzela uradno ameriško politiko do diktatur v tretjem svetu z besedami: ,,Če bi bili postavljeni pred izbiro, ali naj pomagamo zmerno represivni avtokratski vladi, ki je naklonjena ZDA, ali naj dovolimo njen padec zaradi upora, ki bi ga piipravila Kuba, oborožila Kuba in mu pomagala Kuba, potem bi podprli zpierne avtokrate" (cit. po ,,Dissent", Spring 1981, str. 163). Šistematičnega poskusa razjasniti družbeni razvoj v tretjem svetu na podlagi neokonservativne ideologije se je Jeane Kirkapatrickova lotila že 1979 v nekem, po tisteni pogosto komentiranem članku o Carterjevi zunanji politiki (1979, str. 34 in nasl.). Tu je obsodila Carterja: ne samo, da je izročil Panamski prekop Castru naklonjenemu ,,velegobezdavemu" d&tatorju, mirno prenašal ,,dramatično" oboroževanje SZ, stagnacijo lastnih militarističnih prizadevanj in ekspanzijo ZSSR na afriškem Rogu, v Angoli, Afganistanu in na Karibih; temveč naj bi razen tega padli v sovražnikove roke še dve ,,strateški" deželi, namieč Iran in Nikaragva. Carter, tako je ponovila po Reaganovi izvolitvi (1981, str. 29 in nasl.), naj bi bil postal nesposoben postaviti se po robu ,,izzivanjem sovjetsko/kubanske ekspanzge" v karibskem prostoru in v drugih delih sveta in naj bi bil ,,pozitivno doprinesel k temu", da so se problemi povečali. Induciral naj bi bil namreč ,,odtujitev pomembnih nacg (od ZDA), rast nevtralizma, destabiiizacijo priiateljskih vlad" in nadaljnjo zaostritev upadanja ameriške moči (ibid^ str. 29). Glavno zlo sevemoameriSke zunai\je politike v tretjem svetu, tako je pisala karibskem prostoru odvisna od tega, ali so tamkajšnji interesi defuniani kot Kirkpatrickova, naj bi bilo pod Carterjem to, da ni spoznal, da kljub vsej ,,primarni" ali ,,sekundarni", potem je pretnja intervencije vedno latentno kritiki ,,avtokratskih" ali ,,avtoritarnih" vlad njihova odprava ne samo ne bi prisotna. Zadostuje, da družbeni protest v tem prostoru preseže določeno stopnjo, pa bosta klasifikacija in grožiya realizirani ,,Definicqa naSh fivljenjskih intere»3v nikakor ni jasna sama po sebi," piše Hoffmann. ,,Vsake pozicge v svetu ni moč bianiti, in vseh ni vredno braniti proti vsem vrstam potencialne grožnje. Nova ortodoksya npr. ne pojasnjuje, ali naj bi se postavUi po robu samo ekspanziii sovjetske (ali kubaoske aii vietnamske) A>jaške moči. Ali pa bi se morali boriti z vsemi režimi, ki imajo z ZSSR podobne stike kot Kuba? Ali bi morali preprečiti ustanovitev vseh režimov, ki jih podpirata Moskva ali Kuba? Tucker se zavzema za vmesno stališče, toda to je dvoumno stališče: kako je mogoče vedeti vnapiej? " (Hoffmann 1981, str. 26innasl.) . . . Problem ameriškega neonacionalizma pa ni samo v tem, da nikoli m mogoče vnaprej vedeti, kaj bodo Reagan, Haig in drugi tazumeli pod .primarnimi in ,,sekundarnimi" življenjskimi interesi in s katerimi manipulacijami bodo najprej ustvarili namišljene grožnje, dabodoz njimi opravičili intervencgo. Poleg tega grozi bipolarna interpretacija sedan|ega svetovnega dogajanja, ki povsod vidi ,,Zahod" v spopadu z ,,Vzhodom', ki daje vsem mednarodnim konfliktom eminentno mflitarističen pomen. To vejja toliko bolj, če upo5tevamo ameriško kompleksno krizo in krizo •nožnosti, ki ju omenja Stanley Hoffmann. Ni se povečal samo notranji jritisk na dtžavo in na celotno ameri^o družbo spričo višje organizacijske ^opnje različnih slojev prebivalstva in sprido neuspeha socialnih reform v estdesetih in sedemdesetih letih. Poleg tega so se po celem svetu zgodile spremembe, ki so položaj ZDA bistveno oslabile. Ena najpomembnejših je /zpon mnogih d^žel tretje^a sveta in njihoV silni nastop na odru mednarodne jjolitike. Zdi se, da edinole neonacionalizem v ZDA postulira, da se bo, ne da i>i zanemanli Evropo, ravno v tretjem svetu odločiia usoda ,,ameriške moči". roda dežele tretjega sveta po svoji notranji ureditvi niso homogene niti niso tuino enotne v svojih mednarodnih prizadevanjih. Med nekaterimi od njih so slo *ek> globoka naspcotja, ki niao agolj dediščina kolomaliz*na, ainpak ustvarila boljše situacije, temveč nasprotno - od prebivalstva bi zahtevala še vedje žrtve. Sicer ,,avtokrati" ne težijo vedno - morda celo zelo redko - k istim ciljem kakor prebivalstvo ZDA in med drugim liberalna demokracija. Treba bi bilo vendarle piiznati, da avtoritarni režinu največkrat dopuščajo -čeprav zmerno - opozicijo, da svojim nasprotnikom samo priložnostno grozijo, da dovoljujejo določeno svobodo misljenja in jo iazveljavgo samo v ekstremno nevarnih sitauacijah, tako da s tem lastnemu prebivalstvu zagotavljajo običajni tek življenjskega ritma, tj. so porok za njegovo gibanje znotraj tradicionalnih osebnih, družinskih in socialnih (vaških) vezi. Razen tega naj bi bila v takih avtokiacijah vedno dana možnost za socialne spremembe, kajti drugače kakor v totalitarnih režitnih naj bi že dopuščanje zmerne opozicye spodbujalo nadaljnji razvoj in ga v določenemobsegutudi zagotavljalo. Drugačna naj bi bila situacija v ,,totalitarnih" režimih, do katerih je prišlo z odstranitvijo ,,avtokratov". Namesto da bi podobno kot ,,avtoritarni" režimi imeli za dolgoročni cilj vzpostavitev demokracije, si ,,totalitarni" režimi prizadevajo za popolno, permanentno in nespremenljivo kontrolo države nad celotno družbo. Družinska razmerja so baje ignorirana, ,,običajni ritem življenja in prostega časa" moten, ,,čaščenje tradicionalnih bogov in obstoj tradicionalnih tabujev" baje nista upoštevana, temveč - nasprotno — preganjana. In namestc, da bi pustili tako kot npr. v Indiji, kjer se ,,otroci nedotakljivih" že od rojstva dalje učijo ,,položaja in sposobnosti", da ,,igrajo vlogo ubožnih, ki jim jo je odredila usoda", totalitarni režimi uničujejo to naravno okolje lastnega prebivalstva in s tem povzročijo brezmejno trpljenje (Kirkpatrick ^1979, str. 44). Zaradi tega gre s stališča elementarn^a humanizma dajati prednost avtoritarnim režimom v deželah tretjega sveta pred ,,totalitarnimi" vladami. Toda tudi z vidika elementarnih ameriških varnostnih interesov naj bi bilo potrebno zagovaijati, da ameriška vlada podpira aytoritarne režime, Če pa je potrebno, tudi da jih obdrži pri življenju z tastnimi vojaškimi intervencijami. Ta sklep izhaja iz specifično neokonservativnega načina obravnavan tretjega sveta. Tam viadajo - fe vedno sledimo argumentom Kirkpatricko - že opisani ,,avtoritarni režimi. Nobena družbena skupina se ne more tal artikulirati, da bi si lahko pridobila oblast. To naj bi bil ravno izra pomanjkljive politične modernizacije dotične diužbe. Drugače pa je, če tak opozicijska skupina dobi pomoč od zunaj, kot v primer ,,socialistično-revolucionarnih gibanj", ki jih podpirata ZSSR ali Kuba. Tak skupine lahko potem dejansko postanejo nevarnost za etabliran ,,avtokracijo" ne ker bi le-tei primanjkovalo integracijske moči, temve zaradi njene vojaške šibkosti. Ce se boj upornikov, ki ga podpiiata Kuba a ZSSR, zafes postavi po robu avtokratskemu režimu, se ie-ta hitro sam o sebe sesuje. Zmerne sile bi se polem postavile na stran upornikov, jim siužU takorekoč kot izobesek (da bi prikrili njihove ,,totaiitaxne" zahteve), veb del vojaških in policijskih sil bi postal neziriožen ukrepanja, vezi z ZDA edino silo, ki bi lahko preprečUa polom - bi se pretigak in končno t prevzele oblast tiste sile, ki bi direktno ali posredno vzpostavil ,,totalitarno" (komunistično) oblast. Ideološki zaključek take anaiize se potem glasi zelo preprosto; ZDA b morale vsako prijateljsko avtokiatsko ,,zmerno represivno" vlado v primer državljanske vojne ali oborožen^a notranjega pritiska vojaSco podpret kajti sicer bi bila edini zmagovalec .