1. maja

AVLJE
m ju borbe vnih pogo
. ■ ;

i
MS
II
_
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNI-: PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Leto IX štev. 18 (447'
TRST - SOBOTA, 11. MAJA 1957
Posamezna štev.* 25 Lii
barcana in estuai] sna Knji:,ini c a via Ceppa,.9
T R I E S T E
OW.„rd»lk: RUDOLF BLAŽ.C W
založništvo ..Dela : hsk.i tip. Riva m Torrrh: nc; 12
AVCEV EV
PRED
KONGRESOM
Numi1,ii
iv,siis;;r.iiiiaiiiiiiiitiisiiui»iiiiiu3miiiiv.iii:i:si:i(jsiiii!Si:s::Bi:s!iiiiii>i:i!:::s::s!i:i!fi:i&iianiiiariV|liuiv.k,.i.ti,\sv.ii.iavliv.i<l|.iv.ii.
DSTI
^bližno dva meseca še manj. kata do našega kongresa, ie bil sklican za 28., 29. in Janija. Hočem opozoriti, da nevu l\séifte še malo časa za pripravo - v.. rega kongresa. Potrebno je, °s(l a Se iz^orisli vsak dan, vsako
- dobroti Za PriPrave 2 organizacij !>a in političnega vidika. Iz. aost kongresa ni v tem, da Ni leto dni prej. Mednarod Nacionalni in krajevni do W ki opravičili to sklicanje Za*adi tega je to šesti kon-*• Gre za velik dogodek, ker
---------zadnji kongres Komuni-
116 partije Tržaškega ozein-^klican je bil, da se spre-partijo v federacijo Ko-[kstične partije Italije. rinajst let smo bili ločeni italijanskega komunističnega anja, ki smo mu pripadali °d njegove ustanovitve. Dolci. 93-3 p smo tezke trenutke. Naša ^tjja se je prekalila in utr-
___:____J preko zapletenih faz delo-
/lj^ in preko političnih ter Ibarskih borb, ki so obo-e zgodovino našega delav-^a razreda. Mi smo lahko po-idrUfiT1 Da t° bitko, v kateri se ® kljub tolikim oviram, pre-enotnost med Slovenci talij ani. Zvesta tradicijam 6 delavskega razreda, je na-PNftija nosila visoko dvig-a° zastavo razredne borbe in s ličnega internacionalizma.
0 zakaj stopamo kongresu 41-03‘r°U trdno združeni, zaklju.
poglavje naše zgodo-* *n odpiramo novo z ugle-’ občudovanjem in spiidar-“jjì0 velikih delovnih množic. i*to gremo kongresu naproti °stjo in navdušenjem in na-tavamo ga zaključiti z ljudmi veselicami v vseh sekci-^ okviru priprav namera-ojačati naše organizacij
žo delavskega razreda, ki je tesno povezana z množicami in njihovimi borbami in je sposobna premostiti blebetavi mak. simalizem in revizionistične po skuse.
Ko v tej kampanji posvečamo pozornost ženam, moramo obenem aktivno in konkretno pomagati naši mladini v pripri vah njenega kongresa, ki je bil sklican za 26. maja. Kongres mladine mora biti manifestacija moči, istočasno pa tudi o-pozorilo prebivalstvu, strankam, oblastem in sindikalnim organizacijam o gospodarskem, socialnem in moralnem položaju tržaške mladine. Nikoli ne sme. mo pozabiti, da je tudi bodočnost naše partije v močni, številni in dobro organizirani komunistični mladini, ki je sposobna postaviti se na čelo borb vse mladine in tolmačiti njene težnje in potrebe.
Imamo nadalje kampanjo za širjenje tiska, ki si je zadala nalogo, da zviša število naših bralcev. To se lahko uresniči.
Zadostoval je majhen napor sekcij in v več okrajih se j** širjenje tiska podvojilo.
In končno je še kampanja zbiranja prispevkov za sklad kongresa, ki ne sme ovirati nabiralne akcije CG1L, v kateri morajo biti komunisti v prvih [ zočaranje. vrstah. Zato, da se preprečijo I	N
vmešavanja, partija ne nabira prispevkov za svojo kampanjo ne v tovarnah in v splošnem tudi ne na deloviščih.
Kek li smo, da je še malo ča-sa do kongresa. Zaradi tega je treba v celicah in sekcijah dobro organizirati diskusijo. Poznali resolucije, ki jih je odobril Vili, kongres KPI, poznati statut, ki bo tudi naš, ozreti se na zadnje leto našega delovanja in si ustvariti sodbo ter določiti perspektive za bodočnost v okviru sklepov KPI : to je naša naloga. Naša partija je navajena diskusije in z nekoliko dobre volje nam bo uspe-lo diskusijo «planificirati» in jo povezati z današnjimi borbami, vključno z borbo za deželno ustanovo, ki mora postati ena izmed poglavitnih borb. Od u-stanovitve deželne ustanove je namreč odvisna rešitev naših poglavitnih gospodarskih in u-pravnih problemov.
Ni izključeno, da bomo imeli letos nove upravne volitve. Sedanji občinski svet zgleda kot ladja, ki je v stalni nevarnosti, da se potopi. Prihodnje leto bodo šli Tržačani na politične volitve, da si izberejo svoje po. ance in senatorje. Vsi se že pripravljajo na te dogodke. Mi ne smemo zaostati in kongres bo solidna izhodna točka za o-jačanje našega delovanja in borb.
Že danes lahko zagotovimo našim nasprotnikom, ki vidijo in predvidevajo v tem kongresu nove krize, propade in prevrate za naše gibanje, da bodo doživeli tudi tokrat bridko ra-
28. 29. in 30. junija
bo VI. kongres Komunistične partije TO
Sklep sprejet na zasedanju CK 27. aprila Delovanje partije v predkongresni fazi
-ivra zasedanju, ki je bilo 27. aprila je Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja sklenil, da bo VI. kongres naše partije v dneli 28., 29. in 30. junija. CK poziva vse tovariše naj vsestransko pospešijo delovanje partije v sekcijah in celicah za ojačanje kampanje pridobivanja novih članov v imenu Gramscija; naj krepijo partijo preko živahnejšega notranjega življenja z organiziranjem plenumov, konferenc in
stavlja kot osnovni cilj spremenitev naše partije v avtonomno federacijo KPI. je važen političen dogo! dek, ki ga je treba skrbno pripraviti z navdušenjem, načrtnim delom in z aktivnejšo udeležbo v vseh borbah delovnih ljudi.
CK poziva obenem vse tovariše naj dajo največjo pomoč in podporo komunistični mladini, ki se isto tako pripravlja na svoj kongres.
Na istem zasedanju je tov. Vidali počastil spo-
dehat. Od tega dela je min Antonia Gramscija. ob
VTTTORIO VIDALI
namreč v veliki meri odvisen politični uspeh našega kongresa.
VI. kongres, ki si po-
r • -■ 'leto, politično propagando, ElOj Cj^loško diskusijo in istočasno
Nevati z večjim elanom atl delovnih ljudi, prav po. 1,0 v borbi za premirje v po. ,snih eksplozijah jedrnega d in za razorožitev. Tri Panje imamo v vidiku kon. 4 1-80 *• pridobivanje novih čla. ’ Urjenje tiska, zbiranje de.
Nh
Ky
prispevkov, jfipanja pridobivanja no-
članov teži
tila
na povečanju naših članov in poživitvi A T J r,'njega življenja in izbolj-ZvLil l11 kolektivnega vodstva. Vr.
v imenu Gramscija, usta-hkerjmtelja in genialnega vodite. OStreŽP^ KPJ. čigar 20. obletnico t Grete/ v ječi proslavljamo v .
o sekcijah in v javnosti. Nlarizirati Gramscija j *!* pripovedovati slavno zgo-t>° KPI, njen program, nje. "me in usmeritve. Vzgajati
r>ij0
na podlagi njegovih na-
oti takflv e - šte<f za daril
5LIOS»
. 24-0?
pomeni napraviti iz naše Nacije resnična predstra-
-d
Zasedanje
Vrhovnega
ar jev	sovjeta
jrioia dni se je v Moskvi sestal sovjet ZSSR, ki raz-jriga '’egaJa ° reorganizaciji sovjet-ij» 8°spodarstva. Glavno po-jy ° ìe podal tov. Nikita Hru-’ je obrazložil svoje teze "^emembah v industriji. V Ni poročilu je poudaril, da |^ba težišče vodstva induce
6
h
-Iv,
Trst potrebuje
delavno in pošteno
občinsko upravo
/ Kvne baze, to je približati 'V\A' 6 ,l|nbolj tovarnam in krajem y le- Uprava narodnega go-(atstVa naj čimbolj temelji j ^vitorialnem načelu. Predla. s/ naj se ukine 20 ministruj’ se tičejo industrijske ^1vodnje in predelovanja su-i . ti • tflko, da jih bo ostalo sa-1Str‘ GSe osem.
in gradenj prenesti na
h
‘»v.
Ij
Hruščev je podčrtal, da
kfho
Niti
vni sovjet nalogo za-
ji 'u diskusijo o reorganiza--1 t 1 je Lila izredno široka. --'IkjLa" se jo razpravljalo na St	.514.000 zborovanjih in
l . . ‘j1, prisostvovalo je nad C ’^'nov delovnih ljudi, od l|,,	je nad 2 milijona sta-
k	"je predloge in pripora-
kv 'A je h j a vil 68.000 raz-!'> Svoje teze je tov. H ru-is 'npsel celo vrsto p re (Rota	* *o prišli iz vrst ljud-
jtijji ""'ega predsednika av-r,lje P republike je bil iz.
sneialdemokral Adolf
K ;b ki
so ga poleg social-r-r— -- av-komunisti
^•njsk.ralov podprli tudi
TT trenutku, ko je naš list
* že v tisku, se sopel sestane tržaški občinski svet za izvolitev župana in nato občinskega odbora. To je druga seja po ostavki Bartolija in odbora. Na prvi seji, ki je sledila ostavki, ni prišlo namreč do za. ključka, ker nihče izmed kandidatov za županovo mesto ni prejel potrebne večine glasov. Takrat je Bartoli prejel samo 20 glasov, to je glasove demokristjanov, d očim je socialdemokrat Dulci prejel 25 glasov.
P redno še enkrat spregovorimo o rešitvi krize in o raznih stališčih, je potrebno podčrtati, da je za lo stanje kriva predvsem DC skupno s svojimi ek sponenti, ki niso držali obljub danili ob izvolitvi župana in odbora. Svoj mandat so izpolnjevali enostransko in izvajali pogubno politiko, ki jo privedla do še večjih bremen za družinsko bilanco Tržačanov. Eksponenti DC so dali prejšnje mu občinskemu odboru izrazit pečat pravcatega mrtvila, ker ni popolnoma nič prispeval za rešitev resnih tržaških problemov ter celo preprečil, da hi razne občinske komisije zaključile se. stavo skupnega načrta zahtev za gospodarsko obnovo Trsta, ki jih je bilo treba predložiti rimski vladi.
Manevri, zakulisne spletke, i-gračkanje za hrbtom prebivalstva, vse to je še poslabšalo položaj in je razširilo krog odgovornosti.
Danes je treba najti pot, da se pride iz tega položaja, da bo dobilo mesto res delavno in po. steno občinsko upravo, katera se bo zanimala za bodočnost in probleme Trsta. To pa ni mogoče, če se vztraja na imenu Bartolija, kot vztraja demokri-stjanska občinska skupina (čeprav je v notranjosti razdvojena), ali pa če se hoče ubrati pot enobarvnega, to jo klerikalnega odbora in se pri tem prišepe-tuje gospodarski in politični de. snici.
Socialdemokratje so predla, gali sestavo novega odbora z
DC, PSDI, PRI. PSI, Unità Po. polare in MEN, ki bi imel za sabo večino, s programom zaščite koristi prebivalstva, prav posebno revnejših slojev. Na tej podlagi je kandidat P.S.D.I. za županovo mesto prejel prejšnji teden na občinski seji več glasov kot Bartoli. Z naše strani smo izjavili, da bo naše zadržanje do takega odbora blagohotno, čeprav so komunisti iz. ključeni. Nikoli se nismo in se tudi danes, kot v bodoče, ne bomo potegovali za stolčke. Vedno so nam bili pri srcu v prvi vrsti interesi mesta in delovnega razreda. x	j
♦	Kakšen obe. odbor predlaga PSDI
♦	Naše stališče
Naše zadržanje je jasno in premočrtno, tudi če nekatere-rinri ni po volji in če kak socialdemokrat misli, da ni to zadržanje «samostojno» in «pogojno», Dejstvo je, da so odgovornosti dovolj jasne, bodisi tistih, ki so povzročili ta položaj, kot tistih, ki morajo izpolniti obveznosti in jih mora razvoj dogodkov marsičesa naučiti, da ne ho njihova krivda še večja.
Danes ni časa za manevre. Nočemo obnovitve Bartoli jeva
odbora in nočemo enobarvnega odbora. Tržačani nočejo takih rešitev. Nočemo komisarja, ker bi bilo to na škodo vsega mesta. Na DC in na druge bo padla težka odgovornost, da pripeljejo občino na to pogubno pot, če hočejo še stopati po krivulja-stih stezah preteklosti, to je po stezah manevra, spletkarjenja, izdajstva obljub in obveznosti.
V takem primeru bodo tržaški volivei presojali in povedali svoje mnenje na volitvah, ki jih bo treba takoj razpisati.
Zmaga KPI
na občinskih volitvah
Na občinskih volitvah, ki so bile v nedeljo v pokrajinah Marche, Toscana in Sardinija, beleži KPI viden napredek, predvsem na račun DC. Občine Falconara Marittima, Chiaravai. le in Camerata Picena so zopet
prišle v roke svetovalcev KPI in PSI. ki so skoro povsod predložili enotne liste. Levičarske stranke so poleg tega iztrgale DC občini Mamoiada in in Lode na Sardiniji.
20. obletnici smrti. CK je odobril delovni načrt za svečano proslavo gornje obletnice ter nakazal, da je treba široko popularizirati življenjepis in delo velikega voditelja in ustanovitelja KPI. ker je to povezano s pripravami za kongres in kampanjo pridobivanja novih članov.
