51. številka. Trst, v soboto Iti. aprila 1M)S. (Vrferno Izdanje) Tečaj XXIII. _1L_ ,, Edinost" izhaja dvakrat na omorske demonstracije proti Zjedinjenim državam. Druga govorica jo zopet ta, (la evropske vlasti mislijo sklicati skupno konferencijo, na kateri naj bi se rešilo Kubansko vprašanje. London 15. Brzojavka, došla iz Washing-tona, pravi: Amerikanski generalni konzul Lee v Havani se je izrekel tudi prod komisijo senata, da so Spanjoi razpršili v zrak ladijo »Maine«. Madrid 15. Javno menenje protest nje energično proti izjavam generalnega konzula Lee-a glede katastrofo na Indiji »Maine«. Vlada Spanjska bode protestovala zoper obtožbe, ki jih je izrekel predsednik Mac Kinlcv v tem pogledu. General Weyler, ki je bil poveljnik na Kubi, pravi, da je pismo, na katero se sklicuje Lee, nepravo, podtaknem). Spanjski poslanik v Washingtonu je pripravljen na odhod, toda povelja ni dobil se nika-kega od svoje vlade. Madrid 15. Iz Havane došli spisi dokazujejo, da se ustaja na Kubi bliža svojemu koncu. Ustaši se kažejo naklonjene za pogajanja. Mnogo ustašev so je že udalo. Kini 15. Italijanska vlada je izdala začasno prepoved za izseljevanje v severno Ameriko z ozi-rom na sedanje razmere. Barcelona 15. — Včeraj so bile demonstracije pred tukajšnjim konzulatom Zjedinjenih držav. Demonstranti so žvižgali in kričali: Živela Spanjska ! Konzul je opazoval demonstracijo z okna doli. WaKliington 15. — Vse redno vojaštvo dobi nocoj ukaz, da se zbere na obalih, /osebno v Floridi. Dunaj 15. — Menenje je tako na vseh straneh, da je vojna neizogibna!! ltilll 15. — Papež jo naprosil brzojavno avstrijskega cesarja, naj stori zadnji poskus v \Vas-hingtonu in Madridu za pomirjenje, ker je doznal, da je mogoče, da se pričnejo sovražnosti v kratkem. Kaiiejrt (na Kreti) 15. Admirali zahtevajo, naj se garnizije turške skrčijo na pol. Beligrad 15. Glasi se, da je minister za notranje stvari pritrdil zahtevi mestnega prefekta, da so proti voditelju radikalne stranko, Pašidu, uvede kazenska preiskava. Otlnjo 15. Kraljica Angleška je podelila knezu Nikolaju veliki kordon Viktorijinega roda v briljantih in dednemu princu Danilu veliki oficirski križ istega reda. lthn 15. Zbornica je privolila, da se zoper poslanca Mncola, ki jo ubil v dvoboju posl. Cavn-lottija, uvede sodna preiskava. K položaju. Iz krogov desnice pišejo danes došli nam »Reichswehr«: »Razprave o zatožbah ministrov, s katerimi se prične zopet državni zbor, bodo zahtevale mnogo časa. Desniea si ne bode upala staviti predloga za zaključek razprave, da ne bi potem manjšina mogla govoriti zopet o nasilstvu. Potem pridejo v razpravo le Se predlogi, tičoči se uredbe jezikovnega vprašanja in zasedanje ImhIc — pri kraju. Seveda bode jezikovni odsek nadaljeval svoje delo tudi med počitnicami. O prvem čitanju proračuna in pogodbe z Ogersko se danes niti ne govori več; lahko je umeti po neokretnosti parlamenta, da niti v vladnih krogih ne mislijo 11a to, da bi u oglo priti do prvega čitanja kake vladne predloge. Grof Thun pa ne stori ničesar, da bi povspešil rešenje krize. Desnica opazuje mirno; ona nima nikakoga interesa na vladi grofa Thuna, ona ostane trdna in zložna. Zasnovanjc osrednje .strankeostane pobožna želja grofa Thuna; do »srednje stranke« ne pride in ne more priti, ker bi morala sestati iz koalicijo strank, za kakoršno ni možno najti — strank. Ne ustavoverno veleposestvo, ne katoliška ljudska stranka niHta za zvezo strank, ki bi ne imela druge svrhe, nego da bi bila varstvena stranka saus phrasc — grofu Thunu«. Vodja nemških konservativcev, drž. poslaneo Ehcnhoch, pa piše v svojem glasilu, da je položaj skrajno nevaren, da se prihodnje dni odloči o ekzistenci