^ovjetdco-kubansko" inspiriran subveizija. Poleg ,,avtoritarnih" vlad diktatorja Somoze in iranskega Sahaj primer take ,,prijateljske" avtoritarne vdade tudi vlada Napoleona Duarta Salvadorju. Tudi tu se da baje dokazati teorijo neokonservativcev. Salvadoi tako pravi Kirkpatrickova, sodi skupaj z Gvatemalo, Marokom, Zairom i drugirni deželami med tiste, v kateri naj bi bil stiateški položaj ZDA ogrožei zaradi ,,subverzije, ki jo podpira SZ" (ibid^ sti. 34). fudi tu naj bi veljal formulirati ,,moralno in strateško sprejemliiv in politično realističei program", sicer strateška luknja ZDA tja do Mexica m Korge ne bo ve zapolnljiva. Toda ravno v Salvadorju je mogoče prepoznati tipične znak ,,avtoritarne" vlade, ki končno prisili prebivalstvo k temu, da zagrabi z orožje kot zadnje sredstvo in poskusi napraviti konec trp^eryi pomanjkanju, revšČini in zatiranju. ,,Saivador," tako pišeta Williar LeoGrande in Carla Anne Robbins v Forejgn Affairs - ki jim je komajd mogoče prisojati komunistične simpatge - ,Juna najbolj okorelo razredn strukturo in najhujšo neenakost v dohodkih v vsej Latinski Ajnerikl VeL ko stoletje je tu politično in gospodarsko življeme naroda obvladovala elit veleposestnikov, ki je znana pod imenom Jos catorce familias' (Lo Catorce), čeprav njihovo sedanje število daleč presega štirinajst. Družinsk klani, iz katerih je sestavljena oligarhija, sestoje iz nekaj tisoč oseb, primerjavi s skupnim prebivalstvom, ki ga je približno pet milijonov. Do pre kratkim pa so ti klani posedovali 60 % kmetgsko koristtuh površin, celote bančni sistem in večino industrije. Razen tega so prejemali okrog 0 % nacionalnega dohodka" (LeoGrande/Robbins 1980, str. 1085). Po ist avtorjih je že dosetletja najvažnejS cilj oligarhije vSalvadorju ,j>reprečiti, bi latentni konflikt izbruhnil in se spremenil v razredni kcnflikt". Odloči instrument za uresničitev t^a cilja so bile od nekdaj vojaške sile, ki od 193 upravljajo deželo in sistematično izključujejo vsako udeležbo širokih sloje prebivalstva pri političnih odločitvah. To se jim je tudi posrečilo, z m malimi izjemami, ko so lahko vladali mladi, reformatorski oficirj Napovedane reforme pa so bile potem vedno znova preklicane ali pa ni bile izpeljane v praksL Kljub temu je bila ena prvih zunanjepolitičnih odločitev Reaganove vl ta, da v Salvadorju pokaže .^azločen znak", da ni več pri volji kakoi njena predhodnica trpeti nadaljnjega napredovanja »>soyjetskBga«kspanzionizmau Medtem ko je ameriški zunaryi minister Haig dokončno črtal obljubljem kredite ZDA ,,totalitarni" vladi Nikaragve, so začeli v Saivador prihajat »vojaSki svetovalci" ZDA, da bi domače vojake vpeljaM v ravnanje z zda množično prihajajočo vojaško oborožitvijo. Da bi evropske zavezniki prepričali o giczeči ,,komunistični" nevarnosti, je bila v Evropo poslani Eagleburgeijeva misija, ki je ~ kakoi so kasneje priznali ctio sami član ameriške vlade (prim. ,,Le Monde, 11. 6. 181, str. 6) - s ponarejenimi ii obskurnimi ,,dokumenti" dokazovala sovjetsko - kubansko - nikaragvajskc ,,intervencijo" v Salvadorju. Pripravljenost salvadorske opozicge za pogovoi je bfla enostavno ignoriiana, in ameriška vlada se je pokazala »najgloblj« razsrjeno" nad posredniškimi prizadevanji Socialistične intemacionale. V čem je zdaj ,,znamenje", ki ga je dala Reaganova vlada s svojo (najpres samo na ,,vojaške svetovalce" intežko vojaško oborožitev Momejeno"' podporo »avtoritarnemu" režimu Napoleona Duarta? Prvič v tem, da j okrepila odločnost, da bo zadržala vsako družbeno spremembo v kaki deže tretjega sveta, če so dozdevno ogioženi življenjski interesi ZDA. Drugič tem, da je zdaj očitna v temelju bipolarna naravnanost ZDA v v^seh svetovn: ^vprašanjih, s cimer je tudi SZ in njenim ,,satelitom" postalo jasno, da zdaj v ZDA res za pcnovno vzpostavitc ' ,,ameriške moči". Pri raziikovanju med ,,avtoritarnimi" in ,,totalitarnimi" režimi toi nimamo opraviti ie z ,,ekscentričnostjo" in ,,skoraj prismojenim navajanje; političrih realitet Latinske Amcrike" (Farer 1981, str. 10) in ostaiega svet; To razlikovanje veiiko bolj sovpada s središčno točko strateških predstai sedanje ameriške vlade. Z njim se popolnoma zabrišejo meje med notranji določujočimi faktorji sccialnih konfliktov znotraj vsake nacqe tei njenim konkretnimi izraznimi oblikami na eni strani pa ideoioškimi in konkretnim dimenzqami mednaiodnih konfliktov na drugi strani. Povezanos neuvrščenih torei v novejših stiateških predstavah ZDA izgublja vsak pomen v tem je na vsak način bistvena razlika v primerjavi s politiko Carterje^ vlade in s predstavami o trilaterizmu, četudi so bile - kar je mogoči dokazati - ameriške vojaške intervencije v Salvadorju, krepitev vojaški prisotnosti v Indijskem oceanu, (skrivne in javne) intervencije v Afriki ii podpora voja3cim diktaturam v Južni Ameriki v veliki meri izpeijane že po< Carterjem (za Salvador pTimerjaj Jokisch 1981, str. 185 in nasl.). Kajti i nasprotju z (redkimi in konfuznimi) pozitivnimi Carterjevimi poskusi, da b sodobno svetovno kiizo rešili med drugim z mednarodnimi pogajanji i dogovori (Hoffmann 1981, str. 3 in nasi.), stavi reaganski neonacionalizen na vojaško moč, vojaško konfroi^acijo in vojaSke rešitve. Različni temeljni kamni Reaganovega notranje^a in zunanje političn programa za ponovno vzpostavitgv ,,ameri5ke moči' se torej gladko prileg ,, eden drugemu - še najmanj po ideologiji. Nuklearni potencial ZSSR naj torej nevtralizirg, nuklearna premoč ZDA, konvencionalno premoč ZSSR jasno opozorilo, da bodo ZDA ,Jtivljenjsko pometnbne cone" v tretjem sve (npr. v arabsko - peizijskem zalivu) v sili branile z atomsko oborožitvyo; i vsako napredovanje ,,sovjetskega ekspanzionizma" v tretjem svetu naj usta prav to, da imajo »zmerno represivne" diktature a la Pinochet, Somo: Duarte idr. podpoio ZDA, in sicer voja3to, se razume! Nič drugega torej vcč ne preostane kakor iia vpraianje, ali bo prihodnosti ameriška vlada poskušala poiitične in diplomatske možnosti ureditev mednarodnih konfliktov podrediti vojaškim akcijskini zmožnosti odgovoriti z ,,ja". Vsekakor pa je povsem drugo vprašanje. ali ji bo to uspekj ,7™.