Kongres
ZKM
preložen na 26. maja
iy a zadnjem zasedanju ie CK -k’ ZKM, po preučitvi priprav za kongres organizacije sklenil, da se kongres odloži na 26. maja zato, da bodo imeli vsi mladinski krožki večjo možnost izpolniti vse svoje naloge in do. seči postavljene cilje. CK je obenem ugotovil pozitivne rezultate večjega števila mladinskih krožkov, ki so vidni iz spodaj navedenih podatkov.
Izročenih je bilo nekaj sto izpolnjenih obrazcev mladinskega referenduma, na katerega so do sedaj večinoma odgovorili mladinci in mladinke, ki niso vpisani v ZKM. V polnem teku je tudi preiskava med brezposelno mladino in dijaki o njihovih socialnih razmerah. Zbralo se je bogat dokazni material o njihovih življenjskih pogojih, ki ho mnogo koristil za bodoče akcije.
Vpisalo se je do sedaj v ZKM 60 novih članov, za kongres ZKM pa je bilo nabranih 60.000 lir; kampanja je seveda še v teku.
Zato mora odložitev kongresa omogočiti izboljšanje teh del. nih rezultatov in dosego končnega cilja. Pred mladinske krož-
se, ki naj bodo navdušene mia u inske manifestacije* za mir, go spodarsko obnovo Trsta in za socializem.
Objavljamo nekatere datume krajevnih kongresov mladinskih krožkov:
Sv. Križ: v soboto 11. maja ob 20.30 v Ljudskem domu ; Dolino: v sredo 15. maja ob 20. uri na sedežu partije.
Sv. Jakob: v petek 17. maja ob 20. uri na sedežu partije ;
Skedenj: v petek 17. maja ob 20. uri.
Opčine: v petek 17. maja ob 20. uri v Ljudskem domu.
Tov. Alleata v Jugoslaviji
Te <lni je na obisku v Jugoslaviji tov. Mario Alleata, član vodstva KPI, ki je imel že vrsto predavanj o Gramseiju. Tov. Alleata se mudi v Jugoslaviji kot gost inštituta za proučevanje delavskega gibanja : v torek ga je sprejel član IK ZKJ Aleksander Rankovič.
Vladna kriza v Italiji
♦ Izjave tov. Togliattija
V ponedeljek zvečer je Seglii-jeva vlada podala ostavko v roke predsednika republike Grmi. chi j a. Že dan pozneje so se začela prva posvetovanja za sestavo nove vlade. Tako se je končala politična odiseja vladne cen tris lične koalicije, ki ni bila sposobna rešiti problemov, kateri so osnovne važnosti za italijanski narod. Ena izmed posle«, n; padca Segni j e vc vlade je tudi izstop socialdemokrata Saragata iz vlade. Očividno se je Saragat bal. da bi izšel na kongresu PSDI poražen, poleg tega pa mu ni bilo težko predvideti, da bo prišlo prej ali slej do vladne krize, ki jo je s svojim korakom samo pospešil.
Dejansko je Saragat likvidiral sedanjo centristično vlado zalo, da bi ohranil centrizem. Sedaj bi bil pripravljen podpreti tudi začasno enobarvno vlado, da bi se nato po kongresu PSDI zopet usmeril k štiristrankarski vladni koaliciji.
Po sestanku, ki ga je imel tov. Togliatti s predsednikom republike, je dal novinarjem nekaj važnih izjav. Tov. Togliatti je nakazal kol izhod iz sedanje krize politični preokret, ki naj omogoči, da bodo prišle delovne m božice v vodstvo države, zato je treba prenehati s centrizmom in političnimi diskriminacijami proti levičarskim strankam. Sestavi naj se vlada, brez liberalcev, ki naj se opira na levičarske stranke. Sekretar KPI je obenem poudaril nasprotovanje enobarvni vladi DC. Kot prvi korak v zunanji politiki bi morala nova vlada zahtevati naj velesile prenehajo z atomski poskusi.
z zahtevo, da se sestavi vlada, ki bo sposobna izvesti potrebne socialne reforme in vzpostaviti prijateljske odnose z vsemi narodi.
Naša partija je te dni poslala resolucijo, ki zahteva listano, vitev vlade, katera mora upoštevati predloge parlamentarne skupine KPI in izpolniti dane obljube glede Trsta ter se zavzeti za ustanovitev dežele r ur-lanija - Julijska krajina.
Sestanek
predstavnikov Furlanije in Trsta za deželno avtonomijo
"prve dni tega meseca so se sestala v Vidmu vodstva federaciji KPI iz Vidma, Gorice in Pordenona skupno s predstavniki Centralnega komiteja naše partije. Razpravljali so o vprašanju deželne avtonomije ter še posebno o možnostih usta. n o vit ve dežele Furlanija-Juli j-ska krajina. 'Ugotovili so, da so se v zadnjem času razvile razne pobude okrog tega vprašanja, ki so se konkretizirale s predložitvijo v parlamentu raznih zakonskih osnutkov za novo deželno tvorbo.
Do sedaj so bili predloženi trije osnutki, kar dokazuje, da si gibanje za deželno avtonomijo vedno bolj utira pot med ljudstvom. Na sestanku so preučili in primerjali predložene zakonske osnutke ter ugotovili, da je osnutek, ki ga je predložil PSI, razen nekaterih očitnih protislovij, v bistvu v skladu z osnutkom KPI. Osnutek demokristjanov se razlikuje od našega predvsem zaradi omejenih zakonodajnih pravic, ki so predvidene za deželo glede na vprašanja, katera so življenjske važnosti. Poleg tega se v osnutku ne omenjajo zahteve Tržačanov in sploh ni govora o narodnih pravicah manjšin.
Predstavniki naše partije so podčrtali, da osnutek KPI izraža te zahteve in so obenem objasnili predlagane popravke, ki so bili poslani parlamentarni skupini KPI. Zakonski osnutek KPI je bil ugodno sprejet v širokih krogih ljudstva. Sedaj ga bo treba še bolj popularizirati, ker bo brez dvoma s široko diskusijo in študijem po-ediiiih pnfbivinov. ki »O zapo- j do udeležiii padeni, mogoče sestaviti enoten Trsta.
osnutek, ki bo najboljše odgovarjal ljudskim težnjam. V diskusijo so zato poklicane vse stranke in organizacije ter lista no ve. ker bo iz tega izšla usmeritev ljudstva in parlamen-ta. Le s široko akcijo bo mogoče doseči kar najbolj demokratičen zakon, ki bo odgovarjal ljudskim interesom.
V diskusiji na sestanku so predstavniki KPI in naše partije obenem ugotovili, da se z raznih strani postavljajo ovire, ki naj bi preprečile ustanovitev v državnem okviru katere koli avtonomne dežele. Predvsem je to opaziti pri DG in nekaterih ministrih, ki se upirajo izvajanju točno določene obveze, predvidene v republiški ustavi. Zato je bilo sklenjeno, da se ojači borbo za odobritev zakona Amodeo ter se obenem poziva vse prebivalstvo naj izrazi svojo voljo, kar bo nedvomno vplivalo na odločitev v parlamentu.
Odobritev zakona Amodeo je velike važnosti, ker daje ta zakon možnost deželnemu svetu, da sestavi v krajevnem merilu statut za našo deželo, ki ga mora nato odobriti z ustavnim zakonom parlament.
Na sestanku je bilo nadalje sklenjeno, da se bo predlagalo gibanju za deželno avtonomijo sklicanje drugega deželnega zborovanja, kjer bo prav gotovo prišla debata še bolj do izraza. D^-elno zborovanje ho obenem' napotilo za široko kam. parijo, ki naj kot zaključek privede do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska. krajina. Tega zborovanja se bo.
tudi predstavniki
Zaskrbljenost spričo
blazne tekme v atomskem oboroževanju
►	Miroljubni predlogi ZSSR
►	Nečuveni sklep NATO
►	Pobude proti atomski grožnji v Italiji
lavni štab NATO bo takoj ^ razpolagal z atomskim oro-žjern in vodenimi jedrskimi izstrelki. To je nezaslišani sklep, ki ga je v Bonnu sprejelo prejšnji teden 15 atlantskih ministrov. Toda jedrsko in atomsko orožje, ki so ga Američani že nakopičili v Evropi, ne bo izročeno vojskam držav, ki so članice Atlantskega pakta. mar. več bo z njim razpolagal vrhov, ni poveljnik NATO. ameriški general Norstad. Ameriška gencija A.P. ve tudi povedati, da predstavniki 15 držav Atlantskega pakta sedaj proučujejo neki «lajni načrt», na podlagi katerega bi se dalo to orožje takoj na razpolago, kjer koli bi se pokazala potreba za hrambo Evrope». S tem, da raz-
Po vsej deželi se te dni vršijo ke se postavlja naloga, da skrb. ’ sestanki in zborovanja, na ka- polaga z atomskim orožjem e-no pripravijo krajevne kongre- _ terih se izglasujejo resolucije d ino ameriški general Norstad
Prvomajsko zborovanje CGIL na trgu Perugino
se postavljajo članice Atlantskega pakta v še večjo vojaško
odvisnost ZDA.
Vest o težkih odločitvah, ki so izšle iz zasedanja NATO, so seveda vzbudile resno zaskrbljenost v svetovni javnosti. Člo. veštvo je tem bolj zaskrbljeno, ker ZDA in Anglija nočeta sprejeti miroljubnih predlogov, ki jih je že večkrat postavila Sovjetska zveza. Prav v zadnjem času je sovjetska vlada predlagala skupno ukinitev vseh atomskih poskusov, kar bi dalo možnost, da pride do učinkovitejših pogajanj za razorožitev, poleg tega pa bi se človeštvo rešilo pred nevarnostjo radioaktivnosti, ki nastajajo pri poskusih z atomskim orožjem.
Razen predloga za prenehanje poskusov z atomskim in jedrskim orožjem, je SZ predlagala ustanovitev demilitariziranega nevtralnega pasu, ki naj bi oddaljil za nekaj sto kilometrov vojaška oporišča NATO in Varšavskega pakta. Toda ta predlog je naletel pri vladali, ki tekmujejo v atomski oborožitvi, na gluha ušesa. Adenaue-rje va vlada je na vse sovjetske predloge odgovorila z naravnost izzivalnim tonom. Adenauer skuša obtoževati Sovjetsko zvezo izsiljevanja in groženj ter postavlja kot pogoj za zavrnitev atomskega orožja, splošno in kontrolirano razorožitev.
Na istem stališču sta ZDA in Anglija. Državni tajnik za zunanje zadeve ZDA Dul les je na svojem povratku z zasedanja NATO izjavil, da se v celoti strinja z uporabo vseh razpoložljivih modernih sredstev. Maršal Montgomery je moral sicer priznati, da ni takojšnje nevarnosti atomskega napada s strani Sovjetske zveze ; vendar pa bi
bila po njegovem mnenju «blaznost ustaviti razvoj atomske bombe».
Toda ZDA se danes ne zadovoljujejo več s tem. «la zalagajo vojske NATO z atomskim orožjem. Začele ga bodo pošiljati tudi na Formozo. kjer imajo svoja vojaška oporišča. To se jr zvedelo iz skupnega poročila, ki sta ga izdali vladi ZDA in Cankajšeka. Ameriška letala na Form ozi bodo namreč opremili z vodenimi izstrelki «Matador», ki dosežejo daljavo kakih tisoč km.
Spričo vedno večje atomske nevarnosti, ki se zaenkrat konkretizira v predvidenih poskusnih eksplozijah, se v vsem sve-tu konkretizirajo večje in manj. se protestne akcije, ki zajemajo ljudi vseh slojev in poklicev, od preprostega delavca pa do uglednega znanstvenika. Tako je morala Anglija, spričo od po. ra javnega mnenja, odložiti svoje poskuse z vodikovo bombo na Božičnih otokih na mesec junij. V zvezi s temi posku. si je dr. Linus Pauling. Nobelov nagrajenec za kemijo izjavil, da bodo ti poskusi stali najmanj tisoč človeških življenj ter povzročili kakih 21+.000 primerov kostnega raka.
Posebno aktivno je postalo v zadnjem času gibanje partizanov miru v Italiji. Toda protesti proti atomskemu oboroževanju se širijo tudi izven vrst tega gibanja. Tako imamo primer občinskega sveta v Veroni, ki se je enoglasno izjavil za prenehanje atomskih poskusov, poleg še rele vrste sestankov vidnejših osebnosti iz področja kulture in znanosti, zdravstva itd., ki so se javno izjavile pro. ti atomskemu in jedrskemu u-mžju.
a.
Stran 2
DELO
11. maja 195^ ma
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
V sekcijah
in celicah diskusija
o statutu K Pl
problemi
katerih se di-skuti ra v predkongresni fa-zi, je za vse tovariše še posebne važnosti statut Komunistične partije Italije, ki ureja notranje življenje nad dva in pol mi. lijona članov.
Statut, ki ga je odobril VIII. kongres ohranja in celo podčrtuje potrebo po partiji novega tipa, ki je bila ustanovljena v Italiji takoj po osvoboditvi. To je partija delovnih množic, ki jo sestavlja veliko število delavcev. kmetov in naprednih intelektualcev.
Ne more biti dvoma, da partija kot je KPI, ki je dala misleca in voditelja kot je bil Gramsci, partija, ki je aktivno kljubovala fašistični diktaturi, bodisi v Italiji kot v inozemstvu in je dala tako velik doprinos v vodstvu in z borci v osvobodilni borbi, bo gotovo znala voditi vso organizacijo po poti, ki jo nakazuje statut VIII. kongresa.
Statut je osnmni zakon par-
tije in ureja njeno notranje življenje. Člani partije in partijske organizacije ga morajo spoštovati in skrbeti, da se ga spoštuje. Prvi pogoj, da se zagotovi spoštovanje statuta je, da se ga pozna, preuči, da se ga obrazloži članom, prav posebno novim članom.
Poedini členi statuta podčrtujejo kot trajno veljavno načelo, to je demokratični centralizem, ki je osnovno načelo, katero ureja notranje življenje Komunistične partije. Izvajanje tega načela mora imeti pomen borbe proti birokratskemu centralizmu. Statut predvideva naloge izvoljenih organov. Izvoljeni organi se bodo pri določanju linije in vodstvu poslužili sodelovanja širokega kroga tovarišev, ki bodo vključeni v komisije za preučevanje raznih vprašanj in za razne pobude; to bodo tovariši, ki ne pripadajo partijskemu aparatu ali vodilnim organom.
V statutu najdemo novost in
Rojstvo
revizionizma
Iz dunajske revije (AV eg u. Ziel, ki obravnava vpra-sanja demokracije in znanstvenega socializma povzemamo članek o nastanku revizionizma.
V
svetovnem komunističnem gibanju se mnogo govori o borbi na dveh frontah, proti dogmatizmu in proti revizioni-
Dogmatizem. je izpolnjevanje oblik in metod, v i ne odgovarjajo več razvoju:	privrženost
formulam in citatom, ki nadomeščajo ustvarjalno izvajanje marksizma z njegovim dobesed-nim tolmačenjem ; slepo posnemanje izkušenj bratskih partij, odpovedujoč se izvajanju, ki od. govarja pogojem lastne dežele. Revizionizem je sistem pojmov, ki hoče revidirati osnovne pojme marksizma, in sklicujoč se na nove elemente, stvarne ali dozdevne, hoče dokazati, da je razredno gledališče marksizma preveč «ozko», «preživelo», «za starelo». Dogmatizem in revi zionizem si drug drugemu od bijata žogo. Trmoglavi dogmati zem daje lahke argumente revizionistom, dočim breznačelni revizionizem daje dogmatizmu videz pravice do obstoja.
Rojstvo revizionizma predstavlja knjiga Edvarda Bernsteina: «Predpostavke socializma», ki je izšla leta 1898. Če čitamo to knjigo, bomo našli v glavnem vse osnovne linije današnjega revizionizma, čeprav sled. nji izkorišča danes kot vedno v zgodovini delavskega gibanja geslo «obnovitev». Zanimiv je tudi trenutek, ko je izšla Bernsteinova knjiga. V svojem odgovoru Bernsteinu je Kautsky takrat napisal, da je bila konjunktura (to je gospodarska perspektiva, op. prev.) teren, ki je redil knjigo in se je tako izjavil:
ge pa je prišlo do velike gospodarske krize.
Bernstein je nadalje odkril, da «ne obstoja več enoten delavski razred, marveč cela hierarhija razlikovanih delavcev in da je med posameznimi skupinami samo omejen čut solidarnosti.» Ne obstoja torej več raz. red proletariata in torej niti za. vest proletarskega razreda. To je točno isto, kar je pred dvema letoma «znova» odkril in povedal skoro z istimi besedami Fritz Klcnner (sedanji eksponent avstrijskih socialdemokratov, prip. prev.)
Bernstein smatra parlamentarno demokracijo kot «ukinitev razrednega gospostva, tudi če ni že dejanska ukinitev, razredov». Parlamentarna demo. krači ja ne nudi «nobenemu razredu politični privilegij» in se nahaja zato iznad razredov. Tako se je že ustvarila idealna država, isto tako dobra in pravična za brezposelne kot za milijonarje, za tiste, ki živijo od dohodkov in za podjetnike.
sicer, sklicanje vodilnih organov in kongresov na zahtevo ene tretjine vpisanih v terenske organizacije ali odgovarjajoče. To se je uvedlo za vzpodbujanje iniciativ s strani baze in da se preprečijo birokratske okostenelosti. Tudi za važnejše sklepe se bodo vodilni organi poslužili sodelovanja terenskih organov in sicer preko posvetovanj po tisku ali vprašalnih pol.
Največja novost v statutu pa je ustanovitev, v vseh stopnjah organizacije kontrolnih organov, ki bodo stali ob strani vodilnim organom. Za spoštovanje demokracije, statuta in za red v upravi. Ti organi so sekcijska nadzorna komisija, federalna in centralna kontrolna komisija, sekcijska. federalna in centralna nadzorna komisija za u-pravo.
Statut določa kriterij za izvo. litev vodilnih organov ter priporoča vključitev delavcev, kmetov, intelektualcev, ki so povezani s proizvodnjo ; podčrtuje načelo enotnosti partije, discipline, to je, da vsak član sprejme zavestno program partije in se obveže, da bo deloval za njegovo uresničitev ; predvideva nadalje, da se v KPI lahko vpišejo državljani neglede na veroizpoved in njihova filozofska pojmovanja, seveda, da sprejmejo program partije in se obvežejo, da bodo delovali za njegovo uresničitev.
Statut ki ga morajo tovariši preučiti in razpravljati izraža demokracijo Komunisti, čne partije Italije, partije, ki je prisotna na vseh področjih nacionalnega življenja, vodi de-Io za izgradnjo nove družbe preko italijanske poti v socializem, v duhu mednarodne solidarnosti z vsemi bratskimi partijami.
ELIO GIACOMIN
Prvomajska delavska povorka
Diskusija v Sovjetski zve2
o reorganizaciji gospodarstva
r
V.
■■inumili
Q ovjet»ki časopisi so na širo-ko odprli svoje strani člankom, pismom in notam oseb, ki v pretežni večini niso profe-sionisti žurnalizma; gre za delavce raznih kategorij in pokli. cev, tehnike gospodarstvenike, odvetnike, zdravnike, študente, upravnike, znanstvenike. Vsa dežela sovjetov razpravlja o problemu, ki je življenjske važnosti : kako boljše reorganizirati upravljanje narodnega gospodarstva za pospešitev ritma pohoda v komunizem
Tudi letos so se prvomajske delavske povorke in zborovanja ua trgu Perugino udeležili tisoči tržaških delovnih ljudi iz vseh mestnih in okoliških okrajev ter s podeželja. Prve skupine so se začele zbirati pri Sv. Jakobu že pred določeno uro in kmalu se je na Largo Pesta-lozzi zbrala velika množica, ki se je uvrstila v dolgo povorko, ki jo je otvarjala skupina skuteristov z rdečo zastavo. Sledilo je vodstvo nove DZ ter nato delavci iz tovarn in delovišč vseh poklicev in kategorij. Slika nam kaže samo del velikanske povorke, ki se odvija po ulici Madonnina. Prve vrs,te povorke so se že bližale trgu Perugino, medtem ko so se zadnje skupine še vedno uvrščale pri Sv. Jakobu. Kljub policijskim omejitvah, je tržaško delovno ljudstvo tudi letos pokazalo svojo silo in moč, ki je prišla do izraza v dopoldanski prvomajski manifestaciji, kot tudi na popoldanskih ljudskih veselicah, ki jih je organizirala naša partija.
Koncem meseca marca so bile objavljene leze iz poročila tov. Hruščeva o «izboljšanju upravljanja industrije in gradbeništva», o katerih ho razpravljal Vrhovni sovjet. Centralni komite KP SZ in ministrski svet ZSSR sta sklenila, da postavita to vprašanje pred vse ljudstvo, ki bo o njem sklepalo. Ko bodo meseca maja poslanci Vrhovnega sovjeta razpravljali o potrebni zakonodaji, bodo popolnoma na lekočem o željah in predlogih ljudstva.
Ni prvič, da sc v ZSSR razpravlja o upravljanju narodnega gospodarstva. Toda tokrat gre za korenite spremembe. Do sedaj, to je kakega četrt stoletja so sektorje gospodarstva u-pravljala ministrstva in osrednji uradi. Sedaj gre za to, da se vodstvo čimbolj približa bazi. Ovajajo se nove oblike na podlagi načela teritorialnosti, kot so posebno gospodarski sveti, ki bodo nadomestili ministrstva in centralne organizme v sektorjih proizvodnje.
Kakšni so razlogi, ki narekujejo to spremembo?‘V povojnih letih sta industrija in narodno gospodarstvo ZSSR na splošno dosegla zelo visoko raven. Nastale so važne kvalitativne spremembe v razvoju proizvodnje. Hiter tehnični napredek stalno ustvarja nove sektorje, sovjetsko gospodarstvo postaja vedno bolj zapleten in raznolik organizem. V raznih conah prostrane dežele (nekatere od teh p re. segajo po področju in obsegu proizvodnje najnaprednejše dr-
▻
Najrazličnejši predlogi iz tovarn Tudi zapadni tisk se po svoje zanm Grobo potvarjanje sovjetske stvarnosti
četrte: čel d Ustiva
Razredno
gospostvo
proletariata
Razvojni proces države in družbe
«Bernstein pravi, da so sedanji gospodarski in politični pogoji normalno stanje družbe, pojasnjuje politično stagnacijo kot počasen toda gotov napredek po poti demokracije in socialne reforme, misli, da se današnja nečuvena blaginja lahko podaljša v nedogled in tako pri. baja v optimizem pri pojmovanju razvojnega procesa države in dražbe, ki je popolnoma brez podlage in se bo moral zrušiti ko bosta nehala politična stagnacija in gospodarska blaginja».
Katere so bile osnovne misli Bernsteinove knjige? Pojem, da so krize po zaslugi planifici-ranega dela kartelov (danes bi rekli «monopolov», op. prev.) in elastičnosti kreditov premo-šeene do take mere, da «je malo verjetno, da bi se vsaj za precej dolgo dobo pojavile splošne krize v kupčijah, kot so bile prej.» Bernstein je vidci jamstvo trajne konjunkture v «novih momentih kapita-
Iz te ocene splošne demokra. cije iznad razredov, je Bernstein izvlekel tudi zanikanje potrebe, da se po poti socializma postavi razredno gospostvo proletariata (diktatura proletariata) in da se z vsemi potrebnimi sredstvi podvrže poražene izkoriščevalske razrede. Bernstein je zanikal vladi pod vodstvom delavskega razreda pravico, da se tudi samo dotakne osebne svobode kogar koli. Kautsky je na to tako le odgovoril:
«Precej dvomljivo je, da se bo ob polnem spoštovanju njihove osebnosti, lahko prišlo do živega elementom kot so pruski junkerji, Rockefellerji in Goul. di, veliki in mali banditi, ki se zbirajo v francoskih glavnih štabih.»
Čas se po letu 1898 ni ustavil. Toda splošne linije revizionizma so ostale iste in predvsem je enaka njihova smer proti razrednemu gledišču marksizma. Zato so še danes popolnoma veljavne besede, ki jih je napisal Lenin 1899. o revizioni-
Nemogoče stališče
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllu
Članek iz sovjetske revije “ Novi cosi“ št. 16, ki ga je spisal J. Slavine
Uyiwa». Lel» dni p e izdaji knji-
«In sedaj vprašamo: Kakšen nov doprinos so dali tej teoriji jezični «novatorji», ki so se zbrali okrog nemškega socialista Bernsteina? Prav nobenega. Po njihovi zaslugi znanost, ki sta nam jo zapustila Marx in Engels z dolžnostjo, da jo nadalje razvijamo, ni napravila niti enega koraka naprej. Oni niso naučili proletariata nobene nove metode borbe. Šli so kot raki, pobirajoč drobce zaostalih teorij, medtem ko ne pridigajo proletariatu teorije borbe, marveč teorijo predaje pred najhujšimi sovražniki proletariata, pred vladami in buržoaznimi strankami, ki stalno išče-jo nova sredstva za preganjanje seeialislev.»
T ist «Borba» je 5. aprila ob-javil članek tovariša Vlajka Begoviča, člana Centralnega ko. miteja Zveze komunistov Jugoslavije. Avtor izraža svoje nezadovoljstvo zaradi nekaterih o. pazk, ki so bile napravljene tovarišema E. Kardelju in K. Po-poviču s strani vodilnih osebnosti Sovjetske zveze in Madžarske ob priliki zadnjih razgovorov v Moskvi. List smatra te opazke za neopravičene in v protislovju z resnico.
Ali je res tako? Opozoriti je treba, da so nekateri jugoslovanski voditelji, zapirajoč o-či pred kontrarevolucionarnim značajem vstaje na Madžarskem, mislili, da ji lahko pripišejo «revolucionarni značaj». Pri ocenjevanju teh dogodkov so praktično zavzeli stališče,
stva, so bile sodbe o dogodkih in obnašanju Imre Nagyja popolnejše in jasnejše.
Zelo čudno je, da je «Borba», ki na splošno ne prizanaša z grajo dogmatikov, je tokrat po. kazala tak nagib k dogmatizmu. Življenje ne zastaja; z vsakim novim dnem nudi nove elemente za sodbo. Gyorgy Lu-kacs n. pr., čigar ime je «Borba» tolikokrat citirala, ‘se je sedaj vrnil v Budimpešto. Evo novega dejstva pred katerim bo moral beograjski list sedaj zapreti oči.
slično kot imperialisti. Da se človek o tem prepriča, je dovolj če prečita številke «Borbe» v katerih so objavljeni govori E. Kardelja, K. Popoviča in številnih drugih.
V. Begovič hoče na vsak način opravičiti to gledišče o madžarskih dogodkih in zrušiti ar. gumen te, ki se postavljajo z druge strani. Zato se je zatekel k metodi, ki je precej primitivna. V. Begovič zbira izjave, ki so jih dali predstavniki mad. žarske delavsko-kmečke revolucionarne vlade v različnih obdobjih in v različnih okoliščinah. Po avtorjevem mnenju mora ta igra služiti kot opora stališčem nekaterih jugoslovanskih voditeljev glede na kontra. revolucijo na Madžarskem.
Novi elementi za sodbo
Toda kaj pravijo citati, ki jih navaja «Borba». Slednji tr. dijo samo, da se je prava vloga imperialistov pri organiziranju vstaje odkrivala postopoma kot so se razvijali dogodki, da je izdajstvo Imre Nagyja postalo očividno le postopoma. Povsem naravno je torej, da čim se se pojavljala neva dej-
Socialistični
tabor
Toda V. Begovič se omejuje na ponavljanje mnenj, ki niso ne nova in ne pravilna. Slednji vztraja pri svojih napadih proti madžarskim komunistom in proti delavsko-kmečki revolucionarni vladi. V svojih pripombah k članku V. Begoviča je budimpeštanski list «Nep-szada» 12. aprila iznesel izvrstne argumente s katerimi je o-značil njegove napade kot kle-vetniške.
V. Begovič hoče dokazati, da so bile kritike iznešene proti nekaterim jugoslovanskim osebnostim, narekovane od nekakih nepoznanih specifičnih name-
«Gre za določeno politiko predsodkov, ki so v protislovju z našo stvarnostjo in našimi mnenji» —- tako piše avtor. Trdi tudi, da obstoječi ideološki spori med deželami socialističnega tabora in Jugoslavijo, ne izhajajo iz načelnih vprašanj, marveč iz interesov skupin. In tako skuša spraviti ob ugled so. cialistični tabor.