parlamenta avstrijskega. Rečeni parlamentarce meni, (la bi bilo bolje, da se uvede popolni absolutizem, nego pa da bi vladali cesarskimi naredbami na podlagi £ 14. naše ustave. »Slov. Gospodar« piše slednjič v svoji zadnji številki, da je naša ustava prikrojena le Nemcem, tovarnarjam in Zidom na korist. Katoličanom, Slovanom in kmečkim ter maloobrtniškim slojem sploh pa le v pogubo. Ali vzlie vsemu pritisku so o zadnjih volitvah prišli do večine oni, ki so bili tlačeni. Ta večina je pričakovala po vsej pravici, da so bode vladalo v njenem duhu. Zastonj je pričakovala. Ni Iiadeni, ni Gautsch ho nista hotela izjaviti solidarnima z večino. Na istoj krivi poti je sedanje ministerstvo. Posledica tomu je, da naš parlament — ki stane po 0000 gold. na dan — ne dela nič že leto dni! Kdo povrne škodo ljudstvu, nastalo istemu s tem, da so je tiščali zopet jedno leto stari liberalni zakoni?! Onemu ljudstvu, ki obupno kliče v svoji revščini po — vsakdanjem kruhu! Tu imamo tri glase iz vrst večine in vsi trije soglašajo v tem, da je stanje v našem parlamentu — obupno, da ta parlament ni več za življenje. Bolj kričeče ilustracije vse ohupnosti sedanjega političnega in parlamentarnega položenja v Avstriji si pač no moremo misliti, nego jo naznanilo v poročilu lista »Roichs\vohr«, da vlada niti no misli na razpravo o proračunu, torej da se je že odpovedala nadi, da bi storil parlament svojo prvo dolžnost. Parlamentu so nnlogo velike, mnogovrstno, obsežno; skrbeti mu je pametno zakonodajo za povzdigo kulturnega stanja, za povspesovanje splošne izobrazbe, za utrjevanje nravstvenega življenja, za koristne socijalnc reformo, za povzdigo javnega blagostanja povspeševanjem raeijonelnega poljedelstva, obrti, trgovine, velike industrije itd. itd. — ali za vso to treba usposobiti državo, po-nudivši jej potrebna sredstva za dobro, točno, okretno upravo, sposobno za blagodejno inicijativo ! Taka sredstva dovoljuje parlament državnim proračunom. Zato je rešenje proračuna prva dolžnost vsakemu parlamentu, zato je tudi običaj po vseh parlamentih — tudi v Avstriji je bilo nekdaj tako, dokler ni nemška Gemeinbiirgschaft ubila tu dobrih parlamentarnih odnošajev — da se proračun rešuje že začetkom dotičnoga upravnega leta! Saj to je jedino raeijonolno in ustavno, da vlada — prodno je začela trositi — ve, koliko sine trositi in v katere namene. A letos smo že v aprilu in o reženj u proračuna niti govora ni; še več: vlada niti 110 računa več na to, da bi se ta parlament sploh še mogel lotiti to prvo nalogo svojo. In v očigled takemu polomu parlamentarnemu se vlada vode povsem hladno in brezbrižno. Ona se niti ne briga za to — kakor je razvidno iz poročila v »Reichs\vohr« — da bi ustanovila potrebni kontakt z večino in da bi tem jedino možnim načinom zopet spravila v tok parlamentarno mašino ter omogočila rešitev — proračuna! Kako naj si tolmačimo to njo hladnost, to nebrižnost? Ali je ros že napravila križ čez ta parlament? Četrti mesec teče že v tem letu,odkar se vrši državna uprava brez dovoljenega proračunu, četrti mesec je že v tem lotu in v vsej tej dobi no funkcijonira parlamenti Faktično že živimo torej v dobi — neparlamentarni! Opozicija prireja sicer demonstracije na ulici proti državni upravi, nje zastopniki prirejajo protestov in hrupnih prizorov tudi v zbornici: ali parlament kakor tak je danes brez upliva 11a upravo države. Naravno: on ne dajo državi, kar bi jej moral dati — a ona skrbi za-so — sama. Ali naj postane ta doba trajna! Ali naj ostane trajna ta doba brezparlamentarne uprave? Mar je grof Tliun že pripravljen na tako dobo? Mar beseda absolutizem, katero je čuti sedaj iz tega, sedaj iz onega kota, res ni le prazna beseda ? Vse to so usodna vprašanja zlasti za nas Slovane, ki vemo, kako malo naklonjena nam je avstrijska birokracija — in ta bi bila vsemožna v dobi absolutizma — in ki vemo, da jedino naše zavetišče so ustavni zakoni in da jedino v parlamentu nam je dana prilika za vspešno obrambo ustavnih pravic! Zato pričakujemo nestrpno odlokov in dogodkov, ki nam dado odgovora na gorenja usodna vprašanja. DOPISI. I/, okraja lu»|M»r*keir» (Izv. dop.) — iliak-rana na telesu našega narodaK Z raditntjo sinu jm»-'/dravili veseli napredek društva Kdinosti < in nam tuli priljubljenega listu istrga imena. Mnogo si storila predraga Kdinost« in nadejamo se, da nas dovede* do popolne zmago do zmago pravice v boju proti krivici in nasilju. Ali, žulilmg, da ti je premalo podpore ravno od tam, kjer I»i je smela pričakovati najprej. Marsikateri župan se Imlia — kadar je mej narodnjaki kakor mož znacajnež, ali v istini je 1«' revček podrepnik! Mnogo se je pisalo že in govorilo o tem in vendar se pojavljajo še vedno jako žalostni slučaji, »le županov narodnjakov v koperskem okraju, ki nalagajo in uka/ujejo občinskim tajnikom dopisovati na <\ kr. okr. glavarstvo in druge uradnije v nemškem, oziroma italijanskem jeziku, da hi se ne zamerili vi-sokor. gosp. okrajnemu glavarju, svoj mili materini jezik pa potiskajo v kot. So li to narodnjaki«, ali so to župani po volji ljudstva? Omenjeno bodi, da ti značajneži znajo le malo ali le nič drugega, nego svoj materini jezik. Te naše -»u zor«-ž u pa ne hi vprašal rad: »AH so uradnije in uradniki zavoljo nas tu, ali mi zavoljo uradnikov?« Kaj mi odgovorite gospodje županje okraja koperskega ? Slovanski deželni poslanci so tudi letos inter-pelirali vlado radi uredovanja v p tujih, nam neznanih jezikih. Vsakdo l>i moral misliti, da ho k temu dali povod naši narodni županjo. Naj ho temu kakor hoče, istina je, da večina teh županov podira pravično stvar, uničuje ves trud dičnih zastopnikov naših. Sleherni župan naj hi hil cel mož in kazal naj hi svoj narodni značaj ne samo napram slovenskim rodoljubom, ampak tudi napram vsakemu uradniku —če treba do ministerstva! Odločen naj ho navzgor, mil navzdol! Ako se nekateri županje ne otresejo te nesrečne, v nas sicer narodne slabosti, pisalo se bo obširneje o stvari in objavila se bodo tudi imena onih »narodnih« županov, ki tako brezbrižno postopajo v varovanju pravic milega naroda. Krinka naj pade! Hribovski. Politični pregled. Lep program. Novi namestnik v Galiciji, grof Pininski, se je izjavil v pogovoru z nekim sotrudnikom poljskega lista »Kurjer Polsld« nastopno o svojem programu: »Prizadeval si bodem na svojem težavnem mestu, polnem odgovornosti, da zagotovim vsem jednako pravo in bodem branil koristi vseh slojev prebivalstva. Posebno me zanima vprašanje gališkili Rusov. Prizadeval si bodem, da bode jednako pravo ohem narodnostim v deželi in da se bodo jednako-merno spoštovale potrebe obeh«. To je vsakako lep program, katerega bi morali pozdravljati najprisrčneje ne le se stališča blaginje in miru v Galiciji, ampak tudi se stališča ukupnih koristi avstrijskih Slovanov. Kdo ne ve, da je prekfirno položenjo avstrijskih Slovanov — kakoršno bi bilo sicer kratko malo nemogoče ozi-rom na naše število in našo važnost za državo in tudi na naše kulturno stanje — da je to neugodno stanje naše le posledica žalostnega dejstva, da je Sl< »vanstvo bilo do sedaj v boju med seboj toliko na severu kolikor na jugu: v nesrečnem razponi med Poljaki in Kusi na severu države in med Hrvati in Srbi na jugu izvirata naša onemoglost in moč naših tlačiteljev! V hipu, ko bi minil ta razpor — pa bodemo na višini situvacije. Mi noti pa more razpor le tako, da v medsebojnem razmerju