^ PROKLA198f-' LITERATURA: PREVEDLA: MOJCA DOBNDCA Brzezinski, Zbignevv: Between two Ages: America's Role in Techtronic Era, New York 1970 Calleo, David: Inflation and American Power, v: Foreign Affairs, VoL 5 No. 4,1981 Clerc, Denis: Ordre Social et dictatuie du maiche, v: Le Monde Diplomatique, maj 1981 Cooper, Richard et al.: Towards a Renovated International System, Thi Trilateral Commission, Triangle Paper 14,1977 Dippel, Horst: Die aussenpoiitischen VorsteUungen der amerikanische Neokonservativen, v: Europa Archiv, Folge 17, 1980 Farer, Tom: Reagan's Latin America, V: New York Review of Books, V XXVIII, No. 4,1981 Frieden, Jeff: The TriJateral Commission: Economics and Politics in 1970's, v: Trilaterism, pri Holly Sklar, Boston 1980 Galbraith, Jfohn K.: Angiiff der Konservativen, v: Die Zeit, 27. 2. 81 Hoffmann, Stanley: The New Orthodoxy, v: New York Review of Book VoL XXVIII, No. 6,1981 Requiem, v: Foreign Policy, No. 42,1981 (a) Jokisch, Rodrigo (Hg.): El Salvador. Freiheitskaempfe in Mittelamerika, Reinbek 1981 Kirkpatrick, Jeane: Dictatorship and Double Standards, v: Commentarv, VoL 68, No. 5, november 1979 0. S. Security and Latin America, v: Commentary, VoL 71, No. 1, januaz 1981 Leo Grande, William und Carle Anne Robbins: Oligarchs and Officers: The Crisis in El Salvador, v: Foreign Affairs, Vol. 58, No, 5,1980 Podhoretz, Norman: The Present Danger, New York 1980 The New American Mayority, v: Commentary, Vol. 71, No. 1,1981 Reagan, Ronald: Frieden und Sicherheit filr die achtziger Jahre, v: Europa Archiv, Folge 15,1980 Rohatyn, Feiix: A Mater of Psychology, v: New York Review of Books, Vol. XXVIII, No. 6, 1981 Tucker, Robert: The Purpose of American Power, v: Foreign Affairs, Vol. 59, No. 2,1980 Interyiew, v: Sais-Review, No. 1, Winter 1981, The John Hopkins University Wolfe, Alan: Capitalism shows its Face: Giving up Democracy, v: Trilateralism, pri Holly Sklar, Boston 1980 Wolin, Sheldon: Reagan Country, v: New York Review of Books, Vol. XXVII, No. 20,1980 IŠČEMO UNIVERZO Uredništvo Tribune razptsuje natečaj na temo ,,lščemo univerzo". V Jugoslaviji imamo 19 univerz. Naj naStejemo: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Osijek, Rijeka, Split, Mostar, Tuzla, Banja Luka, Sarajevo, Novi Sad, Priština, "Trtograd, Skopje, Beograd in še enkrat Beograd, Kragujevac in Niš^Našteli smo jih 18. Ena univerza manjka. Al« se nahaja v Čačku, Kopru, Titovem Užicu, Peči, Varaždinu, Subotici, Bitoli, Kratovu, Zletovu, Zrenjaninu, Slavonskem Brodu, ali še v kakem malem mestu z velikimi programi na fronti boja za sodobno in usmerjeno izobraževanje? Razpis je odprt in čakamo vaših odgovorov. Sprejemamo samo take z dokazi, zadostuje pečat univerze. Veliki Tribunin nagradni razpis je odprt. Za nagrado bo prinašateij pravilnega odgovora z ustreznim dokaznim gradivom prejel eno-dnevno štipendijo za doktorski, specialistični ali podiplomski študij na tej uhiverzi in povrnjene stroške vpisa v univerzitetno knjižnico te univerze. I Uredništvo BREZPOSELNI POZOR !!!!!!!!!!!! Iščemo urednika za univerzo in kopico sodelavcev, ki bi omogočili uredništvu Tribune \n študentom Ijubljanske univerze aktualno spremljanje dogodkov na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljaaii Urednik za univerzo naj bi izpolnjeval naslednje pogoje: -da je študent —da poseduje ustrezno znanje za aktivno in kritično spremljanje znanstveno pedagoškega procesa na univerzi in samoupravnega odfočanja —da muučnovzgojni proces ne odžre vsega —da se zadovolji § honorarjem 2.4oo,-din Pogoji za sodelavce: —da so kakorkoli povezani z delom na Ijubljanski univerzi —da utegnejo in si upajo priti v prostore uredništva —da se zadovoljij z ne-bajesiovnimi honorarji TRIBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS Izdaja UK ZSMS Liubljana Trg osvoboditve 1/11, soba 86 Tel.: 214-372 Vse kandidate in ostale firbce pričakuiemo v prostorih 8; I cv i o. UREDNIŠTVO: Mitja Maruško — glavni in odgovorni urednik, starosta in povratnik Mladen Svarc — v.d. urednika za teorijo, Ivo Gulič in Mi!an Balažic — univerza, Milan Balažic — mednarodni odnosi, Dušan Turk — naravoslovje, Marcel Štefančič, junior — kultura, Marjetka ŠuSteršič — lektoriranje, Barbara Zupanc - distribuiranje, Mojca Dobnikar -tajnikovanje. STALNI SODELAVCI: Nada Šabec, Suzana Ramšak, Andreja Potokar, Marko Uršič, Andrej Rozman, Sa§o Ostan — dvorni fotograf, Miha Javornik. IZDAJATELJSKI SVET: Bojan KienovSek, Primož Hainz, Mile Šetinc, Silvin Lesnik, Samo Hribar, Tomaž Krašovec, Jože Petrovčič (predsednik), Milan Balažic, Dušan Turk, Mitja Maruško. URADNE URE UREDNIŠTVAso vsakdanod 10. do 12. ura. DEŽURSTVA UREDNIŠTEV: TOREK - naravoslovje, mednarodni odnosi, SREDA — Univerza, distribucija, ČETRTEK — teorija, kultura, distribucija, PETEK — univerza. CELOLETNA NAROČNINA za dijake in §tuderrte 75,00 din, za ostale posameznike 100,00 din, za institucije 150,00 din. Naročnino nakažite na UK ZSMS Ljubljana, Trg osvoboditve 1, žiro račun 50101-678-47303, z obveznim pripisom ,,za Tribuno", na naslov uredništva pa pošljite svoj polni naslov. TISK: Tiskarna Ljudske pravicev Ljubljani, priprava: IBM Dnevnik. Oproščeni temeljnega davka na promet po sklepu St. 421-1/70, z dne 22. januarja 197a LIKOVNAvTEHNIČNA OPREMA: Matjaž Požlep. Andrej Rozman: FRENK MILS (nadal|evanje) Dejalaje: __„. ._. .,r. ,,Res je, da sta s svojimi besedami in z govorjeqjem jaekohko rpjg mojo ravnokaršnjo histerijo, vendar nikakor ne zadosti, da bi-nadaJ^vala s pripovedovanjem pripovedi, ki sem jo obljubila. Preveč draga mi je in preveč je povezana z mojo in Frenkovo skupno življenjsko usodo. Da pa bo čas ob čaju hitreje minil, bom povedala zgodbo o Neptunu Kaderžabku, ki je živel v našem mestu v začetku tega stoletja. ˇerjetno sta opazila, da na nobeni hiši v našem mestu ne stoji spominska tabla z napisom: Tukaj je živel in delal Neptun Kaderžabek. In vendar je Neptun Kaderžabek živel in delal. Vsaj včasih. Sicer pa je bil Neptun Kaderžabek razbojnik. Njegov oče ni bU astronom, je pa fuSal na tem področju. Poznal je ozvezdja, obvladoval je komete in do smrti je pretepel moža, ki je trdil, da Saturna ni moč videti s prostim očesom. 