Adenauer izsiljuje tv redsednik britanske vla-IF de Mac Millan je X prejšnji teden obiskal zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, s katerim se je pogajal predvsem o podpori Bonna Veliki Britaniji pri njeni težnji, da se vključi v evropsko skupno tržišče, in o bonnskem prispevku za vzdrževanje britanske vojske v Zahodni Nemčiji. Uradno poročilo pravi, da sta državnika dosegla soglasje o «prispevku Zvezne republike za vzdrževanje britanske armade na Renu«. Glede pripravljanja tal v Moskvi, da proučijo možnost določitev podlage za pogajanja o Berlinu, pravi uradno poročilo, da sta Adenauer in Mac Millan podprla ta prizadevanja. Namen politike glede Berlina naj bo «ohraniti svobodo in življenjsko sposobnost zahodnega Berlina». Kar se tiče bonnskega prispevka za britansko vojsko v Nemčiji, se bodo začela 23. januarja pogajanja v Bonnu med predstavniki posebneea odbora, v katerem bodo predstavniki zu-naniih, obrambnih in finančnih ministrstev obeh držav. Kakor zatrjujejo, ni London s sporazumom z Adenauerjem docela zadovoljen, čenrav si prizadeva prikazati, kot da so pri tem dosegli važen napredek. Zahodna Nemčija ni hotela privoliti v noben konkreten denarni prispevek, je pa pripravljena pomagati Britaniji pri odpravljanju njene deficitne plačilne bilance z večjimi nakupi orožja, s pošiljanjem več svojih enot na vaje v Veliko Britanijo in s sodelovanjem pri vojaških raziskavah, zlasti v proizvodnji orožja. Kolikšen bo ta posredni prispevek, še ni znano, ker mora to določiti odbor izvedencev, vendar ne prikrivajo. da ne bo tolikšen, da bi bila Velika Britanija lahko zadovoljna. Ponovno namreč ugotavljajo, da so ZDA z obsežnimi sporazumi o dobavi svojega orožja pustile zelo malo prostora na zahodnonemškem trgu za svolega britanskega zaveznika. Bale je Bonn pripravljena plačati okoli 60 do 65 odstotkov stroškov, ki znašajo okoli 800 milijonov mark letno. V Londonu na splošno (Nadaljevanje na 2. strani) 'tiiniiiiiiii,Hlinili,m,um,iiil,i,,i,ilill,iui„i DANES Po včerajšnjem razgovoru z Grom.ikom se je Thompson sestal danes z veleposlaniki y«dike Britanije, Francije in Zahodne Nemčje. Hkrati pa se Je v VVashingtonu sestal odbor zahodnih veleposlanikov. Ni dvoma, da gre v prvi vrsti *a vprašanja Berlina. O tem je govoril ameriški državni tajnik Rusk po televiziji in dejal, da zahodne države ne morejo privoliti v važne koncesije v sedanjem položaju, ter da je zato »akcijsko področje« Thompsona zelo ozko. Vsekakor pa bo Thompson Prejel za nadaljnja pogajanja z Gromikom nova navodila. Pri nas v Italiji pa ni bilo včeraj nič novega; le Nenni Poudarja, da imajo sedaj besedo demokristjani socialdemokrati in republikanci, kajti socialisti so svoje stališče Jasno povedali. Pač pa mora tudi naša drsava poskrbeti za potrebne ukrepe, da ne bi kak tujec Nanesel iz drugih evropskih držav, v katerih vlada obolelost na kozah, to nevarno borzen tudi v Italijo. O epidemiji poročajo zlasti iz Velike Britanije, Nemčije, Portugalske in drugih dežel, toda najhujša epidemija koz divja v Pakistanu, kjer je prevzela Vodstvo nad cepljenjem kar vojska. Vsekakor niso to prav nič spodbudne vesti po strašni elementarni katastrofi v Peruju in po potresu v Dalmaciji. Medtem ko v Jugoslaviji na srečo ni bilo — razen treh — smrtnih žrtev, ostane človek brez besed, ko bere Iz Peruja sledeče poročilo tamkajšnje vlade: »Nimamo nobenih skrbi za Pomoč ranjencem ali evakui-*®ncem. Vsi se mrtvi.* Hlač nrednik si je v petek ogledal posledice potresa v Dalmaciji Ko je bila še tema, je ljudi prebudilo grozotno bobnenje in zemlja se je zatresla Kriki žena so se mešali z jokom otrok, zidovje pa se je zamajalo in popokalo Naselja Marinovici ni več - M petek opoldne: «Pošastno bobnenje iz zemeljske globine, in zemlja je zadrhtela, lasje so se dvignili na glavi...» - \\ x \ i . (Od posebnega poročevalca) MAKARSKA, 13. — Zaradi dežja, ki nas je spremljal izmenoma z meglo od Trsta do Splita, smo bili kaj slabe volje, ko smo po prečuti noči v avtomobilu izstopili v splitskem pristanišču. In nič ni kazalo, da se bo vreme spremenilo. Na hitro smo popili turško kavo in ko smo zopet sedli v avto, je začelo deževati s podvojeno silo. Toda kljub temu smo do Omiša ko pa smo zavozili z asfalta na makadamsko cestišče, ki se vzpenja po pobočjih Biokova, se nas je vreme usmililo. Temni o-blaki, ki so zakrivali vrhove Biokova, so se nenadoma raztrgali in čeprav ni posijalo sonce, smo v daljavi že zagledali cilj našega potovanja — Makar-sko. prišli precej hitro, Poklicna mrzlica nam je tedaj pregnala slabo voljo in zvedavo smo se ozirali naokoli, da bi zagledali posledice potresa, ki je prejšnje jutro tako hudo prizadel številne kraje v Makar-skem Primorju. Toda prešli smo že Baško vodo in Brelo. a nikjer nobenega znaka, ki bi kazal, da smo na potresnem področju. Nekaj kilometrov naprej se je z vzpetine nad cesto prikotalil velik kamen. Na hitro smo se ustavili, prepričani, da je potres, in čakali, kdaj.se bp za kamnom usul še plaz zemlje. Pa ni bilo nič. Kamen se je iztrgal sam od sebe, kot se to večkrat dogaja na razmočeni zemlji. V Mokar ski Se pet minut in pred nami je bila tabla z napisom Makarska. Prav razočarani smo bifi. Ze se nas je lotevala misel, da s potresom le ni bilo tako hudo in da " ’ ' ■* ' j* j L . ^ . h. :* i* v : Begunci čakajo na vojaške tovornike so naši poklicni kolegi zadevo «napihnili». Toda tedaj je šofer nagloma zavrl. Cesta je bila razpolovljena in ko smo previdno zavozili na polovično cestišče, smo na drugi strani zagledali globoko vdrtino. Skeptično smo pomislili: posledica potresa? Takoj zatem smo dobili pritrdilni odgovor, ko smo zavoziti mimo izruvanih oljčnih dreves, mimo hiše, ki je imela v zidu veliko razpoko in ko so nam naproti začeli prihajati ljudje, namenjeni — kot smo potem zvedeli — v zbirno begunsko središče. Ustavili smo se v makar-»kem pristanišču, na obali, ki jo krasijo košate palme. Vse trgovine in lokali so bili zaprti in edini ljudje, ki smo jih srečali, so bili oprtani z nahrbtniki ali pa so nosili kovčke in cule. Nikjer nobenega »normalnega« človeka, če izvzamemo nekaj častnikov mornarice in dva miličnika, ki sta beguncem z Biokova kazala pot v štab za pomoč, kjer begunce razmeščajo in jih oskrbujejo. Makarska kaže drugače povsem normalno lice. Nobena hiša ni porušena in človek skoraj ne more verjeti, da so vse hiše prazne. Zaman smo trkali na vrata in šele neki član štaba na« je peljal ▼ svoje stanovanje, da vidimo, kaj so storili potresni sunki. Hiša je bila na zunaj popolnoma cela, toda stene hodnika so bile preprežene z razpokami, prav tako tudi stene v kuhinji in sobi. In tako je tudi v vseh ostalih hišah. Zato Makaranov ni več v Makarski. Zatekli so se k sorodnikom v vasi severno od mesta in v Split, mnogi v Zagreb. Kdor sorodnikov nima, je dobil posteljo v »Dječjem selu«. Hoteli smo videti porušene hiše in vasi. Strma pot je povedla v Tučepe pod Biokovom. Vso pot smo srečavali begunce, ki so peš in z vojaškimi kamioni hiteli proti Makarski. Mlade matere so v naročju nosile dojenčke, moški so bili oprtani z najpotrebnejšim, žene so nosile na glavi polne jer-base. Med hojo navzdol so se ljudje ’ ozirali. Marsikatera žena je ob pogledu na domačo vat', ki se je še videla iz daljave, bridko zajokala. Vse je ostalo tam. Pod ruševinami je ves pridelek vina. Pohištvo. Pa kaj tol Kdo bo dal novo streho nad glavo?! V Tučepih smo se na glavni cesti ustavili ob skupini beguncev, ki so čakali, da pridejo ponje s kamioni. Tu so bile predvsem matere z otroki in stari ljudje. Obstopili so nas ln vsevprek začeli pripovedovati. Strašno jo bilo. Strašno je bilo. Jutro prej, ko je bila še tema, jih je iz nemirnega sna prebudilo grozotno boDnenje. Potem se je zemlja zatresla in ljudje so kot nori začeli bežati na prosto. Kriki žena so se mešali z jokom otrok, zidovi hiš ., pa so se majali in v njih so zevale vse večje razpoke. Koliko takih reči smo še slišali. Naprej po cesti smo prišli do Podgore. Tu se z avtom ni moglo več naprej, saj je bila cesta deloma zasuta z ruševinami hiš, deloma pa je sploh ni bilo več. V vasi je bilo pet ali šest moških, ki so prišli, da odnesejo, kar bi se odnesti dalo. Stopili smo na razrušeno ploščad, od koder smo videli vse področje dol do morja. Kakih deset metrov pod nami smo zagledali prizor, ki ga zlepa ne bomo pozabili: desetine hiš je kazalo razrušene strehe, med njimi so se prepletale žice električne napeljave, tu in tam so v nebo zevali kosi zidov, vmes pa je bilo slišati žalostno meketanje koz in ovc. In nikjer žive duše. Po zasuti stezi smo se spustili v naselje. Prizor je bil še grozotnejši kot prej, saj smo lahko sedaj videli vse podrobnosti: do teme- ............................II......imiiiiiiiiiiiiiiiiiii..milil......nuni....................................................................................................................nninni.......mn V___________V v ZA DVOJEZIČNE SOLE V MEŠANIH PODROČJIH Razprava o zakonskem osnutku v svetu za šolstvo LR Slovenijo LJUBLJANA, 13. — Svet za šolstvo Slovenije bo prihodnji teden razpravljal o pomembnem zakonskem načrtu o šolstvu na nacionalnome-šanem področju. Osnutek zakona temelji na ustavnih določilih splošnega zakona o šolstvu in določilih spomenici o soglasju priloženega posebnega statuta. Osnovna značilnost tega osnutka je priznanje popol- ne enakopravnosti narodnih manjšin med slovenskim prebivalstvom. «Načelo spoštovanja enakopravnosti prebivalstva na narodnostno mešanem področju« se ugotavlja v obrazložitvi predloga, »najbolj odgovarja ustanovitvi šol z dvojezičnim poukom. Zato se predvideva predvsem ustanovitev takih šol na mešanem področju.« V dvojezične šole se bo- do obvezno vpisovali otroci slovenske narodnosti in o-troci pripadnikov narodno- stnih manjšin. Na ta način C A V* rt cj ft C- 1 rt t T rt M n Al m n. ■ S . . _ I se bosta slovenščina in jezik narodnih manjšin popolnoma Izenačila. Toda osnutek predvideva tudi možnost, da se namesto dvojezičnih šol ustanavljajo šole, v katerih bi bil učni jezik za vse predmete jezik nacionalne manjšine z slo- venščino kot obveznim predmetom. Polek tega osnutek predvideva, da se v jezično mešanem področju ustanovijo lahko tudi druge vrste dvojezičnih in manjšinskih šol, kakor tudi vzgojne in druge ustanove za izobrazbo. Manjšinske šole se lahko ustanavljajo tudi kot oddelki na drugih šolah in vzgojnih ustanovah in izobraževalnih zavodih. ljev porušene hiše, hišo, ki jo je potres razpolovil tako, da je bila ena polovica na svojem mestu, druga pa dober meter niže itd. Videli smo pujse, koze in ovce, ki so se potikali okoli nekdanjih hiš. Živali so bile preplašene in so se umikale ljudem. Zopet bobnenje Naselja Marinoviči ni več. Stali smo na razrušeni cesti, ki vodi proti Dubrovniku in se zagledali v strme stene Biokova. Iz grma ob do tal porušeni hiši je nenadoma vzletela velika jata siničk in v naslednjem trenutku je votlo zadonelo. Grozoten, rekli bi pošasten glas iz zemeljske globine je vse bolj pridobival na moči in se v nepopisljivih tonih odbijal od blokovskih sten. In v sekundi naših spremljevalcev-domačinov ni bilo več. Zemlja je že zadrhtela, ko smo od daleč zaslišali svarilen glas: »Proč od tam, proč! Čuvaj se!