Slovanov zavlada duh bratovstva in absolutno jednakoga prava za vse, duh prave vzajemnosti — torej duh spoznanja, da je le na korist nam vsem, ako se lepo razvijajo vsa plemena. Kdor nam pripomore, da zavlada tako spoznanje v avstrijskih Slovanih, tega bodemo hlago-slovljati. Zato hi želeli, da lepi program novega namestnika Galicijo ne ostane le lepa beseda, ampak da mu bode sledilo tudi lepo dejanje. svoje demonstracije. Sinočni dogodki so pa glede resnosti svojega značaja nmogo nadkrilili izgrede prejšnjih večerov. V opravičenje prebivalstva tržaškega nasploh, pa moramo povdariti hitro tu, da so na demonstracijah sodelovali večinoma nedorasli dečaki in |h »leg istih že dobro poznani življi, ki so pripravljeni k vsemu, za dobro plačilo. Kkor prejšnja večera se je tudi sinoči jelo zbirati ljudstvo pred cerkvijo sv. Antona novega takoj po 7. uri. Pa tudi mnogo policijskih uradnikov, nadzornikov in redarjev je bilo tam o pravem času. Policijski organi so obračali svojo pozornost sosebno tudi znani kavarni »Stella polarc«. Policijski organi niso dopuščali ljudstvu, da hi se gromadilo pred eekvijo, ampak so je odrivali kolikor so le mogli. Takoj po 7. uri in pol je šla mimo vojaška godba in v isti hip je bilo čuti neki strel iz ulice S. Catarina. To je provzročilo seveda hudo ver-vrenje. Ob S, uri je pričela konferencija, ki se je zvršila povsem mirno. Ob H. uri in pol seje vračala vojaška godba, katero je spremljalo več tisoč ljudi kričajein žvižgajo. — Ob tej priliki je bilo že aretovanih več oseb. — Pred cerkvijo so kričali ti izgrednik i »Ab-basso« in »Mortec ter so nadalje spremljali godbo do vojašnice. Dospevši pred- vojašnico glasba ni za-svirala cesarske pesmi kakor po navadi. Množica se je valila od tu proti Volti di Chiozza in na Ae prepevali — čujte slovenski socijalni dem okra tj o — delavsko pesem in likratu je bilo čuti tisto sramotilno »Lasoe pur ohe i ca nt i s ubi«. Na lesnem trgu se je zbrala ogromna množica, ki se je jela razhajati le polagoma. Se-le po 11. uri je nastal zopet mir. Aretiranih je bilo vsega skup 4f) oseb. Seveda jo bilo v vseh teh izgredih ranjenih tudi izgrednikov, pa tudi še nekoliko stražarjev se jo oglasilo na zdravniški postaji, ki so bili ranjeni v ulici S. Miehelc in na Accjuedottu. Iz mej aretiranih jo policija nekatere — po dovršenem zaslišanju — izpustila zopet na svobodo, večina njih pa je morala v zapor. Zaključuje za sedaj moramo povdariti le toliko, da kaj takega že dolgo dolgo ni videl Trat. Zinaira terorizma. Včeraj zvečer je razposlal tržaški župan poziv do vseh občinskih svetovalcev na izredno sejo za danes opoludne. Na dnevnem redu je bila resolucija, s katero municipalna delegacija protest nje proti postopanju škofijske kurije in cesarske vlade; zahteva, da se nemudoma ukrene potrebno v ta namen, da se no ponove dogodki zadnjih dveh večerov; izjavlja, da odklanja vsako odgovornost za iste dogodke; in nalaga žu- panu, da to resolucijo pri«»hči kuriji in cesarski vladi. Pred občinsko palačo je bilo zbranih veliko ljudi. Galerija natlačeno polna in celo v dvorani sami so stali ljudje. Kmalu po 12. uri je župan otvori 1 sejo. Vlado je zastopal bar. Konrad. Prvi je govoril župan o dogodkih zadnjih dni in je pojasnil, zakaj se je sklicala današnja izredna seja. Napadal je ostro škofa in vlado. Za županom se je oglasil zastopnik vlade, baron Konrad, prijavivši, da je malo popred škof naznanil namestniitvu, da pater Pavissich ne bode već propovedoval ni v cerkvi sv. Antona novega, ni v nobeni drugi cerkvi. Te konferencije da so ustavljene za vedno. Na to izjavo je vprašal župan, kaj da bode z konfcrcncijami pri sv. Jakobn. Za županom je svetovalec Piccoli