23. septembra 1896, točno petdeset let po tem, ko je Francoz Levemer odkril plane Neptun, se je Kaderžabku rodii sin in tako je novorojenec dobil svoje znamenito ime, zaradi katerega je postal tat. Svoje ime je Neptun Kaderžabek nosil zelo težko, čeprav bi moral biti vesel, da Francoz Leverrier tistega dne ni odkril Andromede ali Plutona. Kljub temu se je moral že od mladosti izogibati ljudem, da bi ušel njihovemu posmehu, in v njegovi notranjščini so se bohodno razcveteli številni kompleksi. Začel se je izogibati ljudi in dela ter je kradel, kerje od nečesa pač morai živeti. Nekega dne je takole hodil po ulicah našega lepega mesta in zapazil je drobnega, skrbno oblečenega moža, ki je na svileni vrvici privezan kot psa vlekel za seboj ličen paketek. To mora biti bogati striček, ki nese vnučkom darilo, je pomislil Neptun. Poglejmo, kaj jim nese lepega. In Svist, svilena vrvica je bila prerezana, Naptun Kaderžabek pa je že izginjal za obzorjem konca ulice. Zadihan je pritekel domov, postavil paket na mizo, aga ni odprl, temveč si je šel skuhat kavo. Naptun Kadeižabek je namreč ljubU napetost v srcu in nategovanje na sceni. Ko je bila kava popita, in to je bila grenka kava, nekaj čisto drvgega kot tale čaj, ki ga pijemo, medtem ko vam pripovedujem tole zgodbo in za katerega smo sprva mislili, da bo kava, pa je kar naenkrat to nehalbitiin postal čaj.in sicer sladek čaj, nekaj čisto drugega kot tale kava, ki jo je popU Neptun Kaderžabek pred tem ko je začel počasi iz z užitkom odpirati prikradeni paket. Pod prvim svilenim papiijem je bil drugi, nekoliko modnejši, in potem še eden. Ko je še tega odstranil, je Neptun Kaderžabek prostaško in glasno zaklel. Pičku mater, v paketu je bil sam papir. Skrbno zložen in elegantno popisan. Pa to še ne bi bilo najhujše, če ne bi bil na vrhu tega kupa list, na katerem je pisalo: NE KRADI! Rojnan tatu. Spisal Valentin Vladimir Kincl. Neptun se je počutil ogoljufanega, prevaranega, ponižanega, razžaljenega in okradenega. V napadu besa je hotel stvar predati policiji, vendar se je zadržal, ker je bil prepričan v slabo poslovanje tedanje mestne policije. Sedaj je seveda vse drugače in če bi Neptun Kaderžabek živel in delal v našem času, bi se tale povest na tem mestu verjetno obrnila drugače. Neptun bi stvar predal policiji, se vrnil domov in nadaljeval s svojim mimim, utečenim in preizkušenim ritmom življenja. Vendar takrat, na začetku stoletja, so ves tisti večer iz Neptunovega. stanovanja prihajali nenavadni zvoku Razbojnik Kaderžabek se je jokal. Ce bi se ta trapasti roman vsaj ne imenoval Ne kradiL Če bi se imenoval recimo Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega, bi vse skupaj ne bilo tako ostudno. Nekaj časa je poskušal pozabiti na usodni rokopis, končno pa ga je zgrabil občutek prepričanja, da ne bo, dokler ne prečita romana, ničesar ukradel. Se slutil ni, da potem, ko roman prečita, pa sploh ne. Če bi to slutil, bi siguino ne čital. Ne kradi, roman tatu pd pisatelja V. V. Kincla, je bU žalostna zgodba o zagrizenem žeparju, ki bi, če ne bi bil sirota, okradel tudi lastnega očeta. Končno pa je le dobil svoje. Obesili so ga naVrhniki na vrhu klanca siromakov in šele pod vislicami se je zločinec skesal, seveda prcpozno. Neptun Kaderžabek je postal nemiren. Izgubil je samozavest. Pred očmi je ves čas videl Kinclovega žeparja, kako pod vislicami kriči: ,,Zakaj sem se spustil na pota zločina! namesto ,,Zakaj sem se pustil ujeti", kar bi bilo za pričakovati. To presenetljivo kričanje je na razbojnika Kaderžabka v celi knjigi napravilo najmočnejši vtis in ko je prebral celoten rokopis, se je Neptun odločil, da bo postal pošten občan. Ne bo kradel, kot pravi V. V. Kincl. Obratno. Postal bo prav tako kot V. V. Kincl pisatelj in pisal bo prav tako krasne iomane kot on. Kupil si je pero in papir in se prepustil pisateljevanju. Dolgo v noč je posedal nad praznim listom in nikdar se ni nič zgodOo. Zgrizel je celo dižalo, tako da si je moral kupiti novo, pa še vedno nič. Koncno pa ga je nekega večera le poljubila Muza. Vzel je pero in napisal: NE KRADI! - ROMAN TATU - NEPTUN KADERŽABEK Potem je vrgel stran naslovni list Kinclovega romana in k rokopisu priložil svojega. Potem je malo pomislil in prečrtal podnaslov. ,,roman tatu". To je bilo odveč. Potem se je odpravil do založbe, kjer je roman oddal. In ko je čez nekaj mesecev odprl avtorski izvod romana Ne kradi, si je ganjeno šepetal: In da potem v naši družbi človek ne bi mogel živeti na pošten način." Monro je srebrnila že zadnji požirček čaja. Frenk in Sal sta ravno hotela odpieti usta in nekaj reči, vendar ju je Manro prekinila. ,,Fanta, zaprita za dancs svoja gobca in tudi jaz bom svoj^a. Današnjega dela zgodbe je konec in če nas do prihodiyič ne aretirajo, bomo lahko takrat spet v tniru nalagali." Salivan se je na brzino poslovil, Frenk Mils je pobral iz pisalne^ga stroja svoj rokopis in ga vtaknil v zeleno mapo, Monro je pripravila posteljo, se oblekla v pidžamo in legla, kar je kmalu za njo storil tudi Frenk Mils. Na zemljo je v temnomodri pidžami le^la še ena noč. Bila je še mlada in za pričakovati je bilo, da junaka naše pripovedi dneva še nekaj časa ne bosta uzrla. Tudi ko se bo noč končno umaknila in svoj prostor odstopila mlajšemu, novemu dnevu, naša junaka tega ne bosta takoj opazila. Tja do devete ure bosta spala spanec pravičnega, se pravi spanec tistega, ki je toliko pravičen, da mu ob petih, ko je še mrzla tema, še ni treba vstati izpod tople deke in se mrkega obraza in medle postave v hitenju podati tovarni in združenemu delu v objem ter se potem tam prvih osem ur novega dneva truditi povečati proizvodnjo in vleči svojo državo iz globoke gospodarske krize. Pravični ljudje namreč spijo bolje in dlje, spijo takorekoč kadar hočejo in kolikor hočejo. So 'gospodarji svojega časa. To so mladi brezposelni ljudje in r\jihovo število narašča. Vendar pa število Ane Monro in Frenka Milsa nikakor ne raste, kajti onadva v resnici sploh nista brezposelna, saj združujeta svoje delo na polju pisane besede. Resda sta še inlada in nepriznana, pa vendar bosta lahko mogoče že jutri v katerikoli državni obrazec v rubriko poklic vpisala svobodni umetnik, se udeleževala raznih simpozijev ter si sama plačevala socialno zavarovanje. Sta torej to res človeka, ki zvečer ležeta in zjutraj vstaneta, noč pa kot vlak skozi mrak zdrsi mitno njiju v pozabo? Kako je torej z njunim spanjem? So njune sanje res samo sanje? Na zastavljena vpiašanja smo odgovore poiskali z lastnimi očmi. Sledeč trdnemu prepričanju, da ima vsak naš odgovor kratke noge in nikoli ne počiva, kol se pač za laž spodobi, smo vse iskane odgovore našli v razkošni zakonski postelji FreakaMSainAne Monro. Potem, ko smo eno za drugo odgrnili vseh pet brezmadežnih rjuh, smo naleteli na opidžam|jeni teled naših dveh junakov. Ko smo bolje pobrskali ponjunih giavah, smo najprej ^otovili, da Ana Monro kot ponavadi