« Zidovi so pokali, zdaj je bilo slišati kos zidu, ki se je * V Pogled n« razkrite strehe in ruševine hiš v Podgori, ki jo je včerajšnji po. treani sunek do kraja porušil (Nadaljevanje na 2. strani) iiimiiHiiiinitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiimnimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii ' IHIIIIIIIUHIIlIllIlllimiliMiiHtiiimiuilllHIHIIIIIIIIIIMM Včeraj sunki na Hvaru in Korčuli V Stonu na Pelješcu so bile včeraj razen štirih, poškodovane vse hiše, v Orebiču 120 hiš, v Sučuraju na Hvaru pa vse hiše - Prizadeto prebivalstvo se seli v Sarajevo, Split, Zadar, Šibenik, na Reko, v Opatijo, Rovinj in Poreč SPLIT, 13. - Na potresnem področju v srednji in južni Dalmaciji se zemlja še vedno ni umirila. Prejšnjo noč in danes zjutraj je preostalo prebivalstvo vasi pod Biokovom, na otoku Hvaru in Korčuli in blizu Dubrovnika ponovno preživljalo razburljive trenutke. Od ponovnih potresnih sunkov so se porušile nove prej poškodovane pa tudi mnoge nepoškodovane hiše. Na najvzhodnejšem delu otoka Hvara so v vasi Su-čuraj poškodovane vse hiše, prav tako v vasi Bogo-molje, iz katerih je prebivalstvo evakuiralo. V Stonu blizu Durnika je od 120 hiš samo šest ostalo nepoškodovanih. Okoli 450 prebivalcev se je preselilo v sosedne nepoškodovane vasi. Na Orebiču je potres zrušil 120 hiš; v vasi Cepikuča je več kot 50 odst. stanovanj neuporabnih; s polotoka Pelješac je izseljenih 65 družin, ki so ostale brez strehe. Nocojšnji potresni sunki so v vaseh Vrgorac in Tučepj pod Biokovom po- polnoma uničili še preostale poškodovane hiše. Iz vasi pod Biokovom je izseljenih okrog 8.000 prebivalcev. Enote vojne mornarice in vojske prevažajo prebivalstvo v zbirna središča, od koder se mnogi prevažajo z ladjami Jadrolinije proti severu, kjer bodo našli začasno zatočišče v Zadru, Opatiji, Rovinju, Poreču in drugih krajih Istre, kjer so že organizirana sprejemna središča in štabi za pomoč. Jutri bo prispel na Reko z ladjo «Partizanka» transport okrog 1.000 ljudi. Iz okolice Ploč je danes odpotoval v Sarajevo transport 800 ljudi, večinoma starčkov, žena in otrok. Služba za pomoč prizadetemu prebivalstvu brezhibno funkcionira. Povsod so organizirani štabi in zdravstvena služba. S prizadetim prebivalstvom sočustvuje vsa Jugoslavija. Delovni kolektivi in ostale organizacije nadaljujejo z nabiralno akcijo. Poleg 50 milijonov dinarjev, ki jih je dodelil za pomoč prizadetemu pre- bivalstvu Sabor Hrvaške in je določil mestni LO Zabgre-ba, so delovni kolektivi Reke že zbrali 16 milijonov dinarjev; podjetja Zagreba 53 milijonov; podjetja v Rovinju milijon in pol dinarjev; druge tovarne in podjetja so dali na razpolago prizadetim obleke, odeje in drugo tekstilno blago in zdravila. Tudi v Kopru in ostalih krajih Istre je prebivalstvo samoiniciativno pričelo z nabiralno akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu južne Dalmacije. Gradbena podjetja Hrvaške so že sklenila, da bodo takoj začela z obnovo prizadetih vasi. Kaj pravi o potresu prof. Bendandi iz Faenze FAENZA, 13. — Tudi v Italiji, zlasti v tistem delu, ki leži ob nasprotni obali Ja-dranskega morja, so seizmološke naprave ugotovile zelo močne potresne sunke. Seiz- molog Bendandi je v Faenzi izjavil: .Vesti, ki prihajajo iz Dalmacije o potresnih sunkih 11. t.m. potrjujejo, da je bil potres zelo močan, kar so ugotovile tudi naše naprave. Lahko trdimo, da je bit potres prav gotovo na 9. stop-nji Mercallijeve lestvice tako kot je zabeležil naš observatorij in kar je ugotovil tudi vsedržavni geofizikalni zavod v Rimu. Poleg tega se lahko trdi, da je notranje žarišče od koder se je potres razširil, izredno globoko. To je tudi vzrok zelo obširnega področja, na katerem se je potres čutil, ki sega celo do Puglie; čeprav so ga tam čutili v zelo lahki obliki. V Dalmaciji pa je prišlo do potresov že večkrat. Naj omenimo potres leta 1822 in 1826. Potresi so se ponavljali tudi v novejšem času, in sicer 2. julija 1898. 26. julija 1899 in 13. marca 1900». .Vzrok potresa še ni znan. Nekateri slavni geofiziki pra-vijo, da so ti pojavi zgolj zaključna faza tistega procesa vdiranja jadranskega bazena, do katerega je prišlo v zel« davnih časih, iz katerih j* preživel samo hrib Conern pri Anconi in visoka planot* Garganico*. 14. januarja 19G2 — 2 — Thompson poročal zahodnim poslanikom o svojem dolgem razgovoru z Gromikom Kennqdyjev razgovor s francoskim poslanikom - Rusk: Zahod ne more dati važnih koncesij, ih zato je Thompsonovo akcijsko področje zelo ozko MOSKVA, 13. — Veleposlaniki ZDA, Francije, Velike iritanije in Zahodne Nemčije so se sestali davi v ame-iSkem poslaništvu. Razgovor je trajal poldrugo uro. V obveščenih krogih v loskvi zatrjujejo, da bodo rije poslaniki poslali takoj oročilo svojim vladam. Do sdaj ni bilo mogoče ugoto-iti, kakšen je bil izid vče-ijšnjega razgovora Thomp-ma z Gromikom. V Washingtonu se je danes e*tal odbor veleposlanikov, i ie bil obveščen o vsebini azgovora med Thompsonom n Gromikom. V državnem telji prijateljsko rešili med seboj«. Dodal je, da ZDA ne smejo imeti »vloge žandarja na svetu«: »Preveč lahko je, misliti, da bi se vsa vpraša nja lahko rešila z interven-cijo ameriških čet«. Dalje je Husk izjavil, da države Latinske Amerike, ki so zaveznice ZDA »se našlo zavedajo nevarnosti komunistične infiltracije, kakršna se sedaj odraža v položaju na zelo rezervira-1 Kubi«. Dodal je, da bo to r.u- i'in pripominjajo, da se bo-1 vo »duševno razpoloženje« o razgovori v Moskvi nada- verjetno pripeljalo do kake ievali ter da bodo Thompso- močne skupne akcije, ki bo L'ili nova navodila. izglasovana proti Castrovi vla-dnik Kennedy pa je di na sestanku zunanjih rni-sprejel francoskega j o- nistrov držav zahodne poloo-lanika Alphanda in se z njim le, ki bo konec meseca v azgovarjal 50 minut. Razgo- Urugvaju. or je zahteval Alphand. Dom- Rusk je izjavil tudi, da so ega se, da sta Kennedy in ZDA »delovale v tesnem sti-rancoski poslanik govorila ra- ku z drugimi vladami te pol- oble upoštevajoč, da je »grož- ja, prihodnji teden bo obiskal nja. ki jo predstavlja Kuba, Trumana v Indipendence, po-in komunistična infiltracija na zneje pa Hooverja v New Yor-tej polobli, bolj neposredna ku. in bližja za te vlade kakor za ZDA«. Intervencija OZN v Stanleyvillu NEW YORK, 13. — Tajništvo OZN je objavilo poročilo, v katerem je rečeno, da je U Tanit dal navodila silam OZN V Kongu, naj »storijo vse mogoče, da vzpostavijo in obdržijo red in zakon v Stanlej-villu in da preprečijo državljansko vojno«. V LeopoldVil-lu je namreč predstavnik OZN sporočil, da so se v Stanley-villu začeli boji med orožni-štvom in kongoško vojsko. Predstavnik OZN je sporočil, da je bilo ubitih 8 vojakov. Dodal je, da so žandarji ubili tri svoje častnike, ki so izrekli zvestobo generalu Lunduli. Na Kennedy bo obveščal tri bivše predsednike o mednarodni politiki WASHINGTON, 13. — Bela hiša jež javila, da bodo trije bivši ameriški predsedniki: general Eisenhower, Truman in Hoover stalno obveščeni o razvoju mednarodnih zadev. Načelnik tiskovnega urada Be. le hiše Salinger je izjavil, da je ravnatelj centralne agencije za informacije McCone dobil nalogo v tem smislu. McCone je včeraj obiskal v Ka. liforniji generala Eisenhower- en o Berlinu tudi o NATO .....1IllmllIllllIlll,mm,,.,,,,n, .....................................n i kunnem tržišču, Jugovzhodni Po odobritvi programskega dokumenta PSI tziji in Afriki. Do razgovora je prišlo piav trenutku, ko je ameriška lada zaskrbljena zaradi sta-iiea francoske vlade do neka-erih od teh vprašanj. Amerika vlada se trudi, da bi za-iodne vlade v večji meri skladile svojo politiko in kupno nastopile pri morebit-lih pogajanjih o Berlinu s ovjetsko vlado, in o čemer e je včeraj ponovno razgo-arjal ameriški poslanik 'hompson z Gromikom. Ameriška vlada je zaskrb-jena tudi zaradi francoske ■olitike do OZN. Ameriška in ngleška vlada se trudita, da se sporazumeli o skupnem tališču do te mednarodne cr-anizacije. Razgovori so se za. eli že v četrtek in so se na-laljevali včeraj. Ameriški in Nenni: «Besedo imajo sedaj KD socialdemokrati in republikanci Saragat napoveduje program PSDI - Sand in Tinzl zahtevata parlamentarno preiskavo o ravnanju z južnotirolskimi priporniki - Jutri seja vlade (Od našega dopisnika) ------- ... . RIM, 13. — Predsednik vla- ngleški delegati proucui-jo. d<; Fa.nfani se je danes sestal :ako bi vskladili stališče obeli z ministri Pello. Tavianijem m •lad glede posameznih funK- Trabucchijem v zvezi s pri-ij OZN. Prav tako proucu- Q drzavnih proračunov, ejo vprašanje Konga, Ar,go- lato pa ga je sprejel predsei-e in Ruande Urundi ter %e-republike, kateremu je po-oljska vprašanja. Iz doseda- obisku v Maroku i.n ijih poročil je razvidno, da bližnjih razgovorih s predlo sedaj ni le P«®}f. Jlon Lednikom angleške vlade Mac 'lasja in da se stališče obeh Mi)lanom Prihodnji ponede-• lad v nekaterih vprašanjih bo seja vlade; na dnev- ' veliki meri razhaja. . I nJe£ redu je vrsta ukrepov, V ameriških pristojnih k r o- "e zakonski osnutek lih zatrjujejo, da bi ameriška med tem, likvidaciji 'lada želela enako izmenjavo m^stra bu a ugtanovi- nisli s francoskim, predstav- h^^^e nove ustanove za V nekaterih krogih pravijo ^nistTTeTre^loril^udi idi, da bi Kennedy želel v “““^kiurejuje poslovanja atkem razgovor z de Gaul- osnuteK odborov v ind-u-m. Vendar ni za sedaj zna- ?Sh podjetjih; nato ima-,, ali sta Kennedy in Alp- ^odobritev izdatka 4 mili- '^eS^državrtajnik D. j?d za lusk je imel sinoči intervju mh del na letališču ^rium^^ ,o televiziji in je podal na- no in “k“^da p00.biaš'ča, da lednjo analizo položaja: Ber- er m 1 d določb 0 uprav- :ahodne države zgubili zaradi drzavnem računovod tv p lostavitve zidu med obema kor se je uvedek o ta p leloma Berlina«, V zvezi s po- sprejeli na temelj p p jajanji Thompsona v Moskvi čil parlamentarne P • na_ e Rusk izjavil, da zahodne ne komisije o. držav. iržave ne morejo privoliti v menom. da k°"*g°r*s?a hi- /ažne koncesije v sedanjem ne uprave bila «prepros loložaju, in da je zaradi tega tra in boli učinkovita*, ikcijsko področje ameriškega Caprara ta)"*k da aoslanika zelo ozko. mumsticnlh PfifnCeJ :je &kl;. 2. Kongo: Rusk je izrekel nes zahteval čimprejšnje sk idovoljstvo zaradi »jasnega Canje voditeljev parlamenta zboljšanja položaja v zadnjih nih skupin, da bt .?• *,? fntcr-lesetih dneh« in zaradi no- diskusijo o resolucij ah, intei; /ic da sta Adula in Combe pelacijah in vPrasaJ|.J* ta;n;_ ** •* KnAaitifi ta -t 7aHpvn Fiumicino, tajn set let zaviral napredovanje delavskega razreda«. »Enotnost delavskega razreda je dragocena stvar — pravi Saragat — jo je moč uresničiti le v vzdušju demokracije. Obstaja protislovje v tem, da se ostaja na totalitarnem terenu, hkrati pa se zahteva tista e-notnost, ki je mogoča le na demokratičnem terenu«. Sara-gat zaključuje: «Bolj kot jalovo, poziv KPI izzveni neiskreno, ker mu manjka edina veljavna premisa: spoštovanje demokratičnih vrednot«. Jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!