utemeljeval gori omenjeno resolucijo. Poročevalca jo podpiral svetovalec Venc-zian (Žid), ki jo v svojem go\oru uprav ljuto napadal vlado, škofa in posebno policijo. Svetovalec Angoli je predlagal, naj mestni zbor dovoli tisoč goldinarjev za ranjeno i n zaprte. Svetovalec Ca m bon je prijavil, da so bili danes zjutraj tržaški poslanci pri namestniku, kateri da jim je obljubil, da se ne zaustavijo samo jezuvitske propovedi pri sv. Antonu novem, ampak tudi slovenske pri SV. Jakobu. Z ožirom na postopanje policijo —je rekel govornik,— daje to prava ironija, da mora občina se svoto IK).(KH) gld. prispevati za vzdrževanje iste, ter je predlagal, na j so izvoli odsek treh členov, kateri naj bi se posvetovali o tem, da-li ne bi bilo umestno, da se odtegne ta svota. Svetovalce Bennssi je želel, naj ostane mostni svet zbran toliko časa, dokler nedobi zagotovila, da so zaustavijo tudi nemške in slovenske propovedi. Ker pa je vladni zastopnik izjavil, da odgovor ne bi mogel priti tako hitro, je svetovalec Bennssi umaknil svoj predlog. Zastopnik vlade je zagovarjal isto in škofa — mlačno. Resolucija in predloga Angelija in Cambona so se vsprejeli vsemi glasovi proti glasovom slovenskih svetovalcev in ob groznem razsajauju in tulenju galerije. Na galeriji so ropotali žvižgali ter kričali: »Fora i preti«, »Fora i ščavi«. Svetovalce Ivan Gori up je hotel opravičiti glasovanje slovenskih svetovalcev, ali ni prišel do besede. Tudi na trgu je občinstvo žvižgalo slovenskim svetovalcem. Tako so mestni svet tržaški z galerijo vred, internacijonalni socijalisti in nacijonalni kapitalisti v ganljivi zložnosti slavili zmago — terorizma nad avtoriteto. Židovski strup je napravil svoj učinek. Ali hočejo žrtvovati tudi slovenske propovedi pri 8V. Jakobu i Po neodločni izjavi vladnega zastopnika bar. Conrada moramo biti pripravljeni na to, da so odpovedo tudi napovedane izredno slovenske propovedi pri sv. Jakobu. Tak korak bi gotovo ogorčil do skrajnosti sicer mirno slovensko ljudstvo. Ako so oblasti že akceptirale logiko Italijanov in socijalistov, da je pater Pavissich raz-motrival tudi politična vprašanja, pa odpada popolnoma ta namišljeni razlog glede prepovedi pri sv. Jakobu, katerim je jedini namen utrjati verski čut — v Slovencih! Torej: Vidcant consulos! V futerai z „rdečim praporom"! »Moj-narodni« socijalisti in narodni progressisti so sedaj v jedrnim taboru. Voda se jo združila z ognjem. Vprašamo sedaj: ali jo ugasila progressovska voda soeijalistiški ogenj, ali pa užgal ogenj vodo ?! Nam so zdi, da so je zgodilo prvo, kajti vemo po mnogoletnih skušnjah, da progressovoi ne odstopajo od svojega programa nikdar in no za las. Izneverili so so torej soeijalistiški voditelji svojim načelom. Živela socijalistiška doslednost in značajnost! Utaknite le svoj »rdeči prapor« v futerai!! Evviva Ucekar! Evviva Hortis! — Tako so vsklikala jedna in ista grla sinoči po tržaških ulicah! Učekar je mojnarodni sooijaUst, Hortis jo pa sin buržeoazije najčistejše vrste! O zadnjih volitvah sta sodila drugače Učekar in Hortis jeden o drugem! Ubogi Gasparovič, ki je bil žrtva borbe med Uče ka rje m in Ho r tise m, ali se ne preobračaš v grobu, ko vidiš sodruge v toli brezznačajni zvezi?! Domače vesti. Italijanske konference pri sv. Antonu novem. Povodom sinočne konference patra Pavis-sicha so združeni liberalci in socijalisti nadaljevali Slovenski socijalisti, kar vas je Se poti zastavo Ucekarjevo, obrniti se morate studom od takeira vodstva. 4'ndno! Pišejo nam: Sinoči som opazil, kako so nekateri Židje silili v cerkev sv. Antona novega. To se mi je zdelo povsem Čudno, osobito, ko poznam dotičnike, da se ne držo nobene vere, da so torej brezverci! Se bolj se mi je zdelo čudno, videti italijanskih podanikov, kako so paradirali na sinočni demonstraciji. ,Ie-li to zahvala za kruh, ki pojedajo tu na naši zemlji?! A še najbolj Čudno je bilo na Ae«|uedottu, kjer je bilo na tisoče demonstrantov in samo —4 stražarji in vendar so prvi zbežali, da so si malone polomili noge. To pa je bilo tako-le: Vedno in povsodi »patrijotični« liberalci ter zaslepljeni mcjnarodni (?) socijalisti, so šli baje klicat Evviva..... Naleteli so pa na gori omenjene stražarje in na <> podčastnikov, kateri poslednji so pognali vse v bog s pomočjo stražarjev. V obče sem opazil, da je nastopalo le malo krdeloe pravih demonstrante »v, vsi ostali so bili le — figuranti. — Svetujem mokro cunjo in konec ImmIc židovsko-socijalistiške komedije. Opazovalec. Nasledki!! Pišejo nam: »Indipondcnte« od včeraj napada zopet c. k. stražarje. Pravi, da isti so prestrogi, da se vedejo arogantno in to osobito nasproti nižim slojem ljudstva. Vse to, kar pišejo židovski listi, in kar uganjajo te dni tržaški židje in židčeti ukupno z mejnarodnimi (!?) socijalisti, vse to, pravim, ni namenjeno le proti cerkvi kakor taki, in ne toliko proti stražarjem kakor takim, nego v prvi vrsti jo vsa ta gonja na nas tržaške Slovane! Mi, in z nami vse naše ljudstvo, razumemo dobro to komedijo, kipa ni — tržaški srditežl naj se ne varajo v tem pogledu — na škodo nam, ampak provzročiteljem — snmim! Lahonski listi hujskajo zoper revne stražarje, ki morajo malone noč in dan tekati in hraniti mirno in pametno meščanstvo pred napadi divje druhali. Sad tega hujskanju je žc opaziti ! Sinoči som bil pri Chiozzi. Videl sem, kako jo prišel neki težak k lopici, stoječi tam blizo, v kateri so prodaja »Pioeolo« ter jo opravljal tam, kar moramo opravljati — vsi! Pomislite, da je to storil uprav pred nosom tam stoječemu stražarju in je sinoči bilo tam celo več stražarjev nadzornikom na čelu. Stražar je opozoril dotičnika na nespodobnost njegovega čina, ter ga je pozval, naj se odstrani. Toda, tu soje pokazal sad večnega hujskanja: dotič-nik je arogantno zavrnil stražarja. Stražar je porinil na stran prestopnika (da si bi ga bil lahko odvol v zapor), kar pa zopet ni ugajalo razpalje-nemu težaku in njega prijatelju, ki sta se zopet postavila proti stražarju, češ: da on sme le zapreti, tepsti pa ne! Na zadnje jo vcndar-le moral dotičnik v zapor! To je po mojem skromnem mono-nju sad hujskanja, kakor sem ga označil v začetku to notico. Omenim naj šo, da so tulci junaki — poklicani na odgovor— navadno »pijani« in bi hoteli, da so jim verjame, da ne morejo odgovarjati zu svoja dejanja, češ: nisem vedel, kaj sem delal. Zaprisega goriškega knezonadskofa In Ljubljanskega knezoskofa. — Dunajski »Va-terland« poroča, da dospe ta jutri na Dunaj knezo-nadškof goriški, dr. Jakob M i s s i a, in novo imenovani knezoškof ljubljanski, dr. Anton Jeglič. V ponedeljek zjutraj ju vsprejme cesar v zasebni avdijenci in položita prisego v Njegove roke. Vipavska železnica. V četrtek so došli v Gorico inženirji, ki bodo merili in postavljali kole za železnico po Vipavski dolini. Pevsko društvo ?Kolo« naznanja gg. pev-eem, da bodo jutri v nedeljo pevska skušnja v »Delavskem podpornem društvu«. Pričetek točno ob 2'/a uri po poldne. Ker so bliža društveni koncert, se še enkrat opozarjajo gg. pevci in pevke, tla točno zahajajo k vajam. Kdor no bode zahajal redno, no bode mogel sodelovati na odru. Odbor. Poziv. Podpisani poživlja člene »Del. podp. društva« na volilni shod, ki bode jutri v nedeljo dne 17. t. ni. oh 5. uri popoludne v društvenih prostorih. Ker je sestava odbora velikega pomena za koristi družabnikov in družabnic, so nadeja podpisani velike udeležbo na tem posvetovanju. Volilni odsek. Pazite, koga podpirate! Poročajo nam: V ponedeljek, drugi velikonočni praznik, jo došla v krčmo »Mirnboseo« na V rdeli slovenska družba, kakih 10 oseb. Tudi drugi gostje so bili skoro vsi Slovenci. Nekdo iz omenjeno družbe se jo podal k gosp«»dinji, da jo vpraša, kaj ima pripravljenega za večerjo. To je storil seveda v slovenskem jeziku. Ali bilo je zastonj. Gospodinja mu ni hotela odgovoriti niti na ponovljeno prnšanje. In zakaj? Samo zato, ker je govoril slovenski. Rekla mu je marveč, da ona ne razume slovenski, Dotičnik jo je pokarol, ker ve, da je Slovenka in se vendar sramuje govoriti v svojem jeziku. Vrhu tega bodi omenjeno, da zahajajo v to krčmo skoro edino Slovenci. Vidite torej, kako se postopa z nami! Mi jim dajemo dobičkov in jih preživljamo, a v zahvalo za to niti nočejo poznati našega jezika. Vrhu tega je ta krčma menda lastnina nekega društva pri sv. Ivanu. Ce je temu res tako, upamo, da društvo že stori potrebne korake. Mi pa prepuščamo sodbi naših rojakov, dn-li je umestno, da zahajamo v take lokale, kjer niti odgovarjati nočejo na vprašanje v našem jeziku. V tem urinu tiči zijec! Pišejo nam: Od kod neki to, da so Zid tako poteguje za laške propovedi? Od kod to, da vtika svoj zakrivljeni nos v katoliško cerkev? Mu je morda mnogo ležeče na tem, da hi poitalijančil vse cerkve v Trstu ? A, kaj še! On ve dobro, da, kakor hitro izpodijo Slovence iz tržaških cerkva, tedaj bodo cerkve prazne, ker nikogar no bo več tu, ki bi poslušal božjo besedo. Slovenec je ne ho mogel, ker je ne bo več umel, Lahi pa itak ne bodo zahajali v cerkev, kakor ne zahajajo sedaj — in cerkev bo prazna. »Piccolo« sam pravi, da je pri sv. Ivanu J10H. teden. Danes je 105. dan tega letn, imamo toraj Se 2<>0 dni. _ C. kr. n a m e s t n i š t v o je, reševaje utok, uložen po odvetniku gosp. dr. Mihajlu Trudnu v Trstu dno l(i, marca 1H<(8. proti prepovedi prodajo dobro znanih osladujočih pastalij, ki se prodajajo pod imenom „Cukerin Nr. 20" ugodilo istemu utoku z odločbo cul dne H. aprila 1 HI IS. stevJ >1)29/1 V. ter dvignilo n a r o d h o m a g i s trn t a od dne 21. februvarja 18UH. štv. 72!>2/II, kajti glasom izreka najvišega zdravstvenega sveta se omenjene pastilje lic morejo smatrati nezdravimi. Cukerin štv. 20, katerega izdeluje Hoydenova tovarna v Radebeulu pri Draždanih, t;> notorično najboljši in n a j o k o n o m n i š i surogat sladkorja, je sedaj zopet v razprodaji v vseh glavnih trgovinah z mešanim blagom tega mesta. V T r h t u, 17. aprila 1898. Tvrdka I. Vinzl. »OOOPPOOOOttttOOlli llirtoil 15. Vojno |M»voljo miri ti nje H polkov |m'š<'<'\- v Novi ()rleann, 7 v Mol ti le in 7 v Tampti, t> polkov konjistva, vse lahke baterijo in topničarski polki — izvzemši dva odidejo v ('hikainauga. Vse to giba njo obs;'za JOO.lMiO mož. Madrid 15. Kolonijalna vlada na Kubi je naslovila do kraljice regenti njo španjske manifest, katerim jej ponuja brezpogojno sodelovanje na obrambi pravic Španjske, ter izjavlja, da materi deželi hvaležna Kuba bodo vsikdar stala na njej strani, da se — ako treba tildi za eno najtež ih žrtev, vzdrže čast in suvereniteta naroda in svohodno-stne institucijo kolonij. Madrid 15. Narodno nabiranje za pomnože-nje brodovja je donosio že .'{ milijone pesetnv. >Vashiiiirton 16. Senat je sklenil v včerajšnji seji sv«»ji, da bode prav gotovo danes glasovni o resoluciji, tičoči se Kube. Madrid 1<>. Spanjska vlada je določila od-pozvati svojega zastopnika v Washingtonu, čim bode potrjena resolucija za intervencijo Zjedinjenih držav. Predsednik pa hoče odložiti svoj odlok za 10 dni. Brzojavka iz Havane javlja, da so se vse stranke glavnega mosta združile okolo zastavo Španjske. Carigrad 16. Jedna ruska topničarka je od-plula iz Sovastapola v Trapecunt ker se je tam bati nasilstev, kakor poroča tamošnji ruski konzul. Druga konzularna poročila trdo, da so te bojazni pretirano. Za utrjenje Krzeruma so odšli od tu 7l/j, omt. topovi — ptiborjeni na Grškem — in 6 gorskih topov. Svoji k svojim! Slovenke t V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, katera ima nti prodaj vsako uro od D. zjutraj do 10. zvečer sveži kruh po navadni ceni. Razprodajalcem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z odbitkom. Blago se donaSa tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domaće in fino pecivo, paštete, pristno-clomače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tamarin-dovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi! Priporoča «e osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udam Jakob Perhavo, lastnik. „Viktorija" moderci v 4* e i* W 25 v 1> = rs "3 Velik izbor vseli uredmetor za pomlad in lelo, volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir In oxford, lawn-tennis, satinets gladki, tiskani In mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kničanje, velik izbor čepek, trakov in bordurc, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v mcfataej zaloji JAKOBA KLEMENCA V TRSTU, — ulicu kv. Antonu Stv. 1. - V TRSTU. Na zuhtevnnje dopoSljejo se uzorci z dotičnim! cenami poštnine prosto. Prepričajte se, ^ da so moje potrebne priprave in -KOLESA najbolje in pri vsem tem najceneje. M. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU — II Gr. Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razpošiljalna hiša posebnih koles. Glavni katalog gradu in franco. AITE & ZADMIK V TRSTU, via Nuova. vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA i Velik« zaloga možicih in ženskih stof za m letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnariji" šiviljo, krojače in kitničarke.— Veliki izbor perkaln in sutinu v najnovejšem risanju. Sprejemajo ne naročila možkih oblek in perila po meri. GENE NIZKE. Za mnogobrojni otiisk ne priporočat« udana AITE & ZADNIK. Komisijske zaloge za zelenjad in ovetlloe v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih, z letnico ,.1898 ' se sotlno upisano varstv. znamko ,,Medvetl". Dobijo se pri vseh večjih avstrijskih kupcih z mešanim blagom. V vsakem krnjn je poverjena komisijska prodaja HO vrst semena za zelenjad in evetliee samo jedni tvrdki. Sveža, pristna semena od tvrdke Edmund Mauthner (Bndapest, Andrassvstrasse 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor kaže zraven stoječa ilustracija, previđeni sfc sliko medveda in imenom MAUtHNER. V SVARI SE PRED PONAREJANJI. ;x)ooooooooooooooc)k: Cukerin stv. 9 in 20 v porcijskih tablicah, poseduje tako veliko sladko bo, da se lahko osladi za KT 1 novčić 6 skledic kave. "^g Ponujajo se tudi manj vredne tablice a vpraša naj se jedino le • v" tablice Cukerin - Heyden. Dobiva se v vseh prodajalnicah z mešanim blagom. Zaloge oddaja: J. Weiss, Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12. Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU. Via 8. Lnzzuro Siv. G, nasproti palače Salem. Zaloia originalnih šivalnih strojev „Ađria" iz Budimpešte in koles iz najbolj siovečih notranjih in inozemskih tovaru. f/C Šivalni stroji se gamntujejo pet let, kolesa eno leto. ^ Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnic« za briljantno iiikiliraiije. Zaloga vseh pripadkov zn kolenu in Šivalne stroje, Postavljanje in popravljanj« električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koles. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvršujejo se najnatančneje, brzo, po nizkih cenah.