tudi sedaj saqa, da tipka. Potem smo se ji skozi ušesa,nos ih grlo kot kaini otorinolaringoiogi splazili v podzavest in začeli čitati, kaj lepega tipka: ^T&F'- _«__» — n ¦ - ,' ^__iczaia "S^R^e^o^Mna^-Svoii^dsttJp, popolnoma oDiečena-in povse nemočna. Nič,*T(-& 6_~ine~_" postelje še lahko dvignilo, tni ni več stalo na dosegu roke. Rekli so mi, da mi gradimo ceste,pmge, ampak ali bom v tem življenju še sploh kdaj lahko resnično srečna? Včeraj sem pisala dolgo pismo svoji materi. V njem sem ji povedala vse, kar ji gre. Predvsem pa sem ji povedala, da je več ne maram. Tega mi kasneje ni nikoli več odpustila. Obljubila sem ji, da ji bom začela prizanašati s tepežem, fe prej pa sem ji roki popolnoma zavila okoli svojih osi in ji iz njiju populila vse prste. ObrcaJa sem jo v bolna, razpadajoča jetra ter ji pljunila v od zlatenice rumeno lice. S kuhinjskim nožem sem na deščici populjene prste razsekala in jih zmetala v lonec, v katerem je v vreli vodi že plaval mlad lcorenček z vsemi svojimi zelenimi listki vred, družbo pa mu je delal enako mlad peteršiljček skup_y s svojo belo koreniko. Česna dodala nisetn, sem pa pač vzela svojo kitaro s stene in od njenih strun spremljana sem zapela: Mama, v tvojem pogledu je nekaj, mama, česar ne morem več gledat, mama, vonj tvojih las pa je tak, mama, da zaduŠjiv je že zrak, mama, zato se korak moj ustavi, mama, ker glas, ki je v meni, mi pravi, mama, da zdaj že zatrdno jaz vem, mama, zato t- povem, da jaz k tebi ne grem, da jaz k tebi ne grem, da jaz k tebi ne grem NIKDARVEC!!! Ko sem to pesem odpela, sem se grenko razjokala. Globokp v meni je težkobno ležal kes za vso krivico, ki sem jo kdajkoli prizadejala svoji materi in vedela sem, da storjene krivice nikoli ni več mogoče popiaviti. Gledala sem koščke njenih prstkov, kako skačejo po loncu gor in dol in se v družbi peteršiljčka in korenčka vrtinčijo v razposajenem ritmu vrele izparevajoče vode, pri čemer, o človek, še pomislili niso na bolečino, ki me je v prsih žgala s tako silo, da bi se mi skorajda prismodilo srce. ln tudi bolečine moje matere, ki je tako zelo napolnjevala najino malo garsonjero, da se je komajda še dalo vzdižati v njej, v lonec, v katerem so se kuhali materini prsti, ni prodrla in je juha tudi do nje ostajala popolnoma brezbrižna in hladna. Potem je mati naenkrat kot strela iz jasnega glasno in presunijivo zaječala: ,,Ana Monro! Pazi, da se prsti preveč ne razkuhajo!" In jaz sem se le s težavo t«m s^rfiiigfzan.enjala. Ana Monro je bila Jezikovno razsodišče, Fren splazila pod njeno bolečino do štedilnika ter potegnila lonec s plina. Zaradi velike materine bolečine je bil yes zgornji del sobe kot zakajen s temnomodrim dimom, zrak, ki je bil nekdaj tako jasen in veder, je bil sedaj temačen in zadušljiv. Zato sem gledala raje kai v tla, saj če sem pogled obrnila proti tej temačni in dušeči veliki materini žalosti, mi je le ta zasilila v oči in skoznje segla globoko vame, prav do srca. Tega pa nisem mogla prenestL Tako sem kar na slepo segla po loncu in ga začela vleči iz gorečega plina. Lonec pa se je le še grozeče zamajal, izgubil ravnotežje ter hip za tem že zlival vso svojo vsebino po moji levi podlahti. Od bolečine nisem vedela, kje se me drži glava, tako da sem z njo silovito treščila ob rob štedilnika. Začela sem ječati in kričati, žejna tolažbe ali česai koli, pri čemer sem se najprvo spomnila na nekdaj tako sladko materino mleko. Tako sem legla v posteljo poleg brezprstne mame in ttenutek za tem sem že spala. Ko sem se potem naslednje jutro zbudila, matere ni bUo več. Ležala sem samav svoji postelji, popolnoma oblečena in nemočna. Nič, kar bi me še lahko dvignilo pokonci, mi ni stalo na dosegu roke. Govorili so mi, da giadimo ceste proge, vendar jaz takrat nisem verjela, da bom lahko v tem zrvljenju še sploh kdaj srečna. Ana Monro, Ljubljana" Bruhnila je iz sarg in prvo, kar je zagledala, so bili njeni razcveteli in krvavi prstL Groza. In namesto povštra je pod njeno glavo ležal trd oreh, ki jo je tiščal prav v sence. Trd oreh sorte jmater je zatajil'. V njenih možganih v obliki polovičke jedrca tega oreha ji je kljuvalo Vprašanje: Zakaj? Potem se je spomnila. Seveda: Skodelica kave, ki jo je bila spila pred spanjem, je bila kriva teh mučnih blodenj duha. ,,Roperji, hardroperji, ropenrolerji!" se je v spanju zadrl Frenk Mils. Vendar so bile njegove sanje, po izrazu njegovega klica sodeč, mnogo phjetnejše od Monrojinih. Zelo verjetno, da si je spet izmišljal nove besede in si z njimi kratil noč. Kako zelo mu je to zavidala! In zaželela si je, da bi sanjala kaj skupaj. Rekla mu je: ,,Ti si Jezikovno razsodišče, jaz pa sem zaveden Slovenec." Potem je v hipu zaspala in mu v sanjah poslala tole pismo: ,,Spoštovano Jezikovno razsodišče! Moj fant se izraža zelo grdo. Uporablja besede, ki jih pri nas doma nismo nikoli uporabljali. Mogoče sem starokopjtna, vendar se meni zdi povsem nepotrebno, da za to, da pove neko povsem preprosto tnisel, v svoj stavek vplete vse polno izrazov, ki so za samo misel, ki jo namerava povedati, povsem brez smisla, pri tem pa še hudo žalijo moja ušesa. Kako naj ga tega odvadim? Sicer je moj fant do mene zelo dober in pošten, pa tudi v podjetju, kjer je zaposlen, velja za zglednega delavca. Prosim, da mi čimprej odgovorite. Sonja Fink, Brežice." Frenk Mils ji je nemudoma odgovoril: ,,Draga Sonja! Popolnoma razumemo tvojo stisko. Žal je pri nas takšnih, kakršen je tvoj fant, precej in vse kaže, da njihova prevzgoja zahteva več truda, kot smo si sprva predstavljali, in sicer tako s strani strokovnjakov kot laikov. Slavistično društvo sicer že pripravlja Priročnik o jezikovni higijeni, ki bo olajšal delo tcbi in tebi podobnim, vendar pa njegovega izida še nemoremo pričakovati prav kmalu, zato nekaj najvažnejših napotkov: Vpletanje neprimernih izrazov y pogovorni jezik je ponavadi posledica duhovne lenobe, iz katere sledi pomanjkljiva jezikovna izobraženost inkriminiranih oseb, ki bi lahko le z minimalno količino volje očistile svoj besedni zaklad tega nelepega plevela. Žal pa so ti ljudje ponavadi sveto prepričani v svoj prav in mislijo, da je njihov jezik njihova lastnina ter lahko z njim rokujejo tako. kot se jim zdi. Njihovi jezikovni nazori znajo biti zeio privlačni, saj ponujajo navidez brezskrbno in svobodno izražanje. Vendar pa se za to svobodo vedno skriva duhovna preproščina in mi ti svetujemo predvsem to, da skrbno paziš, da še sama ne padeš pod vpliv nazorov svojega fanta, kar pri^nas počne vse preved mladih deklet. Vulgarna govorica iz dekliških ust pa zveni _e mnogo bolj boleče, saj se človek v takšnem primeru ne more znebiti vtisa, da taksnim dekktom tudi spolnost ne pomeni nekaj vzvišenega in svetega. Zato moraš biti trdna in močna in nikakor ne sntel popuščati skušnjavanu In če tvoj fant iz tvojih ust zlepa ne bo slišal grde besede, se bo takšnemu izražanju, če te ima količkaj rad, tudi sam začel izogibatL" ,,Pet procentov ne jebem grdo izraž_gočih se ljudi. Qni vpletajo v svoi govoijenje in pisanje vse polno pičk, pizd in kurcev in jebejo vsepovprel ¦Koji jim je to fazon, da ne samo da govorijo neke žive kurbarije, ampak pi tem tudi nipošto nespoštujejo svojega materinega jezika ter po to svinjarij hodijo tja cez KoJpo. Ce jim je res toliko do teh hrvaiikili in srbskih beset potem jim svetujem, da na onem br^u Kolpe tudi ostanejo, ne pa d pljuvajo po naS lepi slovenski deželicl Res da nas je že tako ali tako mak ampak tudi brez njih menda še ne bomo izumili, saj če jebejo skozi besedi to še ne pomeni, da so tudi v življenju dobri jebači. In komaj smo z velifc muko iztrebili te germanizme (pri čemer bi rad opozoril, da vseh še nisnu in je naprimer ravno beseda germanizem germanizem - ali ne bi mog namesto nje vpeljati lepe slovensJce besede nem-kizem? ), že se nam j nabralo vse polno teh srbohjvatizmov. Kaj se človek res ne moie we« razyyati sam in v miru? Jebem vam takšno slovenščino in ne izlazim več i svojega stana in z nobenim živim ne spregovorim več niti besedice, dok s vse to ne počisti! Do tedaj pa bodo to, poštovano Jezikovno razsodišče moje zadnje besede. Tomaž Brašno, Bistrica ob Kolpi." Monro je odgovorila takole: ,,Dragi Tomaž! Žal nismo čisto prepričani, če to, kar nam pišeš, misli resno. Ali pa se morda samo noičuješ iz nas? V kolikor pa se za tvojin pismom le ne skriva ironija, smo ti pripravljeni pomagati. Predvsem 1 priporočarno nekoliko strpnosti, saj te ut^nejo obdclžiti nacionalizma, & boš v svoji skrbi za lepšo slovenščino §el predaleč. Svetujemo ti, da čimpr« obiščeš našega dežurnega lingvologa, ki bo znal umiriti tvojo jezikovtK osvobodilno borbenost, hkrati pa bo izostril tvoje čutilo za čisti jezik, ki je po tvojem pismu sodeč, že zelo otopelo. Dežurne^a lingvologa boš našel' mogočni in trdni stavbi na vogalu Cankarjeve in Prešernove. Predvsem pa 1 svetujemo, da ne obupa.. Naš strokovnjak ti bo brez dvoma znal pomagati ii prepričani smo, da se bo iz tebe razvil še uspe_en jezikoslovni brambovec Pred tem pa se moraš seveda navaditi vsaj navidenze strpnosti ter si jezikovno cim bolj izpopolnitL Kar pa se tiče besede germanizein popolnoma soglašamo s teboj, da ga je treba čimprej nadomestiti z lepiu slovenskin. nemškizmom." Frank Mils se je sicer igre že naveUčal, a se je Ana Monro Se vednc bala sanjati sama in ni imel srca, da ne bi sprejel tudi tegak njene« pisma; _ -w »Spoštovano Jezikovno razsoaiSCSf Tniarfj^Hff^fflP^nSti' fi_nS__lR govorjenje, pri čemer me še posebej žali, da Slovenci ne znamo uporabljat svojih lastnih umazanih izrazovjn si jih moramo sposojati pri svojih sosedih Nekoč v Avstroogrski smo bili^lede tega bo^ samostojni, danes pa hudi< nima takoiekoč nobene teže vec in z njim si ni več mogoče sprostiti o< vsakodnevnih skrbi preobremenjene duše. Sem preprost človek, tekstiln delavec v pokoju, a se teže tega problema še kako zavedam in odkar sem pokoju, mriogo razmišljam o tem, kako bi se dalo to hibo ozdraviti. Moran reči, da sem doslej že mnogokaj storil na tem področju. Preizkusil sen marsikateri izraz, pa nobeden ni zalegel, _e posebej pa ne tisf malomeščanski kurenki, pišuke, pisma ipd. Razumite me, jaz sem delavec ii potreben sem česa krepkejšega. Zadnjič pa sem končno odkiil umazan izraz ki se je obneseL Gre za preprosto in vsem znano besedo pljunek. Vendai pj je važno, kako človek to besedo izgovori, vkolikor hoče dati iz sebe vsa nekaj notranje svinjarije. In jaz jo izgovarjam tako, da hkrati s tem, ko rečen plu, tudi zares pljunem, najrajši sogovorniku v obraz ali pa v kak vrednejši ii čistejši predmet. Ne boste veijeli, ampak odleže mi in sprostim se, kot če b rekel kurac. Tako vam pošiljam ta svoj izum s področja originalnegj slovenskega umazanega izrazoslovja, da ga strokovno presodhe in, če vam bc všeč, pomagate sptaviti v promet. Prosil bi vas tudi, če bi lahko moj izum na moje ime registriiali pri Zavodu za zaščito malih avtorskih pravic (ZAMP) ter nekako uredili, da bi dobil kak procent od njegove uporabe v javnostt Janko Ščer, Ivančna gorica 12a. Vendar Frenk Mils na to pismo ni odgovoril. Rekel je samo ,,To je pa že preveč," vstal, prižgal cigaret ter šel v svojo sobo, kjer je, da bi si nekoliko pretegnil prste, nadaljeval s tipkaiyem svojih spominov. ,,V katero smer bežim, katerim krajem me nosi moj notranji gon v objem v katerem cesarstvu se bom ustavil, tega nisetn vedel, kajti znana mi je bila ena sama stvar: moja sla po tujini meri pet tisoČ kilometrov in teh pet tisoč kilometrov moram j>reteči v enem samem zamahu, ne da bi si vmes enkrai samkrat odpočil svoje telo, svoje misli ali svoja čustva, vkblikor hočem, d. me potovalna mrzlica vsaj nekoliko mine. Pet tisoč kilometrov mora it mimo mene kot pet tisoč vbodljajev z nožem, ki jih enega za drugim brej vmesnega predaha zada od strasti po sovražnikovi krvi razvneti sladostrastn pokončevalec svoji pred zakonotn nedolžni žrtvi. Pet tisoč kilometrov mors iti mitno mene kot nepretigan pettisočpatronski rafal, ki ga najbo| prenapeti protiverski fanatik, ki je pod krinko vseodpustljivosti zelo zelc dolgo skrival ateistično nestipnost, spusti naravnost v srce, na križu razpete kamnite reprodukcije Kristusovega telesa. In dejansko mi je teh pet tisoč kilometrov minilo kot pet tisoč vdihov in izdihov mene zadihanca, ko sein po teh petih tisočih pietečenih kilometrih, ne spominjajoč se ničesai razeii gledanja na kilometrski števec, v ta namen vgrajen v mojo plosko glavo, nekega toplega sončnega spomladanskega jutra skorajda brez sape ves vzhičen nad lepoto pokrajine obstal ob vznožju Himalaje." Utrujen od teže teh stavkov je pogledal v strop, od katerega pa se mu je naravnost v obraz odbila sveža, pravkar zapeta jutranja pesem Ane Manro. SVEŽA PRAVKAR ZAPETA JUTRANJA PESEM ANE MONRO (alpska poskočnica) Ta razvratni Čuri Muri dela kučke iz kocin, ki jih potlej strastno kuri, da bi videl pičkin dim. Očkovo opozorilo: ,,Curi Muri, prej ko slej to te bo ugonobilo, da tvoj firbec nima mej," fantu je deveta briga, sladnostrastni pasji sin dlake _e naprej prižiga, da bi videl pičkin dim. Končno očetu je zadosti, sina ne prenese več, reče Čuriju: ,,Oprosti," in mu vzamc glavo preč. Ko na podu je ležala, z drobno iskrico v očeh glavica otroško maia vžgala dlako je na tleh. Dlaka se je osmodila in umrleinu v spomin pravpod nosjepokadila očku najbolj pickin dim. premiera ZVOK NOVI PREMIERI JBUANSKEGA GLEDALIŠČA Mestno gledališče ijubljansko je imelo prejšnjo sredo že tretjd emiero v letošnji sezoni, na kateri je njegovo občenstvo jasno in sno dokazalo, da se zna krohotati takrat, ko je mene groza, oskati, ko mi je žal, da ne znam žvižgati na prste. Vse to ob svktenju nad zvezdami Toneta Partljjča v režiji Aieša Jana. Zgodba je postavljena na pokopališče. Vdovec 3n vdova se oznata tam, ker njuna pokojna ževljenjska sopotnika počivata v ed seboj sosednjih grobovih. Med živima dvema vzpiamti ibezen, ki pa je njuni domači ne pustijo, hočejo jo preprečiti, in ira Ijubimca morata zbežati od doma, če se hočeta poročiti njeni Sči in njegovima hčerkama navkljub. Hkrati pa se vnamejo tudi istva med njunima ranjkima, ki se obtskujeta v grobu in zelo rietno tudi fukata.Poročita pa se tudi vdovčeva najmiajša hčerka, edina razurne očeta, in njen fant Pepsi ter grobar in urejevalka obov. Konec je torej srečen, vsaj za tiste, ki se emajo radi. Pepsi njegova punca bosta imela celo otroka. GLedaici so navdušeni. oskajo, da kaj takega že dolgo nisem videl. Navdušeni odhajajo iz idališča in pravijo: tale Partljič pa zna povedati. Dostt sš upa. Naš »vek je. In kaj jih tako navdušuje? Recimo tole: predstavnik Iturnih organizacij na sestanku sveta uporabnikov in sveta ajalcev, ki /u ustanovi za samoupravfjan/e zagretj direktor tozda grebnik, kritizira besedila nagrobnih kamnov. Poleg pravopisnih pak jim očtta tudi njihovo obrnjenost v onostranstvo. Pravi, da bilo tudš sem treba vnesti več dialekttčnega materializma. Kot lled dobrega napšsa navede toie cvetko: ,,Tu počiva Valerija, errtinja se materija." Publika z bučnim apiavzom prekme idstavo. Res, ta Partljič zna povedati, upa si bnti norce iz tako ilikatnih tem, kot je dialektični materiaHzem. To je naš čiovek. V bornem Delu laHko v rubrtki Gledaici o premieri preberemo: fendarle se je nekdo lotil prepovedane teme - samoupravljanja." še kako pogumno. Teorijo samoupravljanjs je postavil v surdno situacfjo: na pokopališče. Dfrektor tozda Pogrebnik je vdufen privrženec samoupravljanja. Ustanovt sve^uporabnikov in it izvajalcev. Mrličev, kot pravi matsršaiist, v ta svet uporabnikov vključi. Ti pa sami zase misiijo, da so edini pristojni brti v tem !tu, zato tudi iz svoje srede izberejo delegata, ki pofem na itanku kritizira nekatere napake v deiu tozda Pogrebnik skatere grobove zamaka ipd.) Da,da, Partljič si upa. Teorijo tnoupravlianja je postavil v absurdno situacijo tn giedalci so ivdušeni, ker je Partljič s tem izrazil njihovo skrito preprtčanje, je samoupravljanje tako ali tako absurd in nesmisel. Res je gumen taie Partljič, kt pa se s svojtmi ,,ljudskimi" štosi meni, ki čudni misleči manjšini obiskovalcev MGL zdi komediograf tega kova, ki služi režimu na ta način, da pomaga Ijudsko zadovoljstvo kanaliztrati v mrtve kanale. In kako je z igralci in režiserjem? Delo so opravili slabo. Marko mčič se čudno pači, ko hoče oponašatt srbohrvaško govorečega oveka v Sloveniji, pa je pri tem diletantsko nedosleden. Pepsi in sgova punca naj bi bila predstavnika mlade generacije, ki vidi pri irih mnogo potrošniških in drugih nesmislov, a sta neverjetno prepričljiva. Tomaž Pipan, direktor tozda Pogrebnik, je jktiran, burlesken in marsikomu med gledalci tudi najbolj «šen, vendar se meni zdi, da nekako brez prave veze skače po u, krili z rokami in pači svoj glas. Igra nekega upravljalskega navdušenca, ampak očitno gre za nek moderen top k igri, ki temelji v tem, da je med realnostjo in teatrom čim ij povezav. Da pa ne bom izpadel totalen nergač, bom nekaj irle pohvalil: songi Ervina Fritza in Ja.nija Goloba, ki so jih ijali obritoglava smrt, harmonikar in grobar, so še posebej s {hrastoveljski mrtvaški ples v ozadju, v ospredju dve nici) pomenili pravi memento mori, pa tudi maske mrličev so dokaj posrečene. Bile so nekako iste vrste kot maske iz Istave Mlada Breda v SNG, vendar s to razliko, da rmo imele tnih rok, ampak naravne, in glede na to, da se je v SNG cazaio, da so kjralci zelo nespretni v ravnanju s temi rokami, se je zdela rešitev MGL: zelo uspešna; tukaj so imeli namreč nad »jimi glavami še umetne — lobanjaste, roke pa so imeli lastne in jim zato prihajale nekje iz sredine telesa, namesto iz ramen, kar gledajočega nikakor ne moti. Nikakor pa ni mogoče pohvaliti tega, kar je o predstavi za Delo pisa! Andrej Inkret. Na koncu je sicer jasno izpovedal, da rnu , sdstava nt bila všeč, vendar se je pravi kritikt ognii na navidez fin čir, tako da je krivdo za to, da krittke ni napisai, zvalil na ia, Štiha »n Partljiča, ki so bojda v gledališkem listu vsak v jem tekstu izrazili prepričanje, da je krittka pri taki predstavi :c brez veze. Seveda, strokovnjaki naj s svojim znanjem ne nijo preprostemu Ijudstvu njegovega veselja, nevednega in mu s jc kritiko ne skalijo užitka, ki ga ima, če se pusti nategniti tnemu gledališču. !n vendar je čudno, da se kritik boji napisati iko predstave, ki mu ni bj!a všeč Molk ]e zlato, če bi molča!, bi ! filozof. če ne boš knttztrai, boš iahko še naprej kritik. ANDREJ ROZMAN BE<> Beg iz šentviškega Doma svobode ali narodnozabavna avantgarda. Zasedba: bobni, violina; električni bas, kontrabas; klarinet; tolkala; harmonika. Naj bo takoj jasno. Glasbene skupine Begnagrad tu ne bomo parafrazirali in tfačili na razne nivoje, ampak se bomo ustavili predvsem ob čutnih in estetskih doživetjih njihovega koncerta v šentivškem Oomu svobode. Kulturni status skupine Begnagrad je tokrat privabil eksperimentalne glasbe željne poslušalce, saj je od zadnjega takega koncerta skupine Work, minilo že precej časa. Mozaik glasbenih vzorcev je bil tokrat sestavljen iz novih fundamentalnih snovi, ki so svojo bogato etnično strukturo pokazale v najkristalnejšj formi. Vsa ognjevitost in svoboda izraza zvokov se je prestrukturirala v novo popolnejšo formo ali sintezo, ki je teza narodnozabavnega in antiteza eksperimentalnega. Torej diatektika zvoka kot enotnost nasprotij. Etnična frazeologija se kompaktno sklada s formo svobodnih zvokov in nam predstavi diskurz nacionalnega. Nacionalno kot izvirno in estetsko poglabljajoče. Nacionalni sinonim je harmonika, ki v svobodnem glasbenem izrazu negira svojo lastno funkcionalno simplificiranost in prerašča okvire štiridimenzionalne stvarnosti. Nacionalna zgodovina in etnična glasbena heterogenost postajata vir za novo sodobno slovensko glasbo (Sedmina, Srp, Begnagrad). Begnagrad ne predstavljajo tiste hermetičnosti znotraj grajskih zidov, ampak razširjajo svoj ,,fevdalni" vpliv na ,,križarskih pohodih". Njihova slovenska turneja jih postavlja na tzvore commedie delTarte in vlogo potujočih trubadurjev nacionalne izvirnosti. Njihova komunikativnost je sestavljanje zvokov okolja v nov relevanten glas okolice, ki se na racionalno čutni transmisiji prenaša v identiteto poslušalcev. Na tej stopnji poslušalci niso pasivni, ampak razširjajo glasbeno formo v vse štiri dimenzije. Sama etabliranost prostora prisiljuje posiušalce, da vnaprej sprejmejo zakone ,,normalnega" giedališča. Aii že sam vzdignjeni oder predstavlja aktivnega udeleženca na višjftn, nivoju? Prestruktuiranje prostora bi prineslo skupini Begnagrad nov adut. Zvok bi iz svoje elitiziranosti položaja sprejel koncept aktivnega prežemanja s posiušalstvom in prostorom. Še ena poanta nacionalne identrtete, ki spada v diskurz organizacije Rock !n Opposition. Ne nacionaina identiteta kot nekaj hermetičnega, ampak kot kornpiement evropske alternativne glasbe. Recepcija eksperimentalnega je vzpostavljanje osebne identitete, spodbujanje razmššljanja o lastnem obstoju. Begnagrad nam s svojo glisbo prezentirajo del nas, del, ki smo ga izgubiii med vsakdanjim konzumirahjem kulturnih nadomestkov. Zato ne bežite na grad pred glasbo skupine Begnagrad. Za vaše dobro sestav«! Kranjskagorabiueser MARKO URŠIČ Zvok galskega petelina Od vseh evropskih držav ima Francija relativno najboljše pogoje za razvpj alternativne glasbe. Temu je največ pripomogel prvi val francoskih progresivnih skupin, ki je v sedemdesetih letih ustvaril novo glasbeno prizorišče. Razvile so se neodvisne gramofonske družbe, časopisi, distribucija plošč in organizacije za koncertno dejavnost. Danes 5ma nova generacija francoske progresivne glasbe precej večje možnosti za ustvarjanje in posiedica tega je, da Francija producira največje število progresivnih skupin v evropskih razmerah. V našem pregledu le teh se bomo omejiH na tiste, katerih plošče distribuira Recommended Records, organizacija, ki deluje v okviru Rock In Opposrtiona. ALBERT MARCOEUR Albert uporablja nekonvencionalne inštrumente, strukture in besediia. Je zelo natančen, saj je prvo ploščo snemal dve leti. Oosedaj je posnel tri albume. CHRISTIAN VANDER Vodja najbolj znane francoske progresivne skupine Magma. Posnel je ploščo TRISTAN ET ISOLDE, na kateri igra piano in bobne, obenem pa še poje. Na ploščž sodelujejo še njegova žena Stella Vander - glas, Klaus Blasquiz - glas, tolkala in Jannik Top — bas. MAGMA Ena od najpomembnejših in vplivnih evropskih progresivnih skupin. Prav Magma in nemška skupina Faust sta dali temelje evropski alternativni glasbi. Za Magmo je značtlen futurističen koncept, ki prikazuje vesoljsko odisejado prebivaicev pieneta Kobaia in njihovo borbo z Zemljani. Plošče so polne skrite energije in predstavljajo veličanstvene oratorije. Tretji in četrti atbum MEKANIK DESTRUKTIVV KOMMANDOEH »n KOHNTARKOSZ sta njihovi najboljši plošči. ZNR Izredno zanimiva skupina, ki je izdala dva albuma. So zeio politično orientirani, zato je bito nekaj časa skoraj nemogoče dobiti njihovo prvo ploščo BARRICADE 3. Ovrtek za to ploščoje oblikoval Captain Beefheart, medtem kc ovitek druge plošče predstavlja izrazito psihološko fikcijo. ART ZOYD To je zasedba, v kateri se nahajajo trobenta, dve violini, bas, kitara, saksofon in klaviature. So ena od skupin, na katero je Magma največ vplivala. Junija lansko leto so nastopili v Ljubljani v okviru prvega Rock In Opposition Festivaia pri nas. Izdali so štiri plošče. ETRON FOU LELOUBLAN Skuptna je ena. najbolj svojstvenih v združenju Rock In Opposition. Deluje v zasedbi saksofon, bas, bobni in klaviature in v njej je nastopila konec prejšnjega leta tudi v Ljubljani. Njihova glasba je prepletena s humorjem in je zelo energična, zato pride na koncertih bolj do izraza v primerjavi s ploščami. FERDINAND RICHARD Basist skupine Etron Fou Leloublan. Izdal je samostojno ploščo EN FORME. HERATIUS MUSIC CORP. Še ena zanimivih francoskih skupin. Izdali so dva albuma GVVENDOLINE in CHANTILLION. LUCFERRARI Njegovo ploščo UND SO WEITER/MUSiC PROMENADE odlikuje briljantna uporaba glasu in magnetofcna z veliko mero kreativnosti. Prava električna klaseka. VIDEOAVENTURES Zanimiv projekt, v katerem sodeluje več znanih glasbenikov. Skupina je izdala maksi srngle MUSIOUES POUR GARCONS ET FILLES. ESKATON Zasedba in zvok te skupine sta zelo podobna Magmi. Vsekakor zanimiva skupina, ki v prihodnosti veliko obeta, saj še niso tzdali velike piošče. „ , MARKO URŠIČ JANUAR 1. P Novo lato r % MafcarlJ 3. N Ganovata 4. P Angela 5. T Simeon 6. S Gaipar 7. C Zdravko 8. P Severin S Julljan 1Q. N Gragor 11. P Pavlin 12. T Tatjana 13. S Veronika 14. C Srečko 15. P Pavel S Marcel 17. N Anton p Marjetka T Marii S Boit}an č Neža P Cene 1*. 19. 20. 21. 22 23 S Rajko 24. N Fvllcljan 25 P Darko 26. T Pavia 27. S Janez 23. C Petar 29. P Franc 30. S Martina 31. N Janaz FEBRUAR MAREC 1. P 2. 3. 4. 5 Ignac T Marij« S Blaž * C Andr«j P Agata 6 S Dora 7. N Egl«| 8. P Janvz 9. T Polona 10. S Viljem 11. č Marija 12. P Damijan 13. S Katarina 14. N Vahmtln 15. P Jurka 16. T Julijana 17. S Sllvin 18. C'Sim«on 19. P Julijan 20. S Leon 21. N Irtna Sargij P Andrai S Gabrijel 28. N Roman 1. P Albin 2. T Janja 3. S Marin 4. č Kazimir 5. P Janez 6. S Nika 7. N TomaS P Dan 2ena T FrančiJka S Viktor č Kriitof P Gregor 13. S Kristina 14. N Matllda 8. 9. 10. 11. 12. 15. P Klem«n 16. 17. 18. 19. 20 T Hilarlj S Jerica č Edvard P Jožef S Srečko 21. N B«MdlM P Marjeta T Pust S Matiia 24 \ 22. P Vasilij 23. T Slava Gabriel Minka P Maksima S Rupert N Janaz 29. P Ciril 30. T Bogo 31. S Benjamin teorij* Mhden Af ton Balažlc tthnlčno, in likovno uredniltvo Požlap Matiai AIJo* Kohnc gl.inodg. urodnik Mltia Marviko tajnikovanje naravotlovjš DuSan Turk kultura Marcel štefančič univerza Ivo Gulič Junlor distribucila Bartara Zupanc /ektoriranje Marjatka ŠuStarSč prevajatka NadaŠabac sodelavec Jože Novak 5. P Vinko 6. T Viljem 7. S Darko 8. č AltMrt P Torr.al 10. S Matilda 11. N Laon 12. P Lazar 13. T Ida 14. S ValariJ 15. č Helena 16 P Barnarda 17. S Rudi 18. N Konrad 19. P Laon 20. T Neža 21. S Simeon 22. C Laonida 23. P Vojko 24. S Jurii 25. N Marke 26. P Marcelin 27. T Uat. OF 28. S Paval 29. č Robert 30. P Katarina 3. P 4. T 5. S 6. t 7. P 8 S t. N 10. P 11. T 12. S 13. C 14. P 15. S 18. N Alaksandar Cvato Angal Janez Stanko Viktor Dan tzidor 2iga Pankracij Servacij Bonifacij Zofka Janaz 17. P JoSt 18 T Erik 19. S Ivo 20. C Bernard 21 P Dan lat. JLA S Milan 23. N 2aljko 24. P Suzana 25. T R d. m. Tita 26. S Zdenko 27. č Janez 28. P Avgu&tin 29. S Magdalana 30. N Ivana 31. P Angela 1. T Fortunat 2. S Erazam 3. č Pavta 4. P Franc 5. S Vatarija •• N Nofoort 11. 12. P Robart T Madard S Primož t Marjata P SroCko S Janez 13. N Anton 14. P Vasilij 15. T Vid 16 S Bano 17. C Dolfe 18. P Marko S Julijana 20. N 8llvarl| 21. 22 23. 24 P Alojz T Ahac S Krasnica C Janez 25. P Hinko 26. S Stojan 27. N Ema 28 P Hotimir 29. T Patar. Paval 30. S Emilija