« prinaša članek voditelja PSI Nennija, v katerem prav; med drugim da po zaključkih centralnega odbora PSI «ima sedaj besedo KD« in dodaja, da bo «tolma- .KES /S338 iripravljena pogajati se za zi z zadevo Fiumicino, sporazum. štvo poslanske zborn p , 3 Vloga ZDA: »Takoj ko odgovonlo. da se bo ta. sest lastane kakršen koli spor, je nek vršil verjetno zjavil Rusk, ali v Kašmiru torek popoldne, da bi določil Ui na Novi Gvineji ali drugje, začetek razprave tudi v zvezi skušajo sporne stranke dose- potovanjem Fanfanija v uon H našo pomoč. Ti spori ne sdon, 0d koder se bo vrnn 18 predstavljajo za nas nooene U. m. , . Tir, _ta leposredne koristi. Enostavno Senatorja Sand m Tinzl sta Selimo, naj bi jih naši prija- danes zahtevala parlamentar- .. nr, nreiskavo o ravnanju poli- ....................... rrie^^s nriporniki v zvezi s te- » j „ roristično dejavnostjo v »fužni Adenauer Ti„,&| psD, s,„g„ ob izsiljuje gJVriM1 gffiui (Nadaljevanje s 1, strani) nek, vta«™ ^nahzira »j MffiS&Žrt0 beseda- irSSuSSlvig nj o prijateljstvu in razu- »ediftu .bSu”vtateSm? .nevanju obeh državnikov '*nk“0£8Kb do PSI (zu-»stale nezmanjšane važne nanja podpora PSI programu ■azlike med obema država- KD da b; dosegli »postopen na, Zlasti glede pogajanj razV0j italijanskega položaja s«isswr^ass® Si omenjajo,Pje » pome- ,, do«., d. ie Mo;« »Pg. j» illiJSv koil,..,, Neep- A. F. matskega abe„. Po.f.M j«. *«-, £ j, ,0 »e« •« 1«. \ZDA ostale na) o j z gZN \ zahodnih držav, ki pripadajo \ no najskrbneje P^čiUn gle-\ najmoaernejbu . mednarodnemu skladu, v Wa-\ de na to, da so prea tremi Nevarnost epidemije koz vAngliji|=¥S£a|iSg|i:l i n v drugih evropskih državah,„........................... . ... Več primerov smrti v Veliki Britaniji - Italijanske zdravstvene | | I fi« | oblasti poudarjajo, da je italijansko prebivalstvo v precejšnji meri imunizirano, ker je bilo'večkrat cepljeno k« „ «« 'ssl se2!1., J ni«. Opozoril je na tako ime- da nemška Maroko, odkar je po 4 iz Se kanclerje Ade- »izravnati pot«, tako da..o r?avW5i. 'da se' tSa /ellke Britanije po tesnej- 5ija hladno z demokratičnim ;i povezavi z Evropo ne razv0jem PSI«. Saragat nato ljema z njeno politiko napoveduje tudi Pr0f?ra™ V5 'pomiritve« z Moskvo Tu Dl., «%ka«r'mK^^k0T°PSi li to razlagajo kot grožnjo 15“^n^ SDorazum ne bo teža-/eliki Britaniji, naj ne I ker sta omenjeni stranki jričakuje od Evrope, da ^to .j na pot načrtovanja,, ta Ji ji gospodarsko pomaga- *j0 svoj čas odprli socialde-------------------in po kateri hodijo a, če ni pripravljena žrtvo-/ati evropski skupnosti svobode svoje politične ak-' nje- Najasnejši je pri tem ' ist »Evening Standard«, ki jčita zahodnonemškemu i kanclerju, da ni stvaren, jziroma da ni bil iskren, ;to je bil privolil, da se V omenjenem obsegu pogaja o berlinskem problemu. Kakor piše list, so za Adenauerja pogajanja mož-i na sam j, če ne bodo zajela nobenega bistvenega vprašanja, kajti brž ko gre za določeno stopnjo pri-, znanja Vzhodne Nemčije ali splošno ureditev obmej-nih problemov, obsojajo zahodni Nemci vsakogar, ki je za kompromis, kot 1 Vspravljica«. Za Adenauer-i ia pa je pomiritev nespre-1 jemljiva, če niso pri tem ; vsi pereči problemi podre-\ 'jeni interesom 7, »hodne Nemčije. lju takojšnje, ker bo sovpadalo z vladno krizo in ker bo možnost za dvoumje in manever zelo pičla«. Nenni nadaljuje, -da so stvar; «v njihovi železni objektivnosti« pripeljale KD k obratu v levo; kakor je PSI spregovoril jasno in konkretno, tako morajo sedaj spregovoriti KD, PSDI in PRI; tedaj bo «primerjava resna, ker se bo nanašala na vprašanja in na njihove rešitve«. Samo na tem .konkretnem terenu se je moč zoperstaviti manevrom desnice, poudarja Nenni in za ključuje, da je zahteva po obnovi ne samo politična, ampak tudi etična potreba, ker je treba «ustvariti nov odnos med državljanom in državo, med delavcem in tovarno podjetjem, uradom«. A. P. Kenncdyjcva poslanica o stanju v državi zahtevo Adule so bile čete OZN v Stanleyvillu pooblaščene, da pomagajo generalu Lunduli. Zatrjuje se, da je orožništvo dobilo včeraj ukaz, naj aretira gen. Lundulo. toda ukaz ni bil izvršen. Adula je izjavil, da so na -današnji seji vlade sklenili nuditi vso podporo gen. Lunduli in da je novica o ukazu za aretacijo Lundule lažna, ker je general izrekel zvestobo osrednji vladi. Perujska vlada: Ni več vprašanja pomoči LIMA, 13. — Perujska vlada je danes sporočila, da ni nobenih vprašanj, «ki se tičejo pomoči ranjenim ali evakuiranim osebam« po grozni ka. tastrofi, ki se je dogodila v sredo. Ponudbe za pomoč prihajajo z vseh strani sveta in nekaj prispevkov je že prispelo v Peru. Toda plaz, ki je pridrvel z gore Huascaran, se je utrdil kakor cement v nekaj urah in «tisti, ki so potrebovali pomoč, so vsi umrli«. Zdi se, da se število mrtvih, ki ga je navedel minister za zdravstvo, in sicer o. koli 3000, lahko zniža na okoli 1500. ga režim ZDA tudi vojaško podpirajo. Kennedy je poudaril, da se je atlantska zveza v zadnjem letu dni vojaško okrepila. Kennedy je sicer poudaril, Predsednik ZDA Kennedv| da problem plačilne bilance je prejšnji četrtek prebral v v ZDA še ni docela rešen, iz-ameriškem kongresu svojo po- razil pa je zadovoljstvo nad slanico o stanju v državi. napredkom, ki je bil dose-Poglavitni namen znnanje| ien v tem pogledu. Izjavil je, politike je, kakor je dejal I da bo vlada nadalje investi• Kennedy, «ustvarjati miro- rala v tujini, iskala nove mre ljubn0 svetovno skupnost svo-lta prodajo vojaškega matej-bodnih in neodvisnih n aro- riala svojim zaveznikom^ dov, ki bodo lahko svobodno 1 spodbujala razvite države, dš izbrali način svojega življe-1 povečajo svojo pomoč manj nja, s pogojem, da ne ogro- j razvitim področjem, in kooi-žajo drugih narodov«. Ken-| dinirala proračunsko in vo-nedy Pa je hkrati zatrjeval, I jaško politiko zahodnih dr-«da ZDA — čeprat, niso pro-1 iav, da bi «zmanjšali široko in nezaželeno pretakanje kapitala«. V tem pogledu je #-meriški predsednik izrazil domnevo, da se bo povečal ] ameriški izvoz, in napovedal, I da bodo pripravili petletni 1 načrt o široki trgovinski ekspanziji, ki bo omogočila znji-1 žanje carin v ZDA. Te ameiii-1 ške koncesije — je reke' Kennedy — morajo dobiti re ciprociteto v skupnem trgu «Ce skupni trg ne bo zmarij-1 šal svoje zunanje carinske | pregrade, se bo izneveril sijo-jim prvotnim obveznostim.« Ko je Kennedy govoril o I notranjih problemih države, I je napovedal vrsto ukrepov, ki naj bi omogočili utrditbv gospodarskega položaja in hoj nemškemu poslaniku Krollu.l skim dokumentom povsem. V vladnih krogih so izjavili, strinja, vendar pa meni, da je da so spomenico objavili za-1 politika strankinega vo( siv radi «sumničenja» Zahpda in zgrešena, ker se po tudi zaradi možnosti, da bi mnenju ne more doseči obrt, t spomenico objavila Moskva. I v levo s politiko levega cen• V spomenici je podan pre- \ tra, kakor si jo zamišlja. K’«-. gled odnospv med Sovjetsko ki naj bi skušala pridoo^i ’ 1 PSI za «svojo» politiko o- brambe neokapitalističnih pozicij. Skratka: levica PSI ne verjame, da bi KD mogla prelomiti dosedanjo cenlristicr.o politiko in je prepričana, d z je vodstvo KD prisiljeno manevrirati spričo pritiska svoje lastne, predvsem delavske baze. Stališče levice PSl nam bo še bolj jasno, če si ogledamo resolucijo, ki jo je vodstvo KPI objavilo pretekli petek. KPI sicer pozitivni ocenjuje programski dokument PSI in pravi, da more predstavljati »osnovo za diskusijo med vsemi demokratičnimi in naprednimi silami«, vendar dodaja, da je za uresničenje tega programa (ali tako imenovanega obrata v levo). bistvenega pomena «akcijst bi pa bila lahko še znat- kmetijstva, solska reforma, ogromnem plazu razmajale in silo atlantske sktip , denauer pa to izkorišča za iz- \ no širša». deželna ureditev. lahko vsak trenutek zdrvijo gionalno silo ameriSKe p jjijevanje, in ovira učinkovita Del spomenice, v katerem v dolino. Na nekem kraju ob oble, moč ustvarjalnih napo • a med Vzhodom in sovjetska vlada poziva bonn- pobočju gore se je zbralo v rov v novih osvobojenih ar Za»odom sko vlad0i naj pripomore k ledeniku nad 10.000 ton vode, žavah tn silo, ki je oon za , p .Jn~ tcdcn je odSel „ Ureditvi zahodnoberhnskeg« in nastalo je umetno jezero,] mir. S tem v zi J I ZDA na razgovore s Kenne- problema, je vzbudil v Bonnu svobodni izbiri notranje-1 režima — razpolagajo z Pokrajinske oblasti v Hua-1 ti razu so odredile evakuacijo! ga ------- -------_ - - vsega prebivalstva iz vasi na elementi, spričo katerih je področju Huaylas ob pobočjih moč sprejeti tisto, kar nudi. 5 gS&TS "ar? gospodarstvu ZDA Nemške injekcije in nasiaio je urnemu jezeru, i ■, y ’ " y n ZUA na razgovore s r^enne-\ prouiviuu, jc ki meri nad 5000 kvadratnih | ZDA «ki se bo dgjem bonnski minister za [posebno pozornost. Sda I jf- skušal dosi ko. na Nemčija si tudi moči n erazvi .DA afriškim dež nju \ vlada se nav ‘r o | ukvarja z i pro. | manjkljaja v Akcija Alžircev proti OAS V sredo se je v Mohamediji «id Mdeniki. ,o po.ldul” fc.lri«! ko-\ ~_»<">«■"Z\ SLSf”1-.'.” S”™«,,33°.I ?“!-,«? fST na strateške točke opazovalce, ^ 1 QU1, Iv 1 . JU tu J Jutrišnji dan so proglasili “ napada z 20ra- diplomatsko dejavnost, aa oil zvezne repucui^e * za dan narodne žalosti V vseh l?-. **0Tn***p® ...v unkih s0 dosegla takšne mednarodne Berlinom na gospodarskem, PerujskihcerkvahbodoV žalne ^ 5 gospodarske dogovore, ki bo- kulturnem in Političnem pod- svečanosti za žrtvami. V U-\ d?l govora je Ken- do prispevali k ureditvi tega ročju,« pravi spomenica mi se bodo žalne svečanosti n^y p"svetil tudi Organiza- vprašanja, na drugi stran, pa Po uradnih ocenah v Bon udeležili predsednik republi. Jruienih ~narodov ki M.