«To je predvsem — piše Begovič	vojaška organizacija
držav, ki je sicer nastala zaradi stvarno obstoječe mednarodne konjunkture, organizacija, ki je lahko določene veljave za socia-ližem in je še prav posebne važnosti za ZSSR, kot svetovne velesile».
Gre torej za nov poskus, bi se prikazalo socialistični bor kot umetno ustvarjeno vojaško grupacijo. Nadalje daje Begovič razumeti, da je bila ta grupacija ustvarjena predvsem v interesu Sovjetske zveze in da je SZ napravila iz te grupacije orodje za svojo politiko «velesile».
V.
Zavestno ali nezavestno, Begovič dejansko povzema ene izmed priljubljenih tez impe rialistične propagande. Res je, da je skušal zavrniti žalostno dejstvo in sicer, da so nekateri jugoslovanski voditelji v svojih sodbah o madžarskih dogodkih zavzeli slično stališče kot «svobodna Evropa». Toda v svoji definiciji vloge socialističnega tabora, se sam postavlja na tako stališče.
Sovjeti smatrajo, da predstavlja ustanovitev socialističnega tabora veliko zgodovinsko pridobitev. Res je, da je Sovjetska zveza globoko interesi-rana na okrepitvi sile in enotnosti socialističnega tabora. Toda vse to ne zaradi tega, da bi bil ta tabor orodje sovjetske politike, kot bi hotel prikazati V. Begovič. Skupnost socialističnih narodov je draga vsakemu sovjetskemu državljanu, ker dokazuje triumf komunističnih idej, ker tabor socialističnih dežel brani velike pridobitve delovnega ljudstva teh dežel in pomaga delovnim ljudem vsega sveta v njihovi borbi za narodno in socialno emancipacijo.
Okrepitev
prijateljstva
Solidarnost socialističnih dežel je neobhodno potrebna za vse, ki so v veliki družini narodov, enakopravnih v svojih pravicah, prosti imperialistič. nega jarma. Evo kaj je dejal tovariš J. Cyrankiewicz, predsednik poljske vlade 10. aprila, ob priliki .svojega obiska na Kitajskem: «Poljska je majhna dežela, z maloštevilnim prebivalstvom, šteje samo 28 milijo-
nov prebivalcev. Brez velike socialistične družine bi Poljska ne bila v stanju braniti sama .svoje neodvisnosti in ne graditi socializma. Prav zaradi tega zastavljamo vse svoje sile za krepitev prijateljstva in solidarnosti s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije ; zaradi tega nam je kitajski narod tako drag, kot nam je draga Komunistična partija Kitajske».
Jamstvo
neodvisnosti
Ni dvoma, da tudi delovni ljudje Jugoslavije stremijo za o-krepitev prijateljstva z narodi
zave Zahodne Evrope) je raztresenih nad 200.000 industrij skih podjetji, nad 100.000 grad. bišč. Zato je razumljivo, da je vedno težje uspešno voditi vse te komplekse iz enega samega središča.
Diskusija o predlogih Centralnega komiteja KP SZ in sovjetske vlade, ki so obrazloženi v tezah iz poročila tovariša Hruščeva dokazuje, da jih sovjetsko javno mnenje smatra v glavnih obrisih za potrebne.
Kateri so bistveni elementi diskusije, o katerih vprašanjih se največ razpravlja?
Elementi
diskusije
Prvo vprašanje o katerem se največ govori, je upravljanje industrije in gradnje na. gospodarskem področju, izneseni in objavljeni so bili tudi že podrobni predlogi glede ustroja gospodarskih svetov v Moskvi, na področju Leningrada, Belorusije, Estonske, Uzbekistana, Moldavije itd. Seveda ne manjka najrazličnejših predlogov. Ravnatelj neke velike tovarne v Moskvi tov. Tavetkov ne misli, da je potrebno ustanoviti samo velika gospodarska področja. Po mnenju nekaterih, število teh področij ne bi smelo biti večje od števila obstoječih ministrstev.
Slično gledišče izraža predsednik komisije za sestavljanje načrta v Irkutsku tov. Silinski, ki je predlagal ustanovitev gospodarskega sveta za vso vzhodno Sibirijo. Nekateri se s tem ne strinjajo, ker menijo, da bi upravljanje tako obsežnega področja povzročilo prav take te-težavc, kot jih imajo danes ko upravljajo iz prestolnice podje. tja, ki so raztresena po vsej deželi in podrejena kateremu koli ministrstvu.
Proces reorganizacije poslavlja kot lak resne probleme. Udeleženci diskusije opozarjajo na nevarnost, da bi lahko prišlo do pretrganja gospodarskih vezi, ki koristno vežejo razne pokrajine. Podčrtuje se velika vloga, ki jo ima Gosplan (komisija za državni načrt) pri u-rejanju načrtov republik, pokrajin, gospodarskih področij, tako da lahko jamči pravilno porazdelitev proizvajalnih sil.
Nekateri predlagajo naj se reorganizacija izvaja postopoma. Tako je n. pr. tov. Glebov-ski, ravnatelj tovarne mehaničnih izdelkov na Uralu predlagal naj se v prvi fazi še ohranijo ministrstva za gospodarstvo in naj se jih ukine šele pozneje. Ta predlog je naletel na kritike; opozarja se, da bi samo zaviralo reorganizacijo in kompliciralo način upravljanja
laganju razsodniki, sc bomo zadovoljili z analizo nekaterih tez reakcionarne propagande.
Ta propaganda hoče pred. vsem prikazati, da naj bi bila reorganizacija oblike upravljanja v ZSSR posledica «krize». Narodno gospodarstvo ZSSR se nenehno razvija ; obseg industrijske proizvodnje, nacionalni dvdiodek, storilnost dela naraščajo s takim ritmom, da bi nas lahko zavidala katera koli kapitalistična dežela; življenjska raven sovjetskega ljudstva se dviga. Treba je v resnici imeti zelo bolno domišljijo, da se vidi v tem znake krize!
Ne gre za krizo, marveč o-bratne, gre za nagel razvoj našega gospodarstva. Pokazala se je potreba po spremembi oblik gospodarskega upravljanja, da se nudijo večje možnosti razvoju proizvajalnih sil, da se boljše izkoristijo obstoječi viri, da se vzpudbuja iniciativa in ener. gija množic za še hitrejši ritem v razvoju gospodarstva in blaginje ljudstva.
Nova laž buržoaznih novinarjev. ki skušajo klevetati sedanje oblike gospodarskega u-pravljanja v ZSSR: če se je o-pustilo stare oblike, če jih celo sovjetski tisk kritizira, to pomeni, da je socialistični sistem u-vajal do danes neučinkovite metode gospodarskega upravljanja in da je nenadoma ta sistem v popolnem razsulu.
Primitivno
presojanje
To je v resnici precej primitivno presojanje. Tudi iz površnega poznavanja zgodovine gospodarstva ZSSR je znano, da je sovjetski sistem upravljanja
ažn0 k
ftfe sv je zni *' film Prizna
n. pr. Evans, da «se Sovjlšje z] zveza čuti vedno bolj v«1 drugi posnemati psihologijo kshom T lizma». Londonski «TimeslOn i opisuje novi ustroj sovjeta zve gospodarstva modruje,, drfdeset zamišljeno «v široki merit vzorcu Jugoslavije».
Bistvo
dveh diskusij
Lukraj '« Yant nny Fa ri «Ca 'ja, ko
ti, z «
.Nn tei lahko čl! komis
matiju
morda
Upravičeno vpraša, kjer so ti gospodj' „osl(? deli kaj takega, ki bi uprin,, ((g lo njihovo govorjenje o pi#
kapitalizma? 0*jrjanje> ena sama kapitalisbta» v dežela, kjer bi se lahko ‘ni jlm nekaj kar je podobno gfec. £pr danskim svetom ali Gospl| filmo Zelo lahko je najti načelni Qresso like med predlaganimi ijenj j(1 membami za upravljanje judsk-i|!DR n.
jetske industrije in mctoTlR jy( ki jih imajo danes v Jugo|valu j., ji. V Sovjetski zvezi ni nifi za £ea mišljena uvedba takozvane Uradne tonomije proizvajalcev», kina se i imeti za velikntie
ne more imeti za veuiu'ne pre(j derno industrijo, ki potrtih (jr-centralno vodstvo, nobene r tirne koristi.
"kvir iinetn
Se nekaj besed o verzij prvi jo je razširil tisk politici® «On, sebnosti v nekaterih kapi"jc rež enih deželah. Ti ljudje J)as znali najti nič boljšega, k1 'posoli so označili spremembo Jre je m darskega upravljanja v 1 zfeglas za vojaško, to je napadal^riško <
hudo. Takšne trditve
Ilo
'Po. p,
razlagajo samo z zares obnfet gr,k
idiotizmom. Avtorji teh '^"ntzaki verjetno niso zmožni dstUs» jr drugače, kot na militari' dramo način, na tekme v oborože’ in zrt. Če bi imeli le količkaj ribjega -misti, bi morali 'razumeti, 3 lep'tan nobena država, ki ima nar katerer bi lotila raznih
ne namene, ne
in organiziranja gospodarskega kompleksnih ukrepov za Mu ,|0;
ganizaeijn svojega gospoda*», Ja
socialističnega tabora, z narodi ' namevst0’ da bi ga poenostavilo.
Sovjetske zveze, ki so v teku vojne pomagali Jugoslaviji v njeni borbi za svobodo in neodvisnosti. Nekoč so jugoslovan. ski voditelji to priznavali. Kot je dejal E. Kardelj septembra 1947, so narodi Jugoslavije razumeli že v teku vojne, «da je bila borba Sovjetske zveze tudi njihova borba. In prav v teku vojne so naši narodi še boljše razumeli, da je bratsko zavezništvo Moskva-Beograd najbolj gotovo jamstvo njihove" neodvisnosti a
Upravičeno sc lahko trdi, da obstoj mogočnega socialističnega tabora, ki ga vodi Sovjetska zveza, tudi danes jamči jugoslo. vansko neodvisnost. Obstoj tega tabora je podpora za vse narode, ki gradijo novo življenje.
V. Begovič se torej popolnoma neupravičeno pritožuje, češ da imajo kritike izrečene proti temu ali onemu jugoslovanskemu tovarišu namen «pritiskati» na Jugoslavijo zato, da jo «prisilijo, da se uvrsti na eden ali drugi način v ta tabor».
Socialistične države slonijo na leninističnih načelih enakosti pravic, spoštovanja neodvisnosti in medsebojnega nevme-šavanja. Tako so ludi brez podlage argumenti glede «pritiska», ki naj bi se izvajal nad Jugoslavijo. Samo od te dežele je odvisna odločitev, če je ali ni član skupnosti socialističnih dežel.
Ko kritizira to ali ono zgre-
(NadaljevanJe na /1' strani) J. SLAVINE
Važne ideje so bile iznešene kar se tiče porazdelitve kadrov. Predlaga se naj se centri za raziskovanja, laboratoriji in višji šolski zavodi premestijo v bližino proizvodnega centra.
Povišanje storilnosti v tovar. nah, raztegnitev pravic voditeljev podjetij, pospešitev tehničnega napredka, materialno vzpodbujanje delavcev, izpopol-nitev planificiranja in statistike, so samo nekatera izmed številnih spornih vprašanj.
Teze iz poročila dogma
niso
Vidno je torej, da udeleženci diskusije ne smatrajo teze iz poročila Hruščeva za dogmo. Treba je takoj poudariti, da ta dokument ni imel nikakor namena dajati definitivna napotila o vseh konkretnih problemih in zato bo novi ustroj izšel iz diskusije, ki je v teku in ratificiral ga bo Vrhovni sovjet. Jasno pa je obenem že danes, da je predložene predloge v svojem bistvu, sovjetsko ljudstvo sprejelo s soglasnim odobravanjem.
Objava tez iz poročila N. Hruščeva in diskusija sta povzročili še drugo diskusijo in sicer v tisku zahodnih monopolov. V resnici ni mogoče govoriti o diskusiji : komentatorji se enostavno prepuščajo fantaziji za potvarjanje značaja gospodarskih ukrepov in položaja v naši deželi. Ker nimamo mož. n osti, da bi bili v tej tekmi v
življenja popolnoma uspel. Ministrstva in specializirani uradi so vršili velikansko in pozitivno vlogo za razvoj našega gospodarstva. Sistem, ki je do danes v veljavi je omogočil, da se je v kratkem času ustvarilo nove industrije, predvsem težke, da se je zgradilo z brzim tempom specializirane kadre. Zasluge tega sistema so omogočile Sovjetski zvezi, da je postala ne samo druga industrijska sila v svetu, marveč tudi. da je po vojni hitro obnovila svoje gospodarstvo. Zato je reorganizacija gospodarstva dokaz iskanja novih oblik, agilnejših, prilago. jenih današnjim pogojem, nikakor pa ni to dokaz napak v socialističnem sistemu.
Ko komentirajo buržoazni po. lemizatorji teze iz poročila N. Hruščeva, iznašajo večkrat povsem domišljave domneve. V H. stu «Wall Street Journal» trdi
to tembolj, ker ti ukrepi vTI prek bujajo krajevne iniciativna na^ likvidirajo številne eefl^o. organe.
To je bistvo dveh disku'; se danes odvijata okrog 11 poročila N. Hruščeva. plodna in izraža interes* lovnih ljudi, ima kot cil
popolnitev oblik in metfl'i
izgradnjo komunistične un Druga je dejansko le pc da bi za vsako ceno blatil v cialistični sistem in kR\W ' gorečo željo sovjetskega , stva za nadaljnji procvit države. Toda ti poskusi vnaprej obsojeni. Ne k' je ^ in ne podtikanja sovražtu socializma, ne morejo pr^h ti sovjetskemu ljudstvu. kratk mu gospodarju v lastni id ji fischi čimbolje rešilo svojec^ ^ ljenjske probleme.	M
F

OSIPENfLin/tfco
'peljh,
->1 lpr z
«S<
ZA VSAKOGAR NEKA1::; -
------- —------------{i«,
pon so
4Zjed°
jeval v nekem	listu
«Vprašanja in odgovori.v Ftlljol ga line je prejel	pismo:	"fh,e<u	"
sem. da ribe zavoljo	patria	1
ki ga vsebujejo, ugodno ,;jn,ya /J jo na razvoj možganov,	■ °
lahko poveste, koliko	^
moral pojesti?»	*Pat"
Mark Twain je odg°f Fqz. ' «Za vašo potrebo bi zadol*<ist srednje velik kit.»	vin ’
♦♦♦	h eZ
K slavnemu ruskemu
ruskemu L ***&», ku Puškimi je nekega \ nu*lov šel uslužbenec zavarovaln# be in mu rekel:
«Sem uradnik največj? rovalne družbe in sem pA
vam zavarujem
«Končno bom imel tudi jaz stanovanje z električno razsvetljavo».
♦♦♦
Na zatožni klopi sedi žepar. ((Ali ste v svojem življenju kdaj storili kaj dobrega tudi za svojega bližnjega?» vpraša sodnik porogljivo.
Žepar se namuzne in odgovori:	«Kar pomislite, gospod
sodnik, leta in leta so imeli trije kriminalni uradniki z menoj posla, da so se kar dobro preživljali.»
♦♦♦
Ameriški satirični pisatelj Mark Twain je nekaj časa ure-
Si
p<
vam, da nje!»
a Zakaj? » ga je	,
škin.	ije 1 «i
«Kako, zakaj? Za prirfle,^\ sh ti, vendar...»
«O, meni to ni potreb^Ij j^*Vali sem nesmrten!» ga je	ot k
Puškin.	tnj?eil^c
k?dl »h,
♦♦♦
Neki ameriški zve.
^jzdoslo'kì j. Pe predavanju trdil, da 7110
ca polagoma pojema in čez 80 milijonov let r\ izčrpano.
((Koliko let bo trajalo ^ vite?» je vprašal nekd0 poslušalci.	*
((Osemdeset milijonovJ	l
__rti i'y
((Ah, jaz pa sem že	iV
v*lil
-. to zgodilo že v & ni h let,» je dejal glas i*	^ei
stva potolaženo.	re
KULTURA IN ZNANOST
62
r
i.
V Cannesu se je začel
mednarodni filmski festival
■■lllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllìllllllllllllll.llllllllillllllllllllllillllllìllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll'lllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllìllllllilìlllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllilllllllllìlllllllilllllllllllllllllllllill
) Viden napredek umetniške ravni predloženih filmov
I Doslej najbolj zanimiva francoski film “Oh, ki mora umreti “ in sovjetski “Enainštirideseti“
) Ugoden sprejem “Doline miru“
US1J
četrtek 2. maja se je začel deseti mednarodni fil-pestival v Cannesu. Udele-nnjfl Se	držav, ki so za
®žno kulturno manifestacijo e 6^e svoje najboljše' filme. 'OSfl znano, tekmujejo prija-** filmi za visoka festival-Priznaja, med katerimi je «se Sovjfišje zlata palmova vejica.
bolj vf1 drugimi tekmuje Francija 3»ij° kflhiont režiserja J ul era Dassi-«Times*0n? mora umreti», Sov-•j sovjeta zveza s filmom «Ena-ruje.. deseti», ki ga je re-)ki meril ruladi režiser Grego-w-	f^ukraj, Anglija z «Nesre-
‘a Vantzeju», ZDA s filmom 11 nV Face», Italija s Felliniji «Cahirijine noči», Jugo-kot smo že svojčas po-n z «Dolino miru» itd. ,vVen tekmovanja je festival-Jahko cj komisija povabila kot ča-gospodj' goste na festival Delberta 1 b! uPlna «Bachelor Party», Wil-mje o Ba Wylerja «Prijateljsko nana.'' O^rjanje» in Kozinčeva «Don kapitalista», v katerem nastopa kot lahko 'ni jlJnak znani sovjetski i-dohno rac Cerkasov. Izmed francoli Gosp j filmov so kot gosta pova-i načelne, Bressonovo delo «Na smrt gammi kjeni je pobegnil».
avljanje Judska republika Kitajska in meto Nemčija sodelujeta na -- \ ugo valtl bot gostji in ne tekmu-zi ni m zq festivalske nagrade. Po-i oz v a ne uradnega festivalskega pro-1 <eV v v Se istočasno vršijo še po-1 v< * 1 fle Predstave izbranih filmov kl Potrrlh držav.
nobena okviru oficielnega progra-I Ullletniških filmov je bil o verzij prvi predvajan francoski politici1® «On, ki mora umreti», ki ih kapi1'Je režiral ameriški režiser ljudje .8 Dassin. Dassin je znan jšega, M s poso ben neodvisni režiser, lembo Up je moral zaradi preganjanj3 v j Soglasne komisije za proti-lapadaKriško delovanje umakniti v tye se <°P°- Film je povzet po ro-ares o bi1 ^ grškega pisatelja Nikosa ji teh tjpHtzakija «Ponovno križani ložni ftus» in prikazuje skozi ver-militari dramo Kristusovega trplje-oborožeM in žrtvovanja tragedijo da-ličkaj	človeštva, ki je še ve-
zumeti, ‘Optano in ponižano. Film, ima nap ‘aterem sodeluje vrsta igral-i lotila faznih narodnosti, je na fa-’°v za ru doživel velik uspeh in
gospodje, da ga bo kateri drllgi
ikrepi '^ prekosil. Zato mu tudi iniciatb lka napoveduje najvišjo na-ìe eefllpn.
m ,
Zaključni prizor iz sovjetskega filma «Enainštirideseti», ki uspeh na festivalu v C annesti in katerega glavna junaka sta Izolda Izvitskaja in Oleg Strigenov. Partizanska borka objokuje ljubljenega moža, nemškega oficirja, ki ga je kljub veliki ljubezni ustrelila, ko je skušal pobegniti. Bil je to enainštirideseti sovražnik, ki ga je podrlo njeno orožje.
Ogromno
bogastvo skrito v “črnem pesku"
obali
severnem
reke Athabasca, v delu pokrajine Alberta v Kanadi, se že dolgo vrsto let kopiči posebne vrste pesek, ki je nasičen s petrolejem. Ta dragoceni pesek je že leta 1788 odkril prvi beli raziskovalec Peter Pon d. ki je pa o njem povedal le to, da ga Indijanci uporabljajo bi gradnji ladij, ker ne prepušča vode.
Šele sto let pozneje je skupina iskalcev petroleja obrnila pozornost na ta pesek, začela ga je proučevati in prišla potem do zaključka, da pesek vsrkava petrolej nekje od spodaj in da se torej pod peskom nahajajo bogati vrelci tega dragocenega goriva. Začeli so luknjati zemljo na raznih straneh, toda trud je bil zaman. Zemlja pod peskom ni vsebovala ničesar. Pozneje so geologi ugotovili, da prihaja petrolej na neki drugi način v reko in napaja pesek v globini par sto metrov. Ta domneva je verjetno najbolj pravilna, kajti tudi sama voda reke ni preveč čista, marveč je nekako gosta, oljnata. Geologi so tudi ugotovili, da vsebuje črni pesek okrog 300 milijard sodov petroleja, torej več kot znašajo vse doslej znane svetovne rezerve.
Toda te dragocene zaloge petroleja ni mogel nihče izkoristiti, ker nihče ni vedel kako naj se petrolej oddeli od peska in vode. Prve poskuse je začela voditi deželna vlada, ki je leta dolgo omogočala postavljanje raznih naprav in preizkuša.
V naslednjih dneh so med drugimi predvajali jugoslovan. ski film «Dolina miru» režiserja Franceta Stigliča, o katerem se je kritika pohvalno izrazila. Film je posebno navdušil mlade gledalce.
Tudi sovjetski ljubavni film «Enainštirideseti» je bil sprejet z velikim odobravanjem, posebno zaradi krasnih barv in pretresljive ljubavne vsebine, ki je za sovjetsko kinematografijo dokaj nenavadna.
Komisiji, ki ocenjuje predlo, žene filme, predseduje akademik André Mourois. podpredsednica pa je znana filmska i-gralka Dolores Del Rio. Festival bo trajal 15 dni.
i disku*’1 okrog ‘va. P interesi kot cij n meWj lične <1(,: le p11 to blatil in klfj ‘tskega procvit
Ljubljanska Drama na gostovanju v Varšavi in Lodzu
'ft>.anil,el 1 jubljanske
Drame
le dni gos uval na P oljil1 s tem vrnil obisk polj-,	,	&edališčnikov,	ki so bili
dstVU- H kratkim
ejo
ra ŽV prfl/i
asini b.W Ut'C'mi " Ljubljani. Lju-• igralci so nastopih v tn V arsavi s Cankarje-
svoj? ds,t
N
t > t	Millerjevima
)SIPEN ^junkarna ((Spomin na dva ^ pljka » jn « p ogled z mo-
-----^ tpr z Molierovima kome-
AL a l{Sola za možen in «/z-
KAS;
Poroča ljubljansko caso-„	50 predstave slovenskih
rii .. doživele nepričakovan nori.»	"Spel‘- Kritika’ ^ je
ismo: "'tlj itjo /4er„„
’odno %il(l v inov.
oliko	.	.
istu
te predstave, je bila nev" v dan bolj navdušena.
predstava se je spre-ovacije in v nedvomno ^oje ljubtjanskim um et. % kakor tudi v iskrene \fQtije do Jugoslavije.
so ob otvoritveni nvh kateri so prisostvovala -Z16 poljske osebnosti, pre-* ^ Ludi po televiziji del .	pi so jip uprizorili
ič H *
> odg0 J iz bi	'
ikemu ega drf rovaio
a jr ec j° sem f’ rujem
n'"l<nom «Učitelj Jerman».
Sintetični
Penicilin
prekd" N,ek
ij, , ameriški profesor kc-i prime,%f sintetično izdelal deset fi,j(j.*'11 ipi 1 ina. ki so ga doslej ìOtreb^W ^lvali le IZ posebne pie-n je ^ip; r,t kaže, bodo novi sinte-, Predin lahko uporablja. 1 občutljivi bolniki. Sin-'zdosl^'i', jj' Penicilin je nekoliko 1,1°C’ dosedanjega, ima pa 'M»...1® Prednosti, ki jih do-hP ni
e
da to it , let f
imel.
ajalo i1’
nekdo
onov-*
,^'jv
Smrt ^umitelj a
(^tl yV^ ^kem siromaštvu je il	erlinski bolnišnici, kot
rev®ž, 75-letni Joseph
Massole, eden od izumiteljev prvega zvočnega filmskega traka. Z njim sta trak izdelala Hans Vogt in dr. Engel. Prvi film z novim zvočnim trakom so vrteli v Berlinu leta 1922. To novo iznajdbo so izumitelji takrat prodali neki švicarski družbi za nekaj tisoč frankov. Družba je s prodajo zvočnega traka ameriški družbi «Fox» zaslužila milijone, dočim je moral eden od iznajditeljev na stara leta umreti v največji bedi.
ROBOT
izpodriva človeka
p red nekaj tedni sta angleška kraljica in njen soprog o-biskala center za atomska ra-ziskavanja v Marweilu in ob tej priliki jima je bil predstavljen najnovejši proizvod elektronske tehnike, robot «veliki suženj». «Elektronski suženj», ki ga je zgradil angleški znanstvenik Stanley Storey za ceno 280 milijonov lir, je s svojimi kretnjami, ki so.značilne za člo. veka, začudil vse prisotne. Pod vodstvom znanstvenika, ki je stal v precejšni daljavi, je o-bril nekega hrabrega mladeniča, iz škatle z injekcijami je previdno jemal male steklenke, oponašal je kretnje prisotnih, kraljici je natočil v skodelico čaja, ki so ga potem vrgli proč, ker jc bil radioaktiven.
Toda ta robot je le eden od tolikih, ki že delujejo v Angliji. Prvega takšnega avtomatičnega človeka so Angleži izdelali že lata 1934, kot so jih začeli izdelovati manj ali več v vseh večjih in industrijsko močno razvitih deželah, predvsem v ZSSR in Ameriki. Prvi angleški robot je bil predstavljen v nekem salonu, kjer je po vseh pravilih lepega vedenja dostojno pil in jel, pokadil smotko in se približno pol ure s svojim hripavim glasom pogovarjal z gosti. Ko je izčrpal svoj besedni zaklad, se je priklonil
prisotnim in se vrnil k svojemu iznajditelju. Znan je tudi Deutsche v robot na tri kolesa, s posebno napravo, ki mu omogoča izogniti se oviram s pomo, čjo Ilerzovih valov, ki jih oddajajo njegovi 80 kg težki možgani. Po izjavah njegovega iznajditelja lahko sam pojmuje, ker na podlagi neke načelne direktive lahko izvrši ali ne izvrši določene kretnje ali dejanja. Vendar pa deluje tudi la robot pod vodstvom človeka in je izključeno, da bi mogel kdaj koli izvrševati popolnoma samostojna dejanja. V Angliji se skoro vsak mesec pojavi nov robot. Na cesti pri mestu Staine:-» deluje poseben robot, ki občuti približevanje avtomobilov, jih pozdravlja z roko in opozarja «Vozite previdno !» Nedavno je poseben robot u-radno otvoril neko razstavo.
Najbolj zanimiva pa je možnost izdelave robotov-avtomo-bilov, s katerimi bi lahko samo v Angliji ohranili šesttisoč človeških življenj letno, kolikor jih gre sedaj izgubljenih pri prometnih nesrečah. Avto-robot bo vozil avtomatično, potniki bodo lahko v vozilu čitali. govorili, gledali televizijske oddaje brez vsake skrbi. Robot bo «videl» vse, s posebnim radarjem bo zaznaval ovire in avtomatično zavrl vozilo.
Nekateri roboti so že izpopolnjeni. drugi se izpopolnjujejo in človeška domišljija gre dalje v še nevidene iznajdbe, ko bo stroj skoro popolnoma nadomestil človeka. S lem, bi rekli, se odpira človeku doba prekrasne bodočnosti. Toda ta doba skriva v sebi tudi veliko nevarnost, ki se ji bo morala člo. veška družba znati izogniti. Ta nevarnost je brezposelnost velike večine delavcev.
Danes imajo v Angliji robote, ki delujejo v atomskih laboratorijih, kjer je delo za človeka nevarno, drugi roboti rešujejo zapletene matematičue formule in prevajajo knjige. Zaradi lega postaja pojav robotov problem gospodarskega, organizacijskega in sindikalnega značaja. Kajti, če bodo roboti nadomestili človeka, bo lahko ostalo tisoče in tisoče delavcev na cesti Zaradi tega se angleški sindikati že danes zanimajo da bi dosegli z delodajelci sporazum, po katerem bi bili slednji prisiljeni posvetovati se s sindikati glede vseh morebitnih posledic, ki bi jih imelo uvajanje novih proizvodnih tehnik. Toda ta problem bi mogla rešiti le resnično ljudska vlada, ki hi znala nuditi delavskemu razredu vse potrebne garancije.
nje najrazličnejših metod s pomočjo katerih naj bi iz peska izvlekli nafto. Toda kmalu so ugotovili, da se razne metoda, ki so dajale kaj skromne rezultate, ne izplačajo. Po letih skoraj brezuspešnih poskusov se je deželna vlada odločila, da prepusti privatnim družbam izkoriščanje peska in je zato začela dajati v najem večje ali manjše površine obalne zemlje.
Dolgoletni
poskusi
strokovnjakov
Družba «Royalite Oil C.o Ltd.» je vzela v najem okorog 50 tisoč hektarov in mobilizirala več strokovnjakov z nalogo, da odkrijejo postopek za pridobivanje nafte iz «črnega peska». Tudi poskusi družbe Royalite so trajali leta dolgo, dokler ni pred kratkim neki njen uslužbenec, konstruktor Gordon Coul-son, odkril zelo preprosto metodo, ki poleg vsega tudi ne zahteva mnogo stroškov. Zanimivo pa je kako je Coulson, ki se je leta bavil s tem vprašanjem. prišel do odkritja. Nekega dne je čisto slučajno opazoval ženo, ki je prala perilo v pralnem stroju. Tedaj mu je prišlo na misel, da bi sestavil zmes iz olja, vode in peska in prepustil zmes pralnemu stroju. Ko je 'čez nekaj časa ustavil pogon in odkril pralni stroj, je našel na površini olje, pesek se je usedel na dno, vmes pa je bila voda. Tako je nastal se-parator, ki izkorišča centrifugalno silo in na zelo preprost način oddeljuje nafto od peska in vode.
Po nadaljnjih preizkusili se je to odkritje pokazalo v resnici za koristno in tako je družba «Royalite» pred kratkim sporočila javnosti, da bo na podlagi novega izuma zgradila velike naprave, s pomočjo katerih bodo prvotno pridobivali 20000 sodov petroleja dnevno. Obenem so začeli izdelovati natančnejše načrte za izkoriščanje črnega peska. Že prihodnje leto bodo zgradili naselje za 1.400 delavcev in uradnikov, ki bodo zaposleni pri separaciji.
Snemanje filma o atentatu v Sarajevu
V Beogradu je bil te dni do-sežen sporazum med filmskimi podjetji « Bosna», «Kroatia » in «Morava » na eni in italijanskim režiserjem Aldom Vergano ter producentom G. Fatigati na drugi strani za snemanje zgodovinskega filma o atentatu v Sarajevu. Režiser Vergano i-ma namen angažirati za vlogo Ferdinanda znanega filmskega igralca Amedea Nazzari, za žen. sko vlogo pa Antonello Lualdi. .Za vlogo Gavrila Principa in vse ostale vloge pa bo izbral jugoslovanske igralce.
Proslava letošnjega Praznika dela
Prvi maj, praznik dela in mednarodne solidarnosti delovnih ljudi, so tržaški delavci tudi letos proslavili z velikim navdušenjem a tudi z odločnostjo, da se bore še nadalje za gospodarsko obnovo Trsta, za izboljšanje svojih življenjskih in delovnih pogojev, predvsem pa za mir med narodi in odpravo grozeče nevarnosti atomskega orožja. Jutranja sindikalna povorka je bila svečan mimohod tisočev delavcev, ki se zavedajo važnosti enotnosti delavskega razreda in se zato zgrinjajo okrog slavne sindikalne zveze CGTL. ki neprestano zagovarja enotnost vsega delavstva. Delovni ljudje so se tudi v popoldanskih tirali v velikem številu udeležili vseh ljudskih veselic, ki jih je priredila na "a partija. Na gornjih posnetkih vidimo od zgoraj navzdol: vodstvo CGIL, ki je korakalo na čelu povorke skupno s posl. Novello, ki je imel pozneje glavni govor na Irgu Perugino; mimohod mladine z napisi proti atomskemu orožju ter del gostov na uspeli ljudski veselici v Sv. Križu.
-rr raljevi deželnosodni svetnik Alojzij Esehenberger je bil -tv. (Jnber pravnik in tudi drugače zmernega razuma. Ni se brigal za bistvo posameznili stvari, pač pa izključno za lo. v kak pravni pojem jih je treba vtakniti.
Lokomotiva mu ni bila nič drugega kot premičnina, ki se da po bavarskem deželnem pravu prodati tudi brez notarskega pisma in za elektriko se je začel zanimati šele. ko je bil to moderno iznajdbo srečal v «Listili za uporabo prava» in spoznal, da se lahko kaznuje zaradi tatvine, kdor odvaja električni tok.
Bil je samec. Kot pravni praktikant je nameraval sklenili ženitno pogodbo, ker je bilo dekle, ki jo je imel v mislih, precej petično, in ker poleg tega že lex Papia Poppaea de mt ri-landis ordinibus izrečno obsojala brezzakonstvo.
Ta poskus je bil napravljen z nespodobnimi sredstvi. Dekle ga ni maralo, manjkala je torej njena privolitev in zaradi tega ni bila pogodba popolna. Od tedaj dalje ni iskal Alojzij Eschen-berger slika z ženskim spolom. Posvetil se je edino le svojim knjigam.
Državni izpit je napravil z odliko in dobil s tem dovoljenje, da sme s svojo modrostjo osrečevati sodržavljane, to pot Bavarce na desni strani Rena.
Toda o tem nisem hotel pripovedovati, pač pa o dogodku s starinarjem Mihaelom Klampfnerjem.
Nekega dne se je moral odločiti gospod svetnik, da nadomesti svoje staro posteljno perilo ž novim. Njegova postrež-niča mu jc nakupila- novo perilo in je pregovorila obenem svojega gospodarja, naj proda staro. Tozadevnemu povabilu se je odzval in pojavil v Eschenbergerjevem stanovanju prej omenjeni Mihael Klampfner in izpovedal, da je on tisti, ki namerava kupiti staro perilo.
«Tako,» je dejal kraljevi svetnik, «tako. Vi hočete torej pridobiti blago na ta način, da mi izročile ceno?»
«Če se bo dalo blago še rabili, vzamem,» je odgovoril Klampfner.
LUDWIG THOMA
POGODBA
«Prav, prav, vaša volja je torej naperjena v ta namen. Povejte gospod... gospod... kako se že pišete?»
«Jaz? Jaz sem Klampfner Mihael, starinar v Monakovcm. okraj Au, Lili jeva ulica številka osem.»
«Torej gospod Klampfener...»
«Klampfner!»
« Prav, gospod Kampfer. Gotovo razpolagate s sposobnostjo, zategovati se s pogodbami pravnoveljavno.»
«Mislim da. Saj trgujem že trideset let.» *
«Prav. Oblasti vas torej niso postavile pod oskrbnika kot homo prodigus, furiosus. kot zapravljivca ali zaradi umobol-nosti?»
«Kaj neki naj bi to bilo? Kaj menile, da sem prišel sem. da se boste norčevali z menoj?»
«Le pomirite se ! To vprašanje vam moram zastavili, gre namreč za bistven pogoj soglasne lakozvane konsenzualne pogodbe.»
«Radi mene ! Kje je pa perilo?»
«Perilo se vam pokaže ; kupčija se sklene seveda šele po njegovem pregledu.»
Postrežnica je peljala starinarja v soho, v kateri sta ležala na tleh dva velika omota. V enem je bilo obrabljeno, v drugem pa pravkar nakupljeno perilo. Mihael Klampfner je pogledal staro posteljno perilo s veščaškimi očmi.
«Vse to ni mnogo vredno,» je dejal, «dvakrat se opere, pa je obenj. Toda ker ste vi, gospod svetnik, vam dam za lo dve marki.»
«Dve marki? Cena se mi zdi zelo nizka.»
«No, kaj pa mislite? Kdo pa naj kaj takega še kupi? Vi malo poznate reveže, če menite,, da se poganjajo za starino. Oni si rajši kupijo kaj novega na obroke in ostanejo te dolžni.»
«Hm, tudi to sc lahko dogaja... toda kaj pravite, gospa Sitzelberger,» se jc obrnil svetnik do svoje postrežniee. «ali se vam zdi cena običajna in primerna?»
«Jaz si mislim tako, gospod svetnik, oprostite... če se mora človek že odkrižati teh stvari, kaj ne, potem mislim, oprostite, ni mogoče kdove koliko zahtevati zanje.»
«Vi mi torej svetujete, naj sklenem pogodbo?»
«Da, jaz... jaz menim, gospod svetnik, da ni druge poti.»
«Prav! Ostanemo torej pri dogovorjeni ceni dveh mark.»
«Velja,» je dejal Mihael Klampfner, «perilo je moje. Dam oa pozneje po svojem sinu odnesti.»
«Ne, ne, tako hitro pa ne gre,» ga je prekinil Esehenberger, «jaz vztrajam, da se napravi pismena pogodba o tem.»
«Čemu, saj ni treba.»
«Treba seveda ni,» je pojasnil gospod svetnik, «pogodili <le sicer, pogodba se da skleniti tudi brez oblike, tradii io bi se izvršila brevi manti, toda jaz sem za pismeno sestavo zasebne listine.»
«No, če ne gre drugače, pa bodi!»
«Prav. Jaz bom pogodbo kar tu napisal.»
Esehenberger si je prinesel papir, črnilo in ročnik in začel naglo pisati, prebirajoč obenem zapisano besedilo.
«Torej... med kraljevim deželnosodrtini svetnikom Esehenberger jem v Monakovem in... kaj ste že vi, gospod Kampfner?»
«Starinar iz Monakovega, okraj Au...»
«Starinar, hm, torej trgovec na drobno... in trgovcem na drobno Mihaelom Klampfnerjem se je sklenila ta-le pogodba :
Točka prva : Kraljevi deželnosodni svetnik Esehenberger proda trgovcu na drobno Klampfner ju svojo obrabljeno in radi tega opuščeno, v omot zavito in kupcu pokazano posteljnino... kaj ne?»
«Da!» je dejal Kampfner.
«Torej nadaljujmo :
Točka druga : Dogovorjena in ludi primerna kupnina znaša dve marki državne vrednosti, katerih prejem prodajalec na tem mestu potrjuje. Vi lahko takoj plačale, gospod Klampfner.»
«Nočem ostati dolžan,» je pripomnil starinar in položil na mizo eno marko in deset nikljevih novcev.
« Prav,» je omenil Esehenberger, «nadaljujmo. Točka tretja : Ugovori radi siljenja, pomote in sleparije se izključujejo. — Tako, to bi bilo sedaj pri kraju. Ali želite, da se vam pogodba še enkrat prebere?»
«Nikakor ne!»
«Prav. Torej... Opustilo se je čila nje pogodbe, ki sc je nato podpisala. Podpišite se tu sem!»
Klampfner je podpisal in odšel, zagotovi vsi. da po-dj;» sina po omot. Postrežnica ga je pospremila do vrat in mu smeje pritrdila, ko se je starinar podrgnil s pestjo po čelu in pokazal s palcem proti sobi. v kateri se je mudil Esehenberger.
Nekaj ur pozneje je prišel Klanmfnerjev sin in odnesel po naročilu svojega očeta pripravljeni omot perila. Se isti večer pa se je dognalo, da se je bila dogodila neljuba zamenjava. Odposlancu se je bil izročil omot z novo posteljnino. Mihael Klampfner je bil o tem takoj obveščen, a je imel gluha ušesa za vsako prigovarjanje.
«Kaj?» je dejal, «jaz naj vrnem perilo? Bilo mi je že tako preneumno ! ( emu je pa spisal pogodbo? Velja, kakor je zapisano. Pomota se izključuje? Saj mi je bilo že preneumno ! »
To se je dogodilo kraljevemu deželnosodnemu svetniku Alojziju Eschcnbergerju. ki je bil prebil svoje dni državni izpit z odliko.
L
Stran 4
DELO
11. maja l!
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Nep
rieakovani mrzli val težko prizadel naše kmetijstvo
j~w ačelo se je v noči med ne-^ del j o in ponedeljkom. Kot r sosednih državah. Italiji. Jugoslaviji in Avstriji, se je tudi na našem Ozemlju vreme nenadoma poslabšalo, temperatura je začela naglo padati, dvignila se je močna burja in proti jutru je začelo snežiti. 6. maja. medtem ko so se že začele pojavljati na stojnicah prve slabokrvne Češnjice, so se ljudje na podeželju zbudili, ko je že vso pokrajino pokrival sneg, dočim so morali v mestu ljudje ponovno privleči na dan tople plašče, da se zavarujejo pred nenavadnim mrazom. Ponoči je strela udarila v vlačilec «Hercules», ki je bil zasidran v starem pristanišču, v neko stanovanjsko hišo in v televizijski stolp na Banovskem vrhu ter povzročila resno škodo.
Toda drugo noč je bilo žal se hujše. Meteorologi so napovedovali, da ho mraz trajal še par dni in da bo ponoči verjetno padla slana. Zato so naši kmetovalci s strahom pričakovali noči in pogledovali na polja in vinograde, ki so komaj začeli poganjati. Preculi so vso noč in proti tretji uri začeli trdi
♦
♦
♦
Slana uničila vinograde in vse mlade nasade
Najbolj prizadeti repentabrska in zgoniška občina
Brezuspešna borba naših kmetov, ki jim treba sedaj pomagati
boj. da rešijo bodoči pridelek. Sežigali so grmade dračja, da bi z dimom otopili slano, škropili z vodo, toda ves trud je bil zaman. Ko se je zdanilo, je bilo vse opustošeno :	slana je
požgala vse mlade poganjke. V nekaterih krajih je bilo, kot da bi šla vojna vihra mimo. Ubogi ljudje so od obupa jokali, kajti to je res najhujši udarec, ki lahko zadene kmeta, posebno tistega, ki živi od svojega pridelka, od svojega vinograda in nima drugih virov zaslužka.
V Repentabra je slana uničila vse« trte, ves krompir, fižol in ostale rastline, v nižjih predelih je močno osmodila sadno in drugo drevje, da še ne vedo, če se bo posušilo ali bo naprej raslo. Prizadete so bile prav vse vasi.
Tudi v zgoniški občini je bi-
Trebenci presegli cilj za 90 odst.
Pri nabiralni akciji za kongres naše partije so trebenski
tovariši z vnemo in poletom, ki ga je posnemati, v kratkem času nabrali med vaščani 19.000 lir in s tem presegli za 90 odst. cilj. ki so si ga bili zadali. S lem se je sekcija v Trebčah postavila na častno mesto v lestvici in si zaslužila vse priznanje naše partije.
Sekcija v Rojanu je prva prišla do cilja v tekmovanju za nabiranje prispevkov za kon-gres partije in je celo z zneskom 20.703 lir, ki ga je poslala, presegla svoj cilj. Rojan-skim tovarišem vsa čast!
Sekcija pri Sv. Ani je poslala 28.400 lir od 40.000, na katere se je obvezala ; sekcija Sv. Alojz pa 25.455 od zadanih si 30.000
Aktiv
partije
Z vzglednim poirtvovanjem
so nabrali 19.000 lir za kongres
tovarišev, sekcija na Opčinah, Mitnica, Sv. Vid in Curici pa po enega novega tovariša. Važno je, da se vse sekcije in celice naše partije posvetijo tej kampanji z vso vnemo in resnostjo, da privedemo v naše vrste nove sile in s tem razširimo in okrepimo našo partijo.
lo sto odstotno uničeno vse rastlinstvo. posebno pa vinogradi. Le v Saležu so se nekatere redke njive, ki leže višje v hribu, rešile pred popolnim uničenjem. Toda to je prava malenkost.
Enako je nabrežinska občina pretrpela veliko škodo v vseh vaseh, dolinsko občino pa je prizadelo v dolnjem delu pod Dolino v smeri proti Domju. Že dolgo se niso naši kmetje znašli pred takšno nesrečo, ki jim je vzela upanje na sleherni pridelek in zaslužek, posebno z vinom. ki je za mnoge družine glavni vir življenja.
Spričo nepričakovane težke nesreče, ki je zadela naše kmetovalce, je upati, da bodo oblasti vzele v poštev zahteve, ki jih hodo postavili kmetje in njihove organizacije, da jim po. magajo preživeti leto, ki se kaže dokaj črno zanje.
V tolmačenju nastalega stanja se je tajništvo Komunistične partije nemudoma sestalo in izglasovalo naslednjo resolucijo : «Tajništvo Komunistične partije je poučilo veliko škodo, na-
Izlet
Bologno
preložen
Napovedani izlet v Bologno, ki se je imel vršiti 19. maja je bil preložen na 23. junija, ker je bil tudi vsedržavni kongres ZKMI preložen. ZKM spo. roča, da se vpisovanja še nadalje sprejemajo v okrajnih krožkih in na osrednjem sedežu ZKM v ul. Capitolina 3.
stalo na podeželju zaradi izrednega hladnega vala teh dni, ki je uničil skoro vse bodoče pridelke in povzročil ogromno škodo našim malim posestnikom. Zato daje mandat svojim občinskim in pokrajinskim sve tovalcem ter parlamentarnemu uradu, da sprejmejo vse tiste pobude, ki bi mogle koristiti in nuditi konkretno pomoč našim, zaradi nagle spremembe temperature, težko prizadetim kmetom.
Razstava domačih vin v Dolini
Zaradi nepričakovanega slabe, ga vremena, ki je že v nedeljo prekinilo razstavo domačih vin in z njo povezano zabavo in ples pod mlajem v Dolini, se bo razstava vin vršila jutri, v nedeljo, ponedeljek in torek.
Kot je znano, je razstavo priredila dolinska občina s sodelovanjem kmetijskega nadzorni-štva. Razstave se udeležuje 17 vinogradnikov iz raznih vasi dolinske občine. Posebna komisija bo ocenila najboljša vina in nagradila pridelovalce.
Že v nedeljo je bilo opaziti veliko zanimanje za razstavo le žal. da so se morali številni gostje iz vseh krajev našega Ozemlja kmalu umakniti pred dežjem. Tokrat je upati, da bo vreme bolj naklonjeno in bodo prišli vsi na svoj račun :	go-
spodarji, ki se zanimajo za vin. sko razstavo in mladina, ki se bo zavrtela v nedeljo in ponedeljek zvečer. Kot je znano, ne bo manjkalo, poleg izvrstnih domačih vin, tudi jedače, posebno pa odličnega dolinskega pršuta.
Naše mesto ni varno
pred sumljivimi elementi begunskih taborišč
v
zbirnem taborišču pri Sv. Soboti se še vedno nahaja večje število . beguncev, ki so prišli po vojni iz raznih zalednih dežel, predvsem balkanskih in ki odkrito rečeno ne vzbujajo preveč zaupanja pri Tržačanih. Že večkrat se je morala policija in tudi -sodnija ukvarjati s temi ljudmi, ki nimajo preveč razvitega smisla hvaležnosti za gostoljubje, ki ga uživajo v tujem mestu. Toda ta teden je njihova predrznost presegla vse meje.
Potem, ko so se že par dni nekaj mešali po Sv. Ani, in so v torek zvečer raztrgali več lepakov socialdemokratske stran, ke ter na nekaterih napisali gesla proti komunis Zorn. so v sredo zjutraj izvršili pravi napad na sedež PSDI. Skupina okrog sto beguncev je preskočila obzidje, raztrgala rdečo
Za izboljšanje prometa
med Avstrijo in
naso
luko
tt torek se je začelo posveto-* vaino zasedanje i tali jan sko-avstrijske paritetne podkomisije za promet skozi tržaško pristanišče, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma podpisanega 22. oktobra v Rimu. Avstrijsko delegacijo vodi minister Platzer. ki zastopa ministrstvo za zunanje zadeve, sestavljajo jo pa številni visoki funkcionarji in tehniki, ki dobro poznajo tržaška gospodarska vprašanja. Italijansko delegacijo pa vodi veleposlanik dr. Guarnaschelli in jo sestavljajo razne osebnosti iz Rima ter predstavniki zainteresiranih u. stanov in pomorskih družb v Trstu.
Delavske zadruge so last delavstva in zato nedotakljive
V torek zvečer se je ob prir sotnosti velikega števila tovarišev vršil v Ljudskem domu partijski aktiv. Tov. Vidali je v svojem poročilu -začrtal naloge komunistov v sedanjem trenutku s posebnim ozirom na priprave za VI. kongres.
Sekretar partije je posebno podčrtal važnost kampanje za pridobivanje novih članov v imenu Antonia Gramscija (ki je povezana s vso akcijo za populariziranje KPI. njenih borb in njenega programa), kampanje širjenja našega tiska ter nabiralne akcije za kongres. Poudaril je tudi potrebo po razvijanju odločne kampanje proti atomski grožnji, da prebivalstvo spozna strašne posledice razstrelitev termonuklearnih bomb in se vse mesto dvigne v protestu. Končno je govornik orisal stališče komunistov v zvezi s krizo v občinskem svetu.
Aktiv, kateremu je predsedo. vala tovarišica Bernetič, se je zaključil z intervencijo tov. Seme, ki je objasnil sedanje borbe kovinarjev, gradbenih delav. cev, uslužbencev krajevnih u-stanov in posebno še trdo borbo tržiških električnih varilcev, ki stavkajo že več kot dva meseca
tt Delavskih zadrugah je v ’ zadnjem času nastalo kaj čudno stanje. Vodstvo zadrug, ki ga sestavljajo od oblasti ime. novani komisarji, je sklenilo odpustiti določeno število usluž. beneev v glavnih skladiščih. Ko se je notranja enotna komisija hotela zavzeti za prizadete, so
Obvestilo za dvolastnike
Prvi
uspehi
rekrutacije
Ena najvažnejših akcij v pripravah na kongres je nedvomno kampanja za pridobivanje novih članov v počastitev Gramscija. ki jo je naša partija napovedala v spomin na ustanovitelja KPI ob 20. obletnici njegove smrti. Sekcije že pripravljajo načrte za uresničitev te naloge, a nekatere so jo že .* a če Ir uresničevati. Tako je se k-eija Temažič pridsbila 5 uevih
Na podlagi skupne intervencije Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in ob posredovanju organov pokrajinskega tirada za kmetijstvo pri italijansko - jugoslovanski mešani komisiji, ki se ukvarja z dvolast-niškimi vprašanji, se je omenjena komisija sporazumela, da bo za letošnje koledarsko leto dovolila prehod preko meje in izdala dvolastniške knjižice vsem onim upravičencem, ki še niso vkrnjiženi na svoja pose. stva. V pojasnilo naj navedemo, da dobijo dvolastniške knjižice vsi oni, ki so jih v prejšnjem letu že imeli in tudi oni, ki jih v prejšnjem letu še niso imeli, ker še niso bili vknjiženi. Ker je ta sporazum le prehodnega značaja in ker bodo baje v prihodnjem letu oblasti zahtevale, | da se prizadeti vknjižijo na svojo posest, opozarjamo vse dvolastnike, ki še niso uredili lastninskih odnosov, da to store med letom, da bi ne naleteli na ponovne nevšečnosti..
Vabimq vse dvolastnike, ki še niso vložili prošnje za dvo-lastniško knjižico, da to store v čim krajšem času.
Urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bo na zahtevo dvolastnikov sestavljal prošnje in bo vedno na razpolago za vse informacije, ki se tičejo dvolastniških zadev in za vse potrebne nasvete v zvezi z vknjižbo.
Urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je v ulici Grppa 9. Za vse nasvete se poslužuje našega urada.
komisarji odklonili vsako razpravljanje in sploh vsako sode. lovanje s predstavniki delavstva ali sindikalnimi organizacijami. S tem niso samo prekršili podpisano delovno pogodbo, marveč so tudi dokazali voljo, da sami o vsem odločajo, pri čemer se lahko skriva tudi nevarnost, da sčasoma ne samo odpravijo nekatere odseke, marveč da tudi popolnoma likvidirajo to delav. sko ustanovo.
Seveda so uslužbenci Delavskih zadrug stopili takoj v agitacijo in se obrnili na sindikal. ne organizacije, da jih zaščitijo. Toda zadeva ni zgolj sindikalnega značaja in se ne tiče le uslužbencev.
Delavske zadruge niso kaka privatna trgovska tvrdka, marveč so last članov, tisočev delav-cev, ki že leta dolgo čakajo, da se povrnejo v njihovo neposredno upravo. Zadruge so stale mnogo truda in žrtev pred. no so se razvile v mogočno pod. jetje, kakršno je danes in tudi če jih je fašizem iztrgal iz rok zakonitih lastnikov in jih povojne oblasti še niso vrnile, nima nihče pravice razpolagati z njimi, kot da bi bil edini in neomejen lastnik. Zato se mora ponovno dvignili vse prebivalstvo, predvsem pa člani zadrug, da «e ne uniči trud neštetih pio-ni rje v tržaškega delavskega raz. reda, da se Delavske zadruge, ki so ponos našega delovnega ljudstva, izročijo končno v u-pravo upravnemu svetu, ki naj ga demokratično izvoli članstvo.
Namen razgovorov je ureditev številnih važnih vprašanj za izboljšanje avstrijskega prometa skozi naše pristanišče. Avstrijska delegacija je predložila zahteve, ki jih je sestavila avstrijska zvezna Trgovinska zbornica in jih je potrdila dunajska vlada. Zahteve vsebujejo predvsem ureditev železniških prevozov, ki so sedaj preveč počasni in izgubljajo preveč časa na raznih italijanskih postajah. Zalo bi bilo treba urediti hitrejše prevoze in jih vskladiti z odhodi ladij. Nadalje bi bilo treba odpraviti poviške tarif, ki jih je italijanska vlada določila leta 1956 ali jih vsaj znižati. Glede cestnega pro. meta se avstrijski trgovinski krogi pritožujejo nad kom p li-
Zasedanje
komisije
italijansko-a v stri jske
c i ranim delovanjem italijanskih I carinskih uradov, kar povzroča j zamude in nepotrebne stroške. Glede pristanišča so ugotovili razne tehnične pomanjkljivosti pri napravah, posebno v starem pristanišču, pomanjkanje nekaterih modernih naprav in slabo organizacijo dela. Luški stroški so previsoki in pomorska služba še vedno pomanjkljiva. Tudi bi bilo treba odpraviti razne nepredvidene stroške in določiti stroške na način, da jih je mogoče vnaprej kalkulirati. Pred. vsem pa je. nujno pospešiti pomorsko službo z rednimi in stal-nimi odhodi in prihodi ladij.
Avstrijski predstavniki so ja. sno izjavili, da se gospodarstvo njihove dežele naglo razvija, promet s prekomorskimi deželami narašča in Trst je še najbolj primerno mesto za zadovoljitev potreb tega prometa. Jasno pa je tudi, da bi imelo naše mesto nedvomno veliko korist če bi se Avstrija naslonila na naše pristanišče za največji del svojega prometa. Za-to je tudi želeti, da bodo zahteve sosedne države našle razumevanje pri italijanskih o-blasteh, kar bo nemali doprinos za olajšanje neznosnega sta. nja tržaškega gospodarstva.
Ljudska
veselica
Jutri, v nedeljo 12. maja s pričetkom ob 15. uri bo na ploščadi Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 ljudska veselica v počastitev VI. kongresa partije, ki jo organizira sekcija «Curici». Pozdrav bosta prinesla tov. Franc Gombač in Arturo Calabria.
zastavo, razbila zunanji napis in uničila zunanjo in notranjo električno napeljavo. V prostore niso razbojniki utegnili prodreti. ker je medtem prišla policija. ki se je morala z njimi spopasti pred no jih je okrog 80 odpeljala v zapor.
Tajništvo prizadete socialdemokratske stranke je nemudoma naslovilo odločen protest na vladnega komisarja z zahtevo, naj se izvrši temeljita preiskava in naj se begunci oddaljijo iz našega mesta. Tudi PSI in Ljudska enotnost sta protestirali proti nečuvenemu razbojniškemu napadu in zahtevali, naj se odkrijejo tisti, ki se poslužujejo beguncev za nesramne politične provokacije.
Komunistična skupina občinskih svetovalcev je nemudoma poslala vladnemu komisarju pismo, v katerem odločno obsoja vandalsko početje beguncev in ugotavlja pomanjkljivo budnost policijskih organov, ki so prišli na mesto prepozno, čeprav so bili že prej znaki, da se v o-kraju Sv. Ane nekaj pripravlja. Se nikoli se ni zgodilo, niti pod upravo bivše ZVU, da bi se begunci spuščali v nasilna dejanja proti ustanovam našega prebivalstva, ki se bo moralo odslej samo braniti, če oblasti ne bodo poskrbele za primerne ukrepe, da se v bodoče preprečijo takšni izgredi. V za. ključku zahtevajo naši predstavniki, naj se nezaželeni gosti odstranijo iz Trsta in se s tem prepreči nevarnost morda še hujših incidentov, kajti Trst potrebuje mir in varnost, da lahko posveti reševanju
Nečuven napad na sedež PSDI pri Sv. Ani
A
Odločen protest komunistov
neljubo pomoto beguncev, ki so izbrali sedež socialdemokratov namesto komunističnega, ka. terega so pravzaprav namerava, li razdejali.
Nemogoče
stališče
(Nadaljcoanje z 2. strani)
seno gledišče jugoslovanskih tovarišev, sovjetski tisk nikakor nima namena, kot pravi V. Be-govič, «spraviti ob ugled» jugoslovansko politiko ; skrbijo ga edino le interesi socializma. Nasprotno, tisti, ki se oprijemajo nevzdržljivih stališč, napravijo zelo slabo uslugo Jugoslaviji.
Kar se tiče sovjetske politike, razvoj sovjetsko-jugoslovan-škili odnosov v zadnjih dveh letih potrjuje njeno željo po krepitvi prijateljstva in odstranitvi nasprotij.
«Iskreno obžalujemo - je dejal N. Bulganin 27. marca 1957 — da obstojajo ta nasprotja in z naše strani smo napra-\ ili in bomo napravili vse kar je mogoče, zato da se bodo ta nasprotja zmanjšala, da bodo popolnoma izginila. Prepričan sem, da vse ostale dežele socia-svojih * lističnega tabora želijo isto. U-
ZA TEDEI DNI
Sobota, 11. - Frančišek
Nedelja, 12. . Pankracij
'Ponedeljek, 13. - Servai (ščip)
Torek, 14. - Bonifacij Sreda, 15, - Zofija (Sonji Četrtek. ii6. - Janez Nep. Petek, 17. - Paskal
Zgodovinski dnevi
12. 1944 je izšla v Trstu tajna številka glasila tà operaia».
Dr(
■WlWMilllllllll
april vladi
-----	—-"!» v de
“stavili i
RADI OS*'«
ODDAJE»!,;
jEoji za
,solutno
SOBOTA: 13.30 Lepe <4veljstv arije . 16 Utrinki iz zn*L
Slani ti ’ ,
Za naŠe pisne m
intehnike - 13.15 - 18.30 Glasba
i
Skladbe Respighija. R° CP» k* in Brahmsa.	’ntno z
NEDELJA: 9. Kmetijski Bermi daj a - 10. Prenos maše iz|koj iZV( niče Sv. Justa - 12. Oddatega sve| najmlajše - Antonija 1 n «Ugrabljena grofična» (!■ ev*ja - 13.30 Glasba po želj;**"' Yor Prenos nogometne tekn^de v svetovno prvenstvo Italia pred goslavija iz Zagreba naWisveóeti na čajanka - 18. Dvorak'llij; ge fonija št. 5 v e-molu -jjt e Mussorgski: «Boris GodKG , opera v 4 dej (I. in 1*	e>>’ '
janje) - 22.10 Zabavna “*ra kopi PONEDELJEK: 12. 2rAr0pi. t in svet - 12.55 Operetna [slavij a zija - 18. Lopatnikoff: K6iart v y: za violino in ork. - 18.30 čarane police - 19.15
težkih, življenjsko hlemov.
važnih pro-
Izražajoč ogorčenje vse demokratične javnosti je tudi nova Delavska zborniea CGIL odločno protestirala proti napadu beguncev. V sramoto našega mesta pa moramo še pripomniti, da je neki popoldanski reak. cionarni list obžaloval ne morda razbojniški napad, marveč
Solidarnost K. P.
z uslužbenci krajevnih ustanov
Podjetje Sergas povišalo
avtobusne tarife
S prvim majem je pddjetje Sergas na avtobusni progi med trgom Oberdan in Rumeno hišo v Barkovljah nenadoma povišalo tarife od 20 na 25 lir in obenem napovedalo še nadalj. nje poviške abonmajev.
To neopravičeno povišanje je ogorčilo in razburilo vse potnike, ki se poslužujejo avtobusov. V številnih protestih ugotavljajo prizadeti potniki, da nima povišanje nobenega opravičila, kajti podjetje ima že dovolj lep zaslužek ria tej progi. Koristniki proge so mnenja, da mora
občina prevzeti progo v svojo upravo, ker je to edino sredstvo, da se preprečijo nadaljnje zlorabe na škodo ljudi, ki so prisiljeni posluževati se avtobusa tudi po večkrat na dan, Že v času volilne kampanje je bilo postavljeno vprašanje mu-nieipalizacije in sedaj je sekcija naše partije na Greti seznanila z zadevo komunistično skupino svetovalcev, ki se bo zanimala v občinskem svetu, da se doseže razveljavitev poviška, ki ga je podjetje svojevoljno uvedlo in da preide proga pod občinsko upravo.
tt torek in sredo so ponovilo » stavkali uslužbenci krajevnih ustanov : občinske in pokrajinske uprave, občinske pod. porne ustanove ter umobolnice, ki že dalj časa zahtevajo poenotenje plač. Vseh 48 ur je bila stavka sto-odstotna,
Spričo kampaktnosti stavkajočih je nova Delavska zveza CGIL izdala poseben proglas, v katerem izraža pohvalo vsem stavkajočim
Komunistična partija je ob tej priliki v posebni resoluciji izrazila svojo solidarnost z lisi užbenei krajevnih ustanov, ki so pokazali svojo enotnost v borbi, ter protestirala zaradi protidemokratičnih metod nad. zornih in prefekturnih oblasti ter vladnega komisarja, ki so odbili soglasne sklepe občinske, ga in pokrajinskega sveta za popolno poenotenje plač kategorije. V resoluciji izjavlja tajništvo partije, da bo podpiralo zahteve uslužbencev na vseh instancah, kjer je mogoče po-sredo va ti. da se doseže, kar u-pravičeno zahtevajo uslužbenci krajevnih ustanov.
22 odpustov v Konopljarni
Tržaška konopljarna je napo-vedala odpust 22 delavk in de-
lavcev z izgovorom, da primanjkuje naročil, zaradi česar mora skrčiti nočni delovni urnik in odpustiti del nameščencev. Sin. dikalni organizaciji sta se uprli odpustom in zahtevata nujno sklicanje sestanka z delodajalci za obravnavanje zadeve.
Borba delavcev
podjetja
Sbocchelli
Z jllgoslo-o enakem
parno, ila ho prišel vanske strani dokaz razpoloženju».
V zaključku svojega članka pravi V. Begovič, da se sodelovanje in prijateljstvo med našimi narodi lahko razvijata kljub nasprotjem. To je popolnoma pravilno. Nasprotja ne smejo preprečevati sodelovanja. Toda res je tudi, da ne morejo pomagati. Zato morajo tisti, ki jim je res pri srcu sovjetsko, jugoslovansko prijateljstvo, delati na tem, da se nasprotja odpravijo in ne da se poglabljajo.
V industrijskem pristanišču so se spet zaprla vrata tovarne. Tokrat je na vrsti podjetje Sbocchelli, ki je zadnji dan a-prila odpustilo vse svoje delavce, ne da bi jim izplačalo prejemke, ki jim pripadajo. Pravijo, da ima podjetje sicer precej naročil, nima pa denarnih sredstev, da bi nadaljevalo s poslovanjem. Prizadeti delavci so se v teh dneh obrnili do vseh posvetnih iu cerkvenih oblasti ter do vseh strank, da jih zaščitijo in dosežejo pri vladi po. sojilo za nadaljevanje obratovanja. Delavci so v stalnem stiku s sindikalnima organizacijama, ki so, kot kaže, tik pred dosego sporazuma za izplačilo odpravnine prizadetim delavcem.
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
V	soboto 11. 1. m. ob 21. uri — v Avditoriju v Trstu —
V	sredo 15. t. m. ob 21. uri
—	na Opčinah —
V	petek 17. 1. m. ob 21. uri
—	na Kontovelu —
ZGODBA Zt SMEH
dramatična farsa v treh dejanjih
Spisal : Armand Salacrou Prevedla: Draga Ahačičeva
>)mTa
univerza . 21. Znanost i" nika - 21.45 Biografije soriška skih kulturnih revij - 22-wo naj sorgski: «Boris Goduno'kočje je pera v 4 dej. (III. in 1'fin janje).
TOREK: 12. Sredozems1, zave in dežele - 13.30 C V d0[0 po željah - 18. Rachma^vijg t Koncert št. 3 v d-irolu. °huDl.
-	19.15 Zdravniški vedel L, ' “j Radijski oder - Mauro L bl di: «Poslovilni koncert», j 1 "°
SREDA:	12. Iz zgoi VrSla t
zdravilstva -	13.30	Sri>(l0ra z
VItava - 18.30 Pisani bal'«r ,0vr< rad. tednik za najmlajše '	^
Radijska univerza
ČETRTEK: 12. Iz krat živali - 13.30 Kvartet A'
-	19.15 Sola in dom - 24 matizirana zgodba - Eziia rico (IV.) Mesto ponoči-, ta, ki ubija» (Drugi del
PETEK:	12. O vital
13.30 Glasba po želja!}
Z začarane police - 1 dijska univerza - 21. P{l ve in umetnost
"><•.» To '»aknile rebivals al<* biti
lei Vi
an'

19-4 1
pribil
Trattiene
_4>
Pia
Pri < Pred teku ,
a kot
It
K I N
oi
Ja so b

(feretsk
klovne
izda e letal
dik d
‘b in:
So ud
h
Zborovanja KP
V ponedeljek, 13. maja ob 19.30 ho na trgu Valmaura javno zborovanje, ki ga organizira sekcija KP pri Sv. Ani. Go. voril bo tovariš Vittorio Vidali o temi : «Komunisti v sedanjem trenutku».
Isto vprašanje bo obravnaval tovariš Umberto Sajovitz, občin, ski svetovalec na javnem zborovanju, ki bo v sredo 15. maja v ul. Orlandini in ga organizira sekcija na Feniani.
Prvi maj v Miljah
;;; 4
--
o
r
Obvestilo
tajništva
SHLP
Opčine
Sobota. 11. maja:	«V«*)
daljnih dežel» (II vejj; terre lontane); Col'^ film cinemaskop. t 1 “t"1" Nedelja. 12. maja: se	in
Ponedeljek. 13. maja: 5 ! *. a„ novi.	U 'z 5
Torek, 14. maja:	«KafPgnila
film Lux.	[kresi:
Sreda, 15. maja: se pon^ain» Četrtek, 16. maja: «zeT‘pniškil portreta» (La don(4ejg ^ ritratto); film Enic. »	„ ~
Seve
Prosek
Sabota. 11. maja: «Ko se11 rVencij njikrat videl ' Pax iz» °l prai tima volta che vidi 8pred0i gi); barvni film MiO' iži„e j Nedelja, 12. maja: se po» «1 ,|UCi] Sreda. 15. maja:	«Oder
S‘1 Kot v
°niovih
Nabrežina	tab
Sobota, 11. maja: «MlaP p leta» ( Anni verdini r°ti MG M.	1'kilo
ji1*
Tajništvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete javlja, da se stranke sprejemajo na sedežu organizacije, na trgu Duca degli Abruzzi 3, li. nadstr., vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne od 11. do 12.30 in vsak dan popoldne od 15. do 17.
(La ribalda film Lux.
Nedelja, 12. maja: se peti
Podpirajmo
prosvetno
organizacijo
: >-V,
i' ' .	: "
Slovensko hrvatska ljudska prosveta je dala pobudo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za vzdrževanje sedeža in druge potrebe. Razna društva, organi, zacije in posamezni prijatelji so poslali v zadnjih časih svoj prispevek in sicer : PD «Haas» 2.000 lir, PD «Marušič» iz Ro-cola 3.205 lir, iz Skednja 3.000, celica na Opčinah 5.000, PD «Slavec» v Ricmanjih 3.000. PD «Pisoni» iz Spodnje Kolonje 1.250, PD «Frausin» iz Milj 5.000, družina Bjekar iz Skednja 2.000 lir.
Vsem darovalcem se tajništvo SHLP iskreno zahvaljuje ter obenem naproša, uaj tudi drugi posnemajo.
Slovensko
zn
k°žen
naro»: J m
ji j e
gledališče fc, Glasbena matuf^
u Na a —lai
Trsti
V	nedeljo 12. 1. m. ob ' — v Avditoriju v Trstu
V	torek 14. I. m. ob 21
— v Skednju
)e vo

n
Planinska ro
opereta v treh dej,r^J
Besedilo in glasb» ' *iis
Radovan Gobec
. ln r
„Hra
je “aše, H
rajii
ga
Akademij^/'ve. v slov. učiteljica;
Državno učiteljišče * ll*h ja
-N
jezikom
> p
i :
>=
goliča «Našli so se».
Vabila so na razpol».a'.j, ništvu slovenskih sred<0j Tržaški knjigarni v
....... Pl
•o j
skim učnim priredi v ponedeljek ob 20. uri v Avditorij11 ^ mijo. Na sporedu so tK cije, pevske, plesne in ske točke ter enodejank11
hH°lj
, Niij0
Frančiška 20 in v kr.ji*ll(
.nki,
tunat, ul. Paganini 2.