^rZ^ospodt-he ^klanja" poU&nfc sriko‘v ke, člani vlade in člani diplo- | KnaS instrument in naše upa-\haro^ ^ p ^ n,nnvP I Bonna z zahodnim Berlinom, x* ser? grad’, ampak preprosto krite-rii racionalne organizacije pro- i_: t m tivvrlol iPVflH 13 ClO" .zvodnje in razdeljevanja do-brin v interesu skupnosti«. V pripisu Saragat komentira resolucijo vodstva KPI in pravi da je «napisana z običajno spretnostjo, hkrati pa z °-Dičainim pomanjkanjem čuta za demokracijo« in nadaljuje: »Resolucija upravičeno žigosa korupcijo, toda ne pove nam, zakaj se KPI opira v mnogm primerih, in za svoje cilje, vprav na najbolj korumpirane elemente vodilnega razreda«. Glede predloga o enotni akciji ((demokratičnih in naprednih sil«, Saragat pravi, da ne daje odgovora na «glavno vprašanje«. ki ga predstavlja »totalitarni značaj komunizma, ki onemogoča enotnost delavske-ga razreda, ki so jo že uresničili v naprednejših demokracijah«. Zaradi takega značaja KPI je tudi večina PSI opustila frontizem, ki je «fiad de- RIM, 13. — Medtem ko je v vsej Evropi zavladalo zaskrbljenost zaradi nekaterih primerov obolelosti za kozami, javljajo, da so v Italiji pristojne oblasti odredile vse potrebne ukrepe, da takoj in-dividuirajo tujce, ki bi bili eventualno okuženi. Na vseh letališčih morajo potniki, ki prihajajo s področij, kjer se domneva, da so okužena, predložiti potrdilo o cepljenju ali pa se takoj podrediti ceplje. nju. Razen tega so cepili vse osebje na letališčih, ki prihaja v stik s potniki. Samo na letališču v Fiumicinu so cepili nad 2000 ljudi. Ugotavlja se tudi, da je italijansko prebivalstvo precej imunizirano, ker je bilo večkrat cepljeno proti kozam. Iz Londona poročajo, da je preteklo noč umrl za kozami dveletni otrok, in sicer komaj 24 ur potem, ko je zaradi iste bolezni umrla neka bolničarka Otrok je umrl v bolnišnici 'v Birstallu v grofiji York-shire. V isti bolnišnici so hudo bolni drugi trije otroci in ena bolničarka. V Bradfordu v isti grofiji, kjer je umrla omenjena bolničarka, je pred dnevi umrl zaradi koz en moški. V istem kraju je v bolnišnici pet otrok pod opazovanjem. Cepili so na tisoče ljudi, in danes so še zaostrili previdnostne u-krepe. V Londonu so nujno spreje li v bolnišnico neko Pakistanko; njeno stanje je zelo resno. V Veliki Britaniji so sprejeli vse ukrepe proti morebitni epidemiji koz takoj po božiču, ko je prispel v London 24-letni Pakistanec Ismaet Kan, ki so ga takoj sprejeli v bolnišnico, ker so zdravniki ugotovili znake koz. Kljub skrbni negi je 7. januarja umrl v bolnišnici v Dartfordu v grofiji Kent. Vse osebe, ki i.n bile v stiku z bolnikom, posebno pa njegove tovariše s potovanja, je policija poiskala ke,- so se morali cepiti. V grofiji Yorkshire so izolirali tri bolnišnice, in od danes dalje niso dovoljeni obiski bolnikom. To so sklenili zaradi smrti dveletnega otroka. Potrjujejo tudi, da je neka 49-letna ženska, ki je umrla v Bradfordu, bila okužena s kozami. Britansko ministrstvo zdravstvo je odredilo, da morajo vsi pakistanski državljani ki pridejo v Veliko Britanijo, iti za 14 dni vsak dan na zdravniški pregled k an. glpškim zdravnikom. V Hullu so začeli cepiti sebje bolnišnic in zdravstvene službe, moštvo ladij, ki prihajajo v pristanišče, pa je podvrženo skrbnemu zdravniškemu pregledu. V Prestonu sta dve osebi pod opazovanjem, ker sumijo, da sta okuženi. Tudi v Nemčiji je več primerov obolenj za kozami. V Duesseldorfu je 88 oseb v karanteni, cepili so 120.000 lju. di. Zdi se, da je v to mesto prinesel bolezen neki inženir, ki se je nedavno vrnil iz A-frike. Dva primera bolezni so ugotovili v dveh vojašnicah. V Kaiserlauternu so vojake VIII ameriške divizije cepili iz previdnostnih ukrepov in prav tako tudi 7000 članov njihovih družin. Spričo nevarnosti epidemije so številne države, med katerimi Poljska, Nizozemska in Francija, odredile vse potrebne ukrepe in povečale zdravniško nadzorstvo na mejah in še posebej na letališčih. Iz Lizbone javljajo, da so sprejeli v bolnišnico 7 Portugalcev, ki so prispeli včeraj iz Karačija. Bili so v skupini 69 Portugalcev, ki so se bili vkrcali na italijansko ladjo Ben Heda Švedsko' ministrstvo Zi\n>*',„nn0Z«Oarrožnjon,Berlinu«mi'i\ton .V}nenia< d“ neodvisna država (zamol-\ ljdenTeStprotiekozramrvsem Ive- neodločenost zahodnih držav komercialnega™značafa, krat- ranfanijem^Mirokl ^obfskal kreP\ d,a -s« .r.zblie- deja?' ljenje proti Kozam vset ove ostanejo v tem mestu, dal. , in vezana na soraz- l^onfamjem M,aro ko oOiSKai nost kolonialističnih tn faši- kem’po ovaTv AngUjo, Švico' obdrže dohode in da ohranijo TOerno uitoko komercialno l^^ZZabilf«^omeniti da s.tlčmh tsk,upm' Alžirska vla- ah Zahodno Nemčijo. Vsakdo, svobodo berlinskih prebiyal-\obrestno mero. I t0- Jm V,. I da Je tud, z zadovoljstvom c i ■ ... | cev sJasno je,# je rekel Ken-| 0f,prpdlpd!!ifc.rnnedu in nie-lspadn Maroko mod. tiste iz-1 ugotovila okrepitev magrebske angfe°škega mesta B?adfdord, bo Ued«. «d« smo PnPTovljeni \ gnvi sodelavci so izrazil, mne- i^eoarajike kmfe-l ^amosti okrog alžirskega cell,?en če ne bo izhajalo da ohraniti naše pravice i» oH ,lj( da bi TOOraIa Zahodna leplbnJ°e fa, kod^^ ljudstva ter je poudarila svo- cepljen, ce ne uo j » veznosti. razaovarjati se, v \ «r: i.n VOm \ renče). Pobudo za soaeiova voljo, da pospesi mir v Al- je bil ze podvržen učinkov*- trenutku na ttidi r C^Ct?5i i 1 te™’ 5 nje med obema deželama le I UriH in da uresniči svorazum feS?'-te-ST, J&js&ižh ~ 2 H&aaraž i Tudi v New Yorku so od- uorit tudi o pomoči latinsko- Spregovorili so tudi o ame- zirskega ljudstva redile zdravstvene oblasti ameriškim državam, in o temri r;|k;|, investicijah v zahodno- lo^l>e ln neodois stroeo nadzorstvo da prepre-| da je treba ustanoviti »klad n8mlko industrijo, ki prav I V Parizu so to sporočilo kotno morebitno širjenje koz. treh milijard dolarjev, kt bi tnko povečujejo ameriški pla-1 I mentirali z zmernim optimiz- Cepili bodo vsakega potnika, za daljšo dobo pomenil pod- čilni primanjkljaj, prispevajo ki bo prišel s področij, ki so lago (izveze za napredek La- pa k utrjevanju gospodarske okužena tinske Amerike«. moči Zahodne Nemčije. Kar mom in poudarili, da so vrata za pogajanja še vedno odprta. nku,-na I nnsice »mm«.., I moči zanoane nemeje. nar, | i .»Le Populaire. piše.dajeal- V Pakistanu, kjer divja epi. Kar zadeva pomoč novim i zadeva evropski skupni trg j ItekŽiio? francoski 'vladi ^Zla- demija koz. je prevzela voj. osvobojenim državam se jelin sedanje razgovore p kme- ; Istv^ so T Parizu pritegnile ska vodstvo nad cepljenjem. Kennedg zavzel za dolgoroč- Hjsk, proizvodnji, se je pred- Uo2or„ost tri točke v sporoči Ministrstvo za zdravstvo je na posojila in finančno po-1 sedmk Kennedg zanimal za IT Jllirke vlade tista kjer nflrpHiln naistrožie ukrepe za \ moč in pripomnil, da so «iz morebitne posledice, ki ga bo\ tu alžirske viaae. usia Kjer pSrečitevaJtrjenja epfdemi- dogodkov v Afriki, na Bliž- imel« sklenitev tega sporazu- T£e™’la ukrepe^daVomi je Na podlagi uradnih poro. njem vzhodu m v Vzhodni mo na ameriški tzvoz kme- akciirko oni^tfčnih in faT,- čii je v zadnjih dveh mese- \ Evropi ZDA povzele nauk, da tijskih pridelkov. | S I akmjo Koioniaiistienih m jast cih umrlo v Karačiju zaradi ne gre nobene dežele prepu- To srečanje v Beli hiši po-koz 200 ljudi toda Pakistan- stiti komunizmu«. V tej luči novno kaže, da se predsednik ski tisk trdi 'da znaša števi- je Kennedg govoril o Laosu Kennedg čedalje bolj ukvarja 1o žrtev nad’ 300. • in Južnem Vietnamu, katere- z gospodarskimi vprašanji, 1 brez ureditve katerih ne bo miiminiii ...................................................................."""""""""""""""" moč uspešno uveljaviti njego- Posledice potresa v Dalmaciji (Nadaljevanje s 1. strani) zrušil, zdaj je zacvenkalo razbilo steklo, zdaj druge nedoločene šume in ropote. Vmes pa prestrašeno zavijanje živali. Obstali smo na mestu kot prikovani. Za svojo osebo moram reči, da me je od potresnega sunka, ki smo ga v tistem trenutku doživeli, najbolj pretreslo grozovito bobnenje, ki ga ni moč z ničimer primerjati. Imel sem občutek, da so se mi lasje dvignili navpično navzgor Ai da so se polegli šele potem, ko je spet zavladala tišina. Domačini so nam dejali, da je bil ta potresni sunek »ovako, onako«. Ne prešibek ne premočan. Sele v tistem trenutku smo spoznali in občutili, kaj pomeni potres. Sele takrat smo lahko razumeli, zakaj se ljudje že ob brnenju kamionskega motorja v paniki razbežijo na vse strani. Sele tedaj smo občutili, kako grozofne dneve so doživljali ljudje pod Biokovom in jih še doživljajo oni redki, ki so še vzdržali. Begunci Ko smo se vračali v Ma-karsko, smo spet prehitevali dolge vrste beguncev. Ob pomolu so bile tokrat razvrščene enote vojne mornarice, ki so pripeljale živež in odeje. Na pomolu pa je bilo zbranih že kakih 500 beguncev, ki so čakali na prihod ladje; da jih odpelje v Split. Množica je vse bolj naraščala in miličniki ter mornarji so imeli polne roke dela, da so lahko vzdržali red, ko je ladja pristala na drugi strani pomola. Vsak-cjo je hotel priti prvi na ladjo, saj je bilo takoj jas-no, da vseh ne bo mogla sprejeti. Tako se je tudi zgodilo. Kakih 600 beguncev se je lahko vkrcalo, na pomolu pa je ostalo še kakih 200 ljudi. Tedaj je priskočila na pomoč vo-jna mornarica, in s torpednimi čolni ter z izkr-cevalno ladjo so še preostale begunce odpeljali proti Splitu. ve politike na mednarodnem prizorišču. Na bližnjem zasedanju kongresa ga čaka hud boj, v katerem si bo prizadeval priboriti si nova pooblastila za znižanje uvoznih carin in za u reditev položaja ZDA glede na evropski skupni trg. Odtekanje ameriškega zla- \ Nenni stičnih skupin (.in ta bo pokazala — piše .Populaire. — mnogo več odločnosti kakor uradni francoski državni funkcionarji«). Dalje tista točka, v kateri se ugotavlja razvoj k miroljubni rešitvi spora, in še posebno tista, v kateri se omenjajo jamstva za zakonite interese Evropejcev v Alžiriji. Medtem ko se desnica peni od jeze zaradi napovedi vojne OAS, poudarja levica, da so prave ovire za hiter sporazum o miru z ene strani OAS, z druge strani pa orientacija Makarska je po njihovem I ta^v^Evropo, Ti^a^Kennedg I ;n danes že obratuje čistilni-1 francoske vlade na zaščito in-odhodu zadobila novo lice. ^ prvem letu svoje vlade ni\ ca petroleja v Mohamediji, ki\teresov petrolejskih in drugih Zdelo se nam je, kot da bi mogel zaustaviti, pomeni ne- 50 jo zgradili tehniki te n-1 družb, ne pa na zaščito de-prišli v mrtvo mesto v pra- nehno nevarnost za stabilnosti stanove. Ob priliki obiska ita-\ Janških interesov Francije. dolarja in zahodnega gospo- Hjanskih državnikov so spra-1 «Express* Je še pred objavo darstva ter v znatni meri «e-| vili v obrat tovarno za monti-1 uradnega poročila alžirske tla- že roke ameriškemu predsed- ranje avtomobilov Fiat. Do-Ide napisal da je v Elizejski niku in zavira izvajanje pro- govorili so se, da bodo še po- palači tn v Alžiru vse priprav- _ , . . . i grama gospodarske pomoči A- večali sodelovanje med obema Ijcno, da ne pride do p odpisa čutkov in pretreseni n ziji, Afriki in Latinski Ame- deželama na gospodarskem, sporazuma. List poziva alžir-nesrečo, lei je tako hudo pri- riki, ki je politično zelo važ-1 tehničnem in kulturnem pod- sko vlado, naj podpiše tn naj zadela tamkajšnje prebival- na. Sporazum, o okrepitvi re-1 ročju, da bi Maroko mogel I prime de Ganila za besedo. stvo, smo se proti večeru zervnega sklada, po katerem! uspešno zaključiti svoj prti Ce podpise, .se bo makiaveh- spet usedli v avto in se od- bodo posegli, če bodo nasta- petletni načrt razvoja dežele, zem obrnil proti makiavelt- nelialt nroti Trstu. Čeprav \ le motnje na tržišču, kot na Centralni odbor sociatistič- stom*. L.st„ dodaj«, d« .e j« vem pomenu besede. Mir in tišino so le tu pa tam pretrgali novi begunci... Polni najrazličnejših ob- pe*J,alj nd°i' nrečoite^”Dret^ I Primer za ((dolarske mrzlice» trudni od že precute prejš- £ ,rtu. mn je dejansko, kanje noči, pa nam ni bilo j knr jg rekej finan(nj minister do spanja. V mislih smo se ZDA Douglas Dillon, instru-vračali v Makarsko in pod ment, od katerega bodo imele Biokovo... | največ koristi ZDA same. In sedaj, ko ko.nčujem te vrstice, mi stopajo pred oči kolone beguncev, porušene hiše in vasi, bledi obrazi prestrašenih otrok in kar naprej ono strahotno bobnenje. Prizori in glasovi, ki jih ne j trjevanjem so v Bonnu obju-bo mogoče pozabiti! vili besedilo sovjetske spome- niče, ki so jo izročili 27. de-JTCCV1\ KR AUS I cembra v Moskvi zahodno- Sovjetska spomenica Adenauerju V nasprotju s prvotnim za- O tu lil ■ • "‘“F »Uk.u;i», UU- ou ne stranke je odobril pro-1 ustvarila koalicija d e Gaullo-gramski dokument PSI za u- ve vlade, vojske in OAS pro-resničenje obrata v levo in I ^ vsakemu sporazumu z Al-potrdil pripravljenost sociali- žiret. stov, da podprejo morebitno I Alžirska osvobodilna vojska vlado levega centru med KD, je že okrepila svojo ofenzivo PSDI in PRI, ki bi bila odlo- v Alžiriji. Ze 1. januarja so čena uresničiti program, kil alžirske osvobodilne sile za-bi bil skladen z omenjenivi I dale hude izgube Francozom. programom PSI. Zaključna Ofenziva se nadaljuje na vseh resolucijo so pozitivno ocenili \ področjih. Razen tega so pri-socialdemokrati, republikanci I padniki alžirske osvobodilne in tudi vodstvo KD (razenl fronte začeli ofenzivo proti fa-Scelbe in desnice), negativno šistom, kakor je bilo napove-oceno pa so dali seveda libi- dano. Francoske enote pa še ralci in skrajna desnica. I vedno brutalno nastopajo pro-Levica PSI se s .pragrarn-l ti nezaščitenemu,prebivalstvu. HAM 0’FlABERTT: Čas molže Mleko je prav zlagoma curljajo v lastno belo peno Iz nabreklega, koničastega vimena, štrlečega navpik. Teklo je iz sprednjih bradavic. Dva bela curka sta se prelivala navzdol med tihim žuborenjem mlečne pene. Krava je prežvekovala in z na pol zaptirimi svetlimi očmi opazovala zemljo, iz katere je izparevala vlaga. Rdečkasti trebuh ji je zadovoljno podrhteval, čutila Je nežni pritisk ženskih prstov na vime — nežnejši od teletovega sesanja. ženska, ki je molzla, je drhtela od sreče: prvič je molzla soprogovo kravo, ki Je bila zdaj tudi njena. Poročila sta se v četrtek. Zdaj je bil nedeljski večer in skupaj sta prišla, da bi po običaju pomolzla kravo. Ležal je v travi, jo opazoval, kako molze, poslušal njen svetli glas in ptičje petje. Obenem je razmišljal. ♦Mar ni čudno ,kako lahko takole molzeš s svojimi majhnimi prsti?* je dejal. Obrnila je glavo, otresla zlap temnih las, gladko počesanih in na konceh spletenih v kite, ki so sijale v zahajajočem soncu. Rdeče ustnice so se ji smehljale med tiho pesmijo, obli beli vrat je bil poln nežnih besed — otroško nasmejanih in nesmiselnih pa polnih sreče. Nežno jo je pogledal, se nasmehnil in dih mu je zastal. «Mar ni bilo lepo danes. Kit,ty?» je zamrmral. »Ko sva se vračala iz cerkve? Vsi so naju gledali. Najvišji par v župniji sva in slišal sem, kako so govorili o naju, ko sva hodila med ljudmi, sedečimi na kamnitih zidovih. Te je bilo sram?* ♦Da. Ruto sem dela prek obraza, tako me niso mogli videti. Mislila sem, da se ne bom mogla izogniti njihovim pogledom.* ♦Slednjič gre le za veliko stvar,* je dejal. «Kaj je velika stvar, Michael?* Njegov pegasti obraz se je zresnil. Obrnil je glavo in se zazrl v daljavo — prek dežele, prekrite s spa-rino, tja, kjer se je nejasni rob morja izgubljal v beli praznini. ♦Kako visok je,» je pomislila, ♦in čeprav ima mišice kakor jeklo, me nežno gladi.* ♦Kaj je velika stvar, Michael?* je ponovila. ♦Eh, težko bi rekel, kaj, toda zdaj sva skupaj in za naju ne obstaja nič drugega, kaj ne?» ♦Kako misliš?* ♦Poprej sem ob nedeljah Želel vselej oditi daleč in se morda napiti, zdaj pa si ne želim več ničesar takega, le ležati hočem in gledati, kako molzeš kravo.* Ni mu odgovorila. Mislila je na minule nedelje, ko je z vaškimi ženskami sedela na zelenem bregu nad obalo in so pletle ter pele. Takrat je tudi sama, sramežljivo hrepenela po nečem, čutila, kako se v njenem srcu budi neznana želja za blagim objemom krepkih rok in nežnim krepkim glasom. ♦Toda ljudje so čudni,* je dejala in premaknila dlani k zadnjima bradavicama, ki ju je predtem zmočila z mlekom. Počasi je pričela molsti, dokler nista pricurljala dva krepka, bela curka. Krava je leno dvignila hogo in se pričela prestopati ter mahati z repom. Michael se je nasmehnil. ♦Morda so res,* je dejal. ♦Ali res ne boš nikdar več odšel zvečer zdoma pa *e napil, čeprav te bom za-čela dolgočasiti?* ♦Nikoli me ne boš dolgočasila, Kitty.» ♦Ah, da. Lahko je govo-riti, saj je minilo komaj hekaj dni, kar sva se poučila, toda morda....* ♦Hej, Kitty, med nama de bo nikoli nikakršnega •morda’. Prevečt dela bo-va imela, da bi se lahko Naveličala eden drugega. Samo ljudje, ki nimajo kaj delati, se lahko začnejo dolgočasiti.* ♦Lepo bo, ko bova skupaj delala, Michael. Jeseni Jada pobiram krompir, in ko bo čas za večerjo, bo-va spekla nekaj krompirjev da ognju iz koruznice.* ♦Toda predtem bo mini-Jo še celo leto. Prek leta ne Po mnogo dela, le na ribolov bo treba oditi. , Jutri Pojdem ribarit!* «To pomeni, da boš ves dan zdoma in sami mi bo dolgočas * ♦še zavedala se de boš, ko bo večer ter se bom vrnil s kupom rib. Le-Po bi bilo, če bi te popeval s seboj, toda možje bi Se nama smejali.* , «Mar ne bo imenitno, ko Poš nalovil rib? Rada jih (Konec na S, strani) VAŽNA FRANCOSKA KNJIGA O JUGOSLOVANSKI GLEDALIŠKI DEJAVNOSTI Filip Kalan; KSSttlS Sil I' lfi tll0(](l'6 Z novoletnih voščilnic — Herman Pečarič Zbirka «Razprav o gledališču* Filipa Kalana (Kum-batoviča), ki jo je izdala pod konec leta 1961 ljubljan. ska Akademija za igralsko umetnost pri Cankarjevi založbi v Ljubljani (Železniška tiskarna, strani 256) je v svoji celoti lepo in verno zrcalo jugoslovanske gledališke dejavnosti, namenjeno predvsem širšemu svetu v tujini. V «Beležki o pisatelju« je Vladimir Kralj, predstavnik Akademi-je za igralsko umetnost, pregledno in jedrnato prikazal izredno Kalanovo prizadevnost in delavnost na področju gledališke znanosti. Kralj pripoveduje, da se je Filip Kalan uveljavljal sprva s svojim znanjem kot inženir za stavbeništvo, ko je 1935-1941 učil to stroko kot asistent in poverjeni profesor na politehnični fakulteti ljubljanske univerze. Vedno se je uveljavljal tudi (Razprave o gledališču) kot pripovednik in kritik, zlasti z novelami, ((navdahnjenimi po družbeni kritiki in napisanimi z nekim ironičnim humanizmom ter jasnim razumevanjem človeka in družbe« (str. 222). Iz njegovih kritičnih spisov odseva velika slovstvena razgledanost z visokimi t-stetskimi kriteriji, ki presojajo vrednote dramskih del predvsem po gledaliških u-činkih in uspehih. V narodnoosvobodilni borbi se je izkazal kot prvovrsten organizator partizanskega gledališča med vojno, od koder ga je pot vodila v ljubljansko Akademijo za igralsko umetnost, ki le nastala v dobršni meri prav po njegovi zaslugi. Kot njen prvi rektor je to ustanovo primerno organiziral in ji priboril potrebne stolice, med njimi stolico za zgodovino gledališča, svojo stolico, I kjer še danes predava. Poleg tega si vsa leta veliko prizadeva za zmeraj tesnejšo povezavo med jugoslovanskimi in tujimi gledališkimi, ustanovami. Razprave te knjige seznanjajo svet z nastajanjem, razvojem in dosežki jugoslovanskih gledališč in bodo važen pripomoček za tuje proučevalce jugoslovanskih gledaliških razmer in za plodno mednarodno vskla-janje zdravih gledaliških teženj po evropskih državah. Takšno prikazovanje jugoslovanskih gledaliških problemov razganja ozke podeželske okvire, usmerjeno je k nekemu višjemu umetnostnemu cilju, ki naj druži in zbližuje ustvarjalno prizadevanje raznih evropskih narodov in držav. Prva razprava, z naslo- ....................................... LJUDJE IZ MRAČNIH ČASOV: SENJSKI USKOKI, GUSARJI IN GALIJOTI Nekaj pripomb h knjigi A. Tenentija o Benetkah in gusarstvu pred 350 leti Znana italijanska založba ((EDITORI LATERZA« iz Barija, ki jo poznamo po lepem številu kvalitetnih publikacij, je nedavno izdala zanimivo knjigo «Ve-nezia e i corsari 1580—1615» izpod peresa Alberta Tenentija. Pisec tega dela obdeluje obdobje velikih gospodarskih in političnih sprememb ob koncu XVI. in ob začetku -XVII. stoletja, ko so začela italijanska mesta, in med njimi zlasti Benetke, naglo . izgubljati vodilno mesto v evropski trgovini. V ta čas pada značilen pojav gusarstva, ki se je v Sredozemlju širilo kot kuga, vodilo do krvavega obračunavanja med nasprotujočimi si silami in močno zaviralo razvoj trgovine. Posebnost Tenentijevega dela je v tem, da gleda na novonastali položaj v Benetkah predvsem skozi prizmo gusarstva in reorganizacije beneške vojne mornarice. Gusarje razdeli na: uskoke, Berbere, na skupino, ki vključuje Spance, Maltežane in Florentince ‘er skupino angleških (nordijskih) gusarjev. Ta poglavja iz prvega dela njegove knjige bodo najbolj privlačevala mlajše ljubitelje zgodovinopisja. Za znanost pa je po našem mnenju važnejši drugi del knjige. Pisec razgalja v njem najbolj skeleče rane Serenissime, ki je začela po dolgih stoletjih moči in slave polagoma a nezadržno drčati navzdol. Eden od elementov nesreče in črnih dni, ki so jim šli Benečani nasproti, naj bi bili zlasti še kaznjenci, ki so jih začeli po letu 1545 množično u-porabljati kot veslače (gali-jote) na vojnih ladjah (galejah). Kdor bi želel podrobneje proučiti probleme pomorske trgovine na Jadranu v letih 1580—1615, pač ne bi smel mimo Tenentijevega dela! Poleg pozitivnih črt zapažamo v njem tudi nekaj večjih vrzeli. Nam se ne zdi prav, da ima Tenenti tako slabo mnenje o senjskih Uskokih, ki jih pri nas ljudsko ustno izročilo uvršča med junake. Za slavno uskoško trdnjavo v Senju uporablja izraz «u-mazan brlog« («infame ri-cettacolo«). Takoj za tem se sklicuje na Tita Livija, ki je Ilire imenoval ((nesramne morske roparje«. Po kratkih ugotovitvah, da so senj-ske uskoke podpirali Habsburžani in celo papež, se takoj spusti v opisovanje u-skoških podvigov. Po našem mnenju je Tenenti daleč od tega, da bi pojasnil bistvo prepada med senjskimi u-skoki in Benečani. In tako prihaja do krhkega dokazovanja, da je bilo senjskim Uskokom ropanje takorekoč prirojeno. Avtor knjige bi prišel do precej drugačnih zaključkov, če bi se temeljito oprl zlasti na naslednja zgodovinska dejstva: 1. Benečani so smatrali Jadransko morje za svojo lastnino («Culphus Venetia-rum»). Kontrolo so vršili nad celim tem področjem in imeli v rokah skoraj vso trgovino tega področja. U-spešno se jim je zoperstavljal edinole Dubrovnik, Mimogrede bodi povedano, da Tenenti napačno tolmači, da ni mogla ta država doživeti večjega razmaha, ker se je naslonila ns Turke. Dubrovnik si je uredil odnose s Turčijo leta ,1481 na isti (Alberto Tenenti: Venezia e i COrsari. 1580-1615. Biblioteca di cultura moderna 564. Editori Laterza. Bari 1961) način, kot so to pozneje delali Benečani, in dosegel največji razcvet svoje kulture v drugi polovici XVI. stoletja (Držič, Gundulič). Eden od vzrokov nazadovanja Dobrovnika je bil potres leta 16(j7, ki je v mestu terjal okrog 4000 mrtvih. Ostali vzroki nazado- vanja te države pa so enaki tistim, ki veljajo za Benetke (gospodarska konkurenca zahodnoevropskih državi). Sredi XVI. stoletja se je začelo oblikovati mednarodno pomorsko pravo, ki proglaša morje (razen ozkega obalnega pasu) za lastnino Trgovec iz Dubrovnika (po N. de Nicolay, Les qua-tre premiers livres des navigations et peregrinations orientales, Lione, G. Roville, 1568) TRNOVA POT ZBORA «J. GALLUS» Pred nedavnim sem srečal na cesti znanca. Po brezpomembnem razgovoru o vremenu, o zdravju in podobnem me vpraša, kako je z ((Gallusom«. Ko mu v kratkih besedah orišem nič kaj rožnat položaj zbora, mi z vso resnostjo priporoči, da naj vztrajamo, češ da je ((Gallus« edini slovenski prosvetni zbor v Trstu in da bi bila res velika škoda, če bi še ta prenehal delovati. In tako dalje.... Niso, dragi znanec, pevci ((Gallusa» tisti, ki jim je potrebna spodbudna beseda. Mislim, da kdor prihaja v mesto na pevske vaje z Opčin, iz Barkovelj, od Sv. Ivana, iz Rocola ter celo iz Boljunca in troši denar za potne stroške in podobno, zasluži podporo in priznanje in ne samo prazne, pa čeprav bodrilne besede. Te naj uberejo pot k tistim desetinam pevcev, ki so raztreseni po našem mestu, da bi jih zbudile k zavesti in sodelovanju. Ti pevci bi prav lahko okrepili zbor, katerega sestavljajo sedaj povečini pevci iz predmestij in bližnje okolice. Le tako bi se ne bilo treba bati, da bo zbor prej ali slej strla kriza, ki večkrat trka na vrata. Le tako bi mu bil zagotovljen obstoj m- bodoče delovanje. Kot sem omenil, žrtvujejo pevci poleg časa tudi denar za potne stroške, in ker ni od nikoder nobene podpore in povračila, kdaj pa kdaj kateri klone in razočaran zapusti zbor. In skoro mu ni zameriti. To trdo življenje pa ni do sedaj strlo ((Gallusa» in je upati, da ga ne bo niti v bodoče. In namen tega članka ni izzvati nekoristno polemiko, pač pa pozvati pevce, ki stoje ob strani, in odgovorne elemente, da z dejanji in ne z besedami podprejo zbor. Le tako bo z gotovostjo ((Gallus — Petelin» še nadalje pel ter z lepo pesmijo budil iz spanja naše ljudi in opozarjal, da moramo vsi delati in se vsi žrtvovati, če hočemo živeti. L. P. vseh narodov (glej o tem na pr.: Natko Katičič: More i oblast obalne države. Zagreb, JAZU 1953!). L. 1565 so Habsburžani že zahtevali svobodno plovbo na Jadranu, toda Benečani so vztrajali pri svoji ((lastninski pravici« (Zgodovina narodov Jugoslavije, II., Ljubljana 1959, str. 586). 2. Proti koncu XVI. stoletja so se začeli jugoslovanski narodi ob Jadranu že narodno prebujati in snovati načrte o enotnem , nastopu proti Turkom. Ce gremo še nekoliko nazaj, bi kazalo upoštevati upor puča-nov na otoku Hvaru (Lesi-ha) v letih 1510*-1514, ki se ga fiieneČani na krut način zadušili. Ta upor je imel velike odmeve po vsej Dalmaciji! Pripravljenost za boj proti Turkom se je stopnjevala v voljo za boj tudi proti samim Benečanom. Ali so bile Istra, Dalmacija, Kreta, Ciper itd. kaj drugega kot beneške kolonije? , 3. Po padcu Klisa leta 1537 so se uskoki iz te utrdbe preselili v Senj in to mestece je zdaj mnogo bliže turški meji. Po ciprski vojni (1570—1573) so bili Benečani v dobrih odnosih s Turki. Senjski uskoki (Senj je bil v rokah Habsburžanov!), ki so pred tem že napadali turške in dubrovniške ladje («zavezništvo» s Turki), so jeli udarjati po Benečanih šele tedaj, ko so ti začeli prekladati turško blago na svoje ladje, da bi ga na ta način prikrili u-ikokom. 4. Tenenti bi moral vedeti, da je zgodovina Uskokov, ki jo je napisal zadrski škof Minucio Minuci (nanj se večkrat sklicuje), zelo neobjektivna. Minuci je bil vedik prijatelj se n jr skega škofa Dominisa, beneškega zaupnika. Zgrešeno je tudi, če damo nekemu poglavju naslov «Gli uscocchi« (Uskoki) in potlej govorimo (tako dela Tenenti!) v glavnem le o senjskih u-skokih. V mnogih vojnah proti Turkom (na pr. v kretski vojni) so tvorili u-skoki udarno jedro beneške vojske. V XVI. in XVII. stoletju najdemo uskoke v vseh beneških obmejnih utrdbah! V zvezi s pojavom gusarstva je izredno težko potegniti črto med pravimi gusarji, ki so živčli zgolj od ropanja, (senjski uskoki so se junaško borili proti Turkom!!), in pa posadkami trgovskih in vojnih ladij, ki »o se med sabo napadale iz gospodarskih in političnih vzrokov. Ce bi Tenenti ugotovil, da je beneški sistem trgovine gospodarsko uničil vse pokrajine ob vzhodnih obalah Jadrana, ki so jih Benečani o-kupirali, bi morda razumel, da je imel boj Uskokov deloma tudi značaj narodnoosvobodilnega boja. Prav beneški sistem trgovanja odkriva pohlep in sebičnost, ki ji skoraj ni najti primere. Ce je hotel kdo, na pr. z otoka Hvara, izvažati blago na Sicilijo, je moral blago najprej zapeljati v Benetke, da je tamkaj polagal račune. Na vse to misli Paolo Tedeschi, ko piše o Istri: «Poco importava g Venezia il nostro agro, poco i nostri confini; le ba-stavano i porti, i šeni, i bo-schi per cavarne legna... e-ravamo piu che altro una colonia....« (Del decadimen-to delllstria. Capodistria 1880. str. 55). Ce velja to za Istro, velja še toliko bolj za Dalmacijo! Prav bi bilo, če bi Tenenti, ki govori o široki u-porabi galijotov, povedal, kje jih je Serenissima v prvi vrsti jemala. Benetke so jih največ dobile iz osiromašene Dalmacije in 1-stre. Kjer je bilo največ revščine, je bilo tudi največ ((kriminala« (Danilo Klen: Galije i galijoti iz I-stre i otoka nekadašnje sje-verne Dalmacije za mletač-ku armadu (XI,—XVIII. st.). JiAZU, Zagreb 1959, str. 277). Nič čudnega, če so postali beneški galijoti slovanskega izvora pri Jugoslovanih predmet literarne obdelave. Naj v tej zvezi omenimo le Vladimira Nazorja (Veli Joža)! Bonis legendis libris discitur! SREČKO VILHAR vom «0 gledališki znanosti v Jugoslaviji«, pretresa današnje stanje, ki se je šele po letu 1945 dvignilo na stopnjo znanstveno organiziranega dela po zaslugi treh akademij za igralsko umetnost in treh gledaliških muzejev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Spis ((Gledališče renesanse v Dalmaciji« kaže zgodovinski izvor hrvatskega gledališča in vplive sredozemske renesanse na njegovo rojstvo. Poglavje «Srednjevropski barok in početki slovenskega gledališča« obravnava gledališko delo nekdanjih verskih redov. Razprava ((Evropeizacija slovenske gledališke kulture« prikazuje razvoj od amaterskih skupin v 18. stol, do sodobnih poklicnih odrov. Članek ((Slovensko gledališče v drugi svetovni vojni« vsebuje zgodovino gledališča v borbi. Esej ((Trije predhodniki sodobnega gledališča v Jugoslaviji« o-pisuje delo in pomen Srba Nu&iča, Hrvata Krleže in Slovenca Cankarja za jugoslovanski gledališki razvoj. V »Sodobnih problemih jugoslovanskega gledališča« vzporeja pisatelj jugoslovansko dejavnost s smermi v tujih deželah. Za Primorce je najzanimivejša peta razprava »Poslanstvo Slovenskega gledališča v Trstu« (str. 151-184). Poudarja več zapletenih prvin, ki so vplivale nanj, med drugim; delovanje’ na robu velike ekspanzionistič-ne in nacionalistične države; stoletno izročilo z dvajsetletno prekinitvijo pod fašizmom; povojno vstajenje v Trstu, spornem jabolku med vzhodom in zahodom; delovanje v državi z družbenim ustrojem, ki je povsem drugačen kakor v matični državi slovenske narodne manjšine; silna občutljivost gledališča za razna politična nihanja in iz tega izvirajoče krize; vplivi mednarodnih napetosti in borbe za obrambo narodne, ga imetka kalijo višjo u-metniško stopnjo, doseglji-vo v mirnejših razdobjih prilične mednarodne strpnosti, Prikazan je zgodovinski razvoj od srede 19. stol. do danes. Za nazornejšo označbo razmer pred malo leti navaja Kalan, kar je zapisal ob stoti premieri tedanji upravnik A. Budal; ((Bile so sezone, ko so nasprotniki Slovenskega gledališča s kamenjem, palicami in pestmi napaaali občinstvo in igralce, da bi z nemiri in poboji gledališče znova uničili. Tujim koristim vdinja-ne skupine, včasih tudi ne- Ostanki krematorijske peči v Gusenu, kjer se je končalo tudi življenje dr. Pirjevca fS d ? l*'* '” V iV»* Mn 1 ^ & FILIP KALAN E S S A I S SUR LE THE AT R E katere slovenske, so gledališče vsa leta obrekovale, mu podtikale neumetniške namene, da bi ga očrnile pri občinstvu in pri oblasteh, izrivale iz Avditorija in ščuvale občinstvo, naj ne hodi k predstavam« (str. 167). Kalan sodi, da je zna- lo gledališče braniti čistost načel. Razprave so že prej ob nastanku seznanjale mednarodne kroge z jugoslovansko gledališko kulturo. Združene v knjigi bodo to nalogo še bolje opravljale. ANDREJ BUDAL ll■lllllll■mlllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllUl|lll(Mln SAŠA 1ŽUGA Račke po reki plavajo Saša Vuga, rojen 8. februarja 1930, primorski rojak doma z Mosta na Soči, pisec mladinske povesti »Škorenjček Matevžek« in krajšega romana «Veter nima cest«, sodelavec slovenskih revij, avtor večjih radijskih iger, sicer pa napovedovalec RTV Ljubljana, ili ga zaradi njegovega posebnega načina napovedovanja poznajo radijski poslušalci morda bolj kot pa bralci knjig, ta temperamenten, malce vihrav, pa uglajen mlad človek je pri Državni založbi Slovenije izdal svojo novo knjigo. Njen naslov »Račke ob reki plavajo« je morda nekoliko nenavaden, sicer pa je to zanimiva knjiga novel in črtic, ki bodo gotovo vzbudile nekaj zanimanja ne samo med literati temveč tudi med navadnimi bralci knjig in še bolj dopolnile literarno podobo mladega avtorj a. Ko predstavlja avtorja, piše založba na ščitnem ovitku takole: «Njegova pripovedna dela se odlikujejo po stilni samoniklosti, psihološki pronikavosti in temperamentni zavzetosti za probleme malih, v vsakdanjost vklenjenih’ ljudi.« Prav isto velja v celoti za najnovejšo knjigo Vugovih novel in črtic, vzetih iz zbirke Primorskih reportaž. Tudi knjigo «Račke po reki plavajo« odlikuje pisateljev temperament in zavzetost za male ljudi, ki so junaki njegovih zgodb. Seveda je knjiga zanimiva tudi zaradi izrazite lokalne barvitosti večine objavljenih tekstov. V skoraj vseh obravnava pisatelj ljudi iz svoje ožje domovine, I Tolminske, ki je tako tudi v najmlajši pisateljski generaciji dobila za Pregljem svojega literarnega obliko- , valca. Seveda pa je nekaj samosvojega tudi pisateljev slog. Vugovo pripovedovanje je tako, da branje njegovih novel in črtic ni lahko. Bralec se mora z vso resnostjo in zbranostjo lotiti branja, ker mu sicer kar mimogrede uide marsikaj tistega, kar je pisatelj povedal ali med vrsticami hotel,n povedati. Pripoved je tako- • zgoščena in marsikdaj samo nakazana, da branje nujno sproži bralčevo razmišljanje in mora njegov razum šele dopolniti zgodbo. Vugov pripovedni stil se približuje nekakemu ekspresionizmu, čeprav ima knjiga sicer letnico 1961. Zato bodo verjetno razočarani vsi, ki iščejo v knjigah predvsem zgodbo, zlasti tisti, ki bero knjige le zaradi razvedrila; bolj pa bodo zadovoljni tisti, ki ob branju tudi sami radi malo razmišljajo. Morda bodo še najbolj zadovoljni tisti bralci, ki si poleg epske pripovedi in nakazanega razmišljanja žele še nekaj liričnih izpovedi, kajti tudi teh je v knjigi precej. Morda Vugov način pripoved; še ni docela izčiščen, morda je njegov stil predvsem posledica iskanja nečesa novega, originalnega in morda bo vsebina sčasoma le zmagala nad formo. Vendar pa je tudi pričujoča knjiga, taka kot je, z vsemi posebnostmi in vmesnimi fragmenti, zanimiva knjiga, ker je pisatelj v njej z originalnimi prijemi obdelal originalno tematiko rodne Tolminske. Sl. Rti. Še en bridek spomin na prof. A. Pirjevca Prof. Pirjevec je bil namreč markantna osebnost, tudi v taborišču, po svojem značaju in po svoji zunanjosti. Visok, suh, redkobeseden, resen, obenem pa prijazen in tovariški. Vidim ga pred barakami v taborišču v Cairu Montenotte. Ure in ure je hodil z dvema prijateljema iiz Ljubljane in z njima diskutiral. Drugič ga vidim samega, ko leži na travi blizu žične ograje in se sonči. Vsi smo bili bledi in suhi, on pa je bil reB sama kost in koža. Natrpali so nas nekega je- senskega dne 1943 v živinske vagone in odpeljali v neznano smer. Po petih dneh vožnje se je transport ustavili pred majhno postajo. Napis: Mauthausen. Križev pot na grič v zloglasno taborišče. Tri dni smo bili tam. Nato drugi križev pot navzdol v še hujše taborišče, v Gusen. Nekateri so se rešili iz italijanskega taborišča s tem, da so se prijavili za tolmače Nemcem. Glavno je bilo, da so se rešili iz taborišča, potem so si že pomagali in od-šlli; na svoje mesto. Prof. Pirjevca so nekateri njegovi Berem podlistek »Iz krvi rdeče«, zagledam ime: Avgust Pirjevec, letnico 28.9. 1887—9.12.1943 in sliko, ki me spominja na nekoga. Naglo preberem kratek življenjepis. Da, to je on, profesor. Tako smo ga imenovali v taborišču v Cairo Montenotte pri Savoni in nato v taborišču v Gusenu pri Mauthausnu. (Popravili smo tudi v pod-linstku podatke, ki so navajali, da je bil Pirjevec v Dachauu. Op. ur..) Kmalu bo 20 let od takrat. Cas briše spomine, podobe bledijo, imena se pozabijo. Kdo bi si zapomnit toliko in toliko imen. Se v normalnih razmerah je to težko. Težje pa je, če greš skozi krvavo prho, skozi taborišča smrti, ko popolnoma otopiš in ti prav spomin prvi odpove. Tako mi je ostalo nekaj spominov na prof. Pirjevca, ki so oživeli, ko sem zagledal njegovo sliko. Spominjali pa se ga bodo prav gotovo tudi drugi kacetarji s Krasa, iz Vipavske in Go- | riške, s Pivke in iz Brki- j nov, iz Istre in Notranjske, j . „ ki so bili v Cairu Monte- i ' **oa v taborišče yusen. Hiša na desni je bila ziuglas-notte m v Gusenu. 1 na «hiša lutka prijatelji nagovarjali, naj se prijavi tudi on za tolmača, saj ji popolnoma obvladal nemščino. Pogledal jih je izpod naočnikov: «Ne!» Čeprav ga je to stalo strašne muke in življenje. Najhuje je bilo v Gusenu. To je bil res pekel na zemlji. V Gusenu so esesovci Pirjevca prisilili, da je bil za tolmača naši skupini. Skraja smo bili tega veseli, ker smo si mislili, da mu bo tako prihranjeno težko delo v kamnolomih in da ga ne bodo pretepali. Kaj še, še bolj so ga, ko so izvedeli, da je profesor. Ce je bil v Cairu Montenotte sama kost in koža, je bil v Gusenu le še sama kost. Razbili so mu naočnike, ga klofutali, brcali, zmerjali. Vidim ga pred vrati barake. Bili smo postrojenj. Mlad esesovec je nekaj rjovel, profesor je prevajal, a ga nismo mogli slišati, saj ni imel več to-liko sape in moči. Esesovec je zbesnel in ga udarjal po obrazu in s pištolo zbadal med rebra. Odšli smo na delo v kamnolom; od tedaj pa ga nisem več videi A. B. Ogrodje Campbellovega «Qluebird» ČEMU VEDNO VEČJA HITROST? Slika nam prikazuje o- _____ grodje in nekaj detajlov zadnjega modela Donald Campbellovega «Bluebird», s katerim naj bi Campbell prekosil svetovni rekord v hitri vožnji. Kot znano ima svetovni rekord John Cobb, ki je septembra 1947 prevozil kilometer dolgo progo s povprečno hitrostjo 634,267 km na uro. Marsikdo se sprašuje, kakšen je praktični pomen teh poskusov in te želje po čim-večji hitrosti. Poudariti moramo, da ima hitrost ogromen pomen posebno v praktičnih namenih. Hitrost nam predoči in »izsiljuje* fizične zakone in prisili graditelje, tehnike in znanstvenike, da se drže realnih in naravnih shem in opuste izumetničene in nenaravne rešitve. Hitrost nam ne pomaga le pri gradnji raznovrstnih vozil, pač pa nam zakoni, ki smo jih z njo odkrili pomagajo tudi pri rešitvi cele vrste ,problemov. Arhitektura, no ve-strukture, risbe mehanskih delov, vse je v funkciji moderne dinamike in kot take v funkciji hitrosti. Znanost gradbeništva je stara le 100 let prej ko so bili njeni zakoni le slučaj- ....... ...... ____________ «tlllSiit„________, _______I na intuicija velikih misle- storilnost motorja, ki jo mo- te’ odvisnosti pa nam da hi-cev, Leonarda, Michelangela ra posredovati kolesom. s_ u D~J'— i--j_ Vozilo nastopi na dirki, nakar tehniki skrbno pregledajo vse mehanske dele in seveda tudi diferencial. Ce je še vedno v redu, bo nastopal še v drugi dirki, vendar kot kaže izkustvo ima le še 50 odst. možnosti, ko moramo v funkciji hitrosti uporabljati razne materiale. S hitrostjo lahko spoznamo karakteristike materiala in lahko izberemo za vsako potrebo tiste, ki našemu namenu najbolj odgovarjajo, Iz teh potreb so se rodili dirkalni avtomobili in danes nam ti rešujejo s svojimi nastopi celo vrsto drugače skoraj nerešljivih problemov. Vzemimo na pr. v poštev pu naš material «utrujen» in seveda bo material utrujen tudi v drugem primeru, ko ga bomo rabili na drug način, vendar pod istimi pogoji. Izkustvo, ki smo si ga pridobili v tem primeru nam služi pri drugih problemih kjer bi tak- VZIGANJE: PREDVZIG... Zadnjič smo si ogledali vrstni red vžiganja v cilindrih, danes pa bomo spoznali, kako se določi pred-vžig (vžig pred mrtvo točko) Po navadi se pri nastavitvi predvžiga največ greši. Vedeti moramo, da je odvisen predvžig predvsem od maksimalnega števila obratov motorja. Cim več obratov ima motor, toliko večji predvžig moramo dati motorju. Pravkar omenjeno reguliranje trenutka vžiganja je pri starejših avtomobilih opravljeno ročno s pomočjo posebnega vzvoda na instrumentalni deski, medtem ko imajo vsi novejši modeli avtomatsko regulacijo vžiga s pomočjo različno izvedenih mehanizmov na samem električnem prekinjevalcu. Ti mehanizmi delujejo po navadi na osnovi centrifugalne črpalke, ali so povezani z vplinjačem. Pri reguliranju in nastavitvi teh naprav se mora- način preizkušnje bil mnogo mo vedno strogo ravnati po dražji ali celo nemogoč, tovarniških navodilih, ker so Os ročnega vozička bo lah- te naprave pri svojem delo-l' *«-•*• vanju zelo občutljive. Si- cer pa je bolje, da se za po- njene OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Možnost malenkostnih sporov z drago osebo. Na splošno vam bodo zvezde naklo-važnih zadevah; le malenkosti vas bodo vznemirjale. Izogibajte - se naglih sklepov in brzdaj- te svoje živce. Pozornost, če vozite avto. Srečna dneva ponedeljek in sreda. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zadoščenje v zasebnih zadevah. Dobro se boste počutili v prijetni družbi. Lahko se boste lotili važnih o-pravkov, S predstojniki bodite previdni. Lepa priložnost za izlet. Srečna dneva petek in sobota. Važni poslovni razgovori. Pismo in obisk. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V srčnih zadevah nobene spremembe. Zunanji dogodki in morebitni zapletljaji ne bodo vplivali na no- tranje življenje in harmonijo z drago osebo, ki vam bo ponovno dokazala, da vas ima iskreno rada. Privoščite si malo po- Veljaven od 14. do 20. Januarja 1962 čitka. Srečna dneva sobota in nedelja. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo boste razburljivi in nervozni; zaradi te- ga skrbite predvsem za svoje zdravje. Izogibajte se diskusij in prepirov z delovnimi tovariši, kakor tudi z drago osebo. Spoznali boste neko osebo, ki vam bo postala simpatična. Srečni dan nedelja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne razburjajte se preveč, če v srčnih zadevah vam ta teden ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali. Urediti morate nekatere zasebne zadeve, čeprav vas to ne bo mikalo. V poklicnem delu vas čakajo nove naloge, ki jih boste lahko rešili. Srečni dan petek. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Lepe perspektive za ureditev zasebnih zadev. O-sebe, ki jih boste srečali, vam bodo nudile lepo zadoščenje. Tudi v poklicnem delu boste napredovali. Zelo boste podjetni in boste lahko uredili neko finančno zadevo. Pismo. Srečen dan nedelja. Obisk. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lahko boste rešili najvažnejše zadeve, ker vam bodo zvezde naklonjene, v dru-bo nekoliko napeto ozračje. Potruditi se morate, da bo tudi v družini zavladala harmonija, ker vse kaže, da vam bo sreča naklonjena. Srečna dneva torek in sreda, žini pa ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čudne dogodiv. ščine na sentimentalnem področju, Spoznali boste zanimive o-sebe, sklenili boste nova prijateljstva. Postali boste romantični, nato pa vas ne bo nič mikalo in se vas bo lotila melanholija. V poklicnem delu uspeh, Srečni dan ponedeljek. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ugodne priložnosti za utrditev vezi z osebami, ki so vam pri srcu in so vam dokazale v stiski svoje prijateljstvo. V poklicnem delu zastoj. Privoščite si nekoliko počitka in pazite na svoje zdravje. Pisma in obiski. Srečna dneva torek in četrtek. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dnevi intenzivne dejavnosti in veselih dogodkov. V srčnih zadevah harmonija, v poklicnem delu pa lep u-speh. Pazite, da ne boste kvarili prijetnega vzdušja v družini z nepotrebnimi in škodljivimi prepiri. O bisk znancev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde še naklonjene. Dobro se boste razumeli z drago osebo, razen tega pa boste spoznali še neko drugo osebo, v kateri boste zbudili simpatijo. V poklicnem delu boste naleteli na malenkostne o-vire, ki jih boste premagali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Obeta se vam teden, poln lepih doživljajev in zadoščenja, tako v srčnih zadevah, kakor tudi pri poklicnem delu. Dosegli boste uspeh v finančnih zadevah, a ne smete preveč tvegati. Nudila se vam bo lepa priložnost za izlet in prijetno zabavo. kd zdržala celih sto let, diferencial dirkalnega vozila pa ne več kot 1000 km ako diferencial vozila. Izdelan je drvimo na vso moč. Vzdrž-po točno določenih pravi- ljivost je torej otjvisna od lih, ki upoštevajo največjo ceste in od časa, razmerje in drugih. Redko kdo ima jasne pojme in vidi sorodnost med največjimi nebotičniki in avtomobilom, kateremu se je ravnokar izognil. In vendar imajo ogrodja nebotičnika, mostu, avtomo- trost. SLOVARČEK bila in zrakoplova slične ele- da dokonča svojo drugo dir-mente, katerih osnove smo ko. Zakaj? dobili prav iz opazovanja Saj so od njega zahtevali hitrosti. Torej vsako struk- ravnb isto kakor v prvem turo moramo narisati le v nastopu. Izkazalo se je to-> funkciji hitrosti in prav ta- rej, da je po prvem nasto- pedal za plin — pedale del-1’acceleratore pedal za sklopko — pedale della frizione pedal za nožno zavoro — pedale del freno. vzmeti — molle blažilci — ammortizzatori polieliptične ploščaste vzme-ti — balestre sponka — staffetta 0*(t ItthinfOkn FRANCIJA: CITROEN «AMI -6» Citroen ».Arni 6», Renault «R4» in Simca «1000» so največje francoske novosti za leto 1961. Kljub temu da spadajo vsa ta vozila v isto kategorijo, se tako razlikujejo po svojih tehničnih in estetskih karateristikah in po uporabnem namenu, da si ne bodo drugo drugemu v nadlego in bodo našla vsako svoje odjemalce. Zadnji dve vozili smo že spoznali v prejšnjih številkah, zato si oglejmo še tretji model, tistega, ki ga lahko označimo kot najbolj ekonomično vozilo na svetu, če pri tem upoštevamo tudi udobnost vožnje. Citroen «Ami 6» je utilitarno vozilo s 602 cc. dvo-cilfridrsknh nMttftjčttrž zračnim hlajenjem in s sprednjim'. ') pogonom/ 22-konjska zmogljivost motorja dopušča Križanke in druge zanke pravilo avtomatskih regulatorjev obrnemo na servisne delavnice, keT lahko z nestrokovnim posegom povzročimo več škode kot' koristi. Je pa pravilna nastavitev predvžiga za pravilno delovanje motorja zelo važna, zato mora biti izvedena brezhibno. TO IN ONO Francija je med evropskimi državami brez dvoma tista, ki ima najtežje in največje prometne probleme. Parkiranje v središču največjih mest je Skorajda ne- _ ___________ zadovoljive pospeške fn naj- mogoče. Iz dneva v dan ra- večjo hitrost 106 km na uro. V Italiji stane 975.000 lir, kar je za tovrstna vozila mnogo, vendar moramo pri tem modelu upoštevati u-dobnost in ličnost', ki prekašata mnoga močnejša vozila. Karoserija, ki ima zadaj poševno okence kakor Ferdova «Anglia» in delno posnema spredaj večje Citroe-nove modele, je brž dobila vzdevek »DS 19 v minia- ste, posebno v Parizu, število cest s stalno prepovedjo parkiranja in ne obstaja noben organičen načrt, ki naj bi ta problem proučeval in ga skušal rešiti. Prišlo je celo tako daleč, da je osnutek proračuna za leto 1962 predvideval možnost, da posamezne občine nalože avtomobilistom posebno takso za parkiranje. Vendar so v zbornici vsi VODORAVNO: 1. Prvi del imena tržaškega dnevnika; 8. Kemijska prvina; 9. Polotok v Sovjetski zvezi; 11, Se dobiva tudi iz sadja; 12. Tekoča voda; 13. Avtomobilski znak za Benetke; 14. Latinski do, k; 15. Ni zares; 16. Odposlanec; 17. Reka v Sovjetski zvezi; 18. Skopana zemlja, kjer se seje ali sadi; 19. Nizozemska; 21. Meniška halja; 22. Meri čas; 24. Naslov glavnega povelj nika janičarjev; 25. Turšk častni naslov; 27. Reka Pad 28. Ime grške črke; 29. Re ka, ki se pri Medvodah zli va v Savo; 30. Pri tenisu 31. Mestece v južni Dalma ciji, kjer je tudi solarna; 32 Kuhinjska priprava; 33. Zen, sko ime. NAVPIČNO; 1, Peščena o- Ali veš kje je to? Citroen Arni — 6 turi« kar dovolj zgovorno poslanci glasovali proti in priča o njeni kakovosti. je zato načrt propadel. Boitjaniek - fini mehanček H-0 Prihodnjo nedeljo nova slikanica: BEZEK in BRUNDO bala; 2. Vodna žival; 3. Veznik; 4. Čekan; 5. Del telesa; 6. Poželenje; 7. Začetni črki imena slikarja, ki se je rodil v Gorici; 8. Udor; 10. Zensko ime; 12. Skeli; 13. Pri sodu; 15. Za učence; 16. Posvetovanje; 17. Delež; 18. Ce mislite, da ste pravilno odgovorili na križanko in ostale uganke v tej rubriki, pošljite nam rešitve in Vas naslov na dopisnici. Izžrebani prejme knjižno nagrado. Denar; 19. Moško ime; 20. Duh; 21. Pri kartah; 23. Ime italijanskega filmskega i-gralca (komik); 25. Združenje za špekulacijo cen; 26. Reka v Italiji; 27. Del noge; 29. Število; 30. Sijaj; 31. Slovenski pravopis; 32. Nota. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO; I. Reka, 2. krov, 9. pot, 10. res, 12. as, 14. torek, 16. Si, 17. rop, 19. laz, 20. por, 21. aloa, 23. voda, 24. prt, 25. Lot, 26. alea, 29. loka, 32. mir, 33. ura, 35. ko v. 36. om, 37. kriza, 39. la, 40. rio, 41. Una, 43. Bask, 44. rasa^ NAVPIČNO: 2. ep, 3. kot, 4. atol, 5. Krez, 6. rek, 7. os, 8. Mara, 11. lira, 13. sol, 15. rak, 16. sod, 18. poper, 20. potok, 22. ara, 23. vol, 26. Amor, 27. Um, 28. kri, 30. kol, 31. Avar, 33. urok, 34. azur, 37. kis, 38. Ana, 40. Ra, 42. as. POSETNICA MATKO LEVEC Kaj Je ta človek po poklicu? FILATELIJA ČEŠKOSLOVAŠKA Za dobro voljo \Y . •* *- * '■ Silvestrovanje med raketnimi znanstveniki.... D D %hff Oh, oprostite, sem mislila, da je mlekar.... Peti kongres delavskih organizacij v Moskvi, od 4. do 16. decembra 1961, je češkoslovaška poštna uprava počastila z znamko z nomi-nalo 60 h. Znamka ponazoru-je globus z vsemi celinami. Tiskana je v modri in rdeči barvi. ZDA Nedavno je v ZDA izšla spominska znamka za stoletnico rojstva dr. | l J. Naismit-ha, ki je prvi uvedel košarko, to ele-Li gantno športno panogo, ki je sedaj razširjena po vsem svetu, predvsem pa v ZDA, kjer je dosegla naravnost vrhunsko stopnjo virtuozizma. (Kdo ne po/na slavnih «Harlem Globe Trottersova?) Znamka ponazoruje roko v trenutku bo vrže žogo v koš. Je rjava, njena nominalna vrednost pa je 4 C. ZDRUŽENI NARODI Poštna uprava Združenih narodov je že vnesla v program svojih izdaj za leto 1962 spominsko znamko, ki bo izdana za obletnico smrti generalnega tajnika Daga Hammarskjoelda. Sprejela in objavila je tudi črtež znamke, ki prikazuje zgradbo OZN v New Yorku z zastavo OZN na pol droga pod katero je datun\ Hammar-skjoeldove smrti. Ostali filatelistični podatki še niso znani, razen tega, da bo nominalna vrednost znamke 4 c. Pri veterinarju Ste mogoče videli otroka, ki Je bil oblečen v Indijančka?... 14. jamarji 1962 °<*oooooooooocxioooouocx)Oooooooooooocoiooooonoooooncoo(V3oooooooooooooooO(x XV . pooooooooocsooooooooooooooooooooooooooooooooo stooooooooooooooocjooooooooooooooooooooooooooooooomjflo TEDEN V preteklih dneh so fašistični izzivači ponovno napravili svojo »junaško* ekspedicijo v našo slovensko okolico. Tokrat so se znesli nad slovenskimi napisi na kažipotih v zgoniški občini. Oboroženi z vrčem orne barve in čopiči, so Premazali napis v slovenščini na Božjem polju, na odcepu pokrajinske ceste Prosek — Nabrežina s cesto proti Gabrovcu. Premazali so napis: Gabrovec — Zgonik — Salež — Samatorca. Med Zgonikom |n Saležem pa so premazali napis: Koludrovica. Kot običajno, policija ni odkrila zlikovcev. Značilno je, da je barva, s katero so 'ašistični izzivači premazali napise na kažipotih, enaka oni, s katero so doslej še vgdno neodkriti zločinci oskrunili spomenik bazoviških žrtev. Na sindikalnem področja pa je borba delavcev 'n uradnikov za izboljšali6 delovnih pogojev in Plač še vedno zelo živahna. Tako so med tednom stavkali uradniki obratov CR-rrA. ki so se tako pridružili zahtevam uradnikov v-RpA v Tržiču, o čemer b°lj obširno poročamo v Soriškem delu tega našega Jedenskega pregleda. V pe-tek pa so stavkali 24 ur uslužbenci vseh krajevnih ustanov, v okviru vsedržavne stavke. Stavka je do-?r° uspela. Uslužbenci kra-levnih ustanov zahtevajo, ba se jim priznajo mini-fnalne zagotovljene plače b da se spremeni finanč-b' sistem krajevnih usta-•*ov, da bocjo lahko občin-,e 'n pokrajinske uprave ‘bančno samostojne . V ladjedelnici Felszegy v "Il'jah pa je bila ined ted-svečana splavitev kar reh ladij hkrati. Slovesno-3 io prisostvoval tudi mi-mster za trgovinsko mornarico Jervolino, ki je v jOjem govoru napital Trgane z raznimi obljuba-.b*- Glede , bistvenih vpra-l“bj, in predvsem glede <-~doče usode ladjedelnice ;• Marka, ki ji preti zapora ter o okrepitvi rednih ol)jborskih prog pa ni nič Sojem Alpe-Adria, ki bo gbaja v Ljubljani, je zbu-.* med gospodarskimi kro-* vse dežele veliko zani-anje. z^to mu posvečajo vi« .° Pozornost tudi trgo-rip . zbornice Trsta, Go-v e 'n Vidma, ki so prav o Poteklih dneh razprav-ja:e na kupnem sestan-list° ses*;avl kontingentnih blao a uvoz odnosno izvoz aSa v okviru tega sejma. k rržič je bil zaradi stav- 9.,. uradnikov, ki traja že (jjV.Ur, tudi ta teden v sre-GhnCU Pozornosti goriškega bil,, tva, Spor med uradni CRDa in vodstvom Je namreč zaostril in vibletel- odkar se ie poja-b a možnost, da se bodo bris tavniki obeh strani ^ pogajati. Intersind se , ta, na katerega so ba 8tavkajoči obrnili, je C«* predlagal, naj bi tu|. Janjem prisostvovali « , Uradniki CRDA iz Tr-Poriip.er sPadaJo pod isto tem ^•ie' V Tržiču so se Po , Predlogu uprli, ker be ^jUbko dnevih stavke dg ?orei° Pristati na to, la -.Dl se pogajanja priče-hte?a Podlagi manjših za-o j, tržaških uradnikov, la«aterih je tržaška De-Vodii zb°mica (CISL) že Pogajanja z Inter- NEKATERA «PRESENEČENJA» ZAKONA ŠT. 454 ~ -- ' " ' ' ' ) ■» ' " — '■ —M •' ■ . .. I -— Za izvajanje določil zelenega načrta se bo treba še nadalje vztrajno boriti Kako je potekala seja deželnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Tudi na našem kmetijskem nadzorništvu so začeli sprejemati prošnje za izvedbo zelenega načrta. V ponedeljek 8. t. m. so kmetje že zgodaj čakali v Ul. Ghega, da bi jim pristojni funkcionar kmetijskega nadzorni-štva izpolnil obrazec. Eni nameravajo zgraditi stanovanjsko hišo, drugi pa hočejo poslopje popraviti ali razširiti; slišali ho namreč po radiu in čitali v časopisih, da zakon o zelenem načrtu predvideva 50odst. prispevek skupnih gradbenih stroškov. Drugi kmetje, neposredni obdelovalci, so čakali na zeleni načrt, da si nabavijo potrebne kmetijske stroje, ker prispevek na našem področju doseže do 35 odst, potrebne vsote. Nekateri kmetje so stro- ',T~------:--- . lo za naše področje, je namenjena samo za nekatere postavke, ki jih določa zakon 454. Do sedaj se sprejemajo prošnje samo za popravilo in izboljšanje stanovanjskih hiš; Za gradnjo novih stanovanjskih kmečkih hiš do sedaj tukajšnje kmetijstvo nadzorništvo nima še nobenih navodil. Prav tako nimajo še navodil niti denarja za dolgoročna posojila. Sprejemajo tudi prošnje za nakup kmetijskih strojev, drugo je treba še čakati, če pomislimo, da po sedmih mesecih uveljavitve tega je že nabavili, ampak niso imeli do sedaj pravice do nobenega prispevka, ker so bili ti stroji inozemske izdelave. Zakon o zelenem načrtu predvideva prispevke tudi za te stroje, četudi so bili nabavljeni pred u-veljavitvijo tega zakona. Drugi so čakali, da bi na podlagi tega zakona najeli dolgoročno nizkoobrestno posojilo (2 odst.) za nakup plemenske živine, za druge naprave za živinorejo ali za druga izboljševal-na dela. Nekateri mislijo najeti posojila, da bi na podlagi zakona za zaokrožen j e male kmetijske posesti kupili deleže drugih dedičev in se tako vknjižili kot pravomočni lastniki posestva. Vprašanje je sedaj, ali bodo mali kmetje, neposredni obdelovalci, dobili vse to, kar zakon predvideva. Takoj po odobritvi zakona 454 (zeleni načrt) sem 30. julija 1960 objavil v «Primorskem dnevniku* članek o nedostatkih zelenega načrta, ki ga je izdelala, predlagala in odobrila vladna večina. Popravki in spremembe, katere so predlagali levičarski senatorji in poslanci, so bili odvrnjeni in vladni načrt ‘JS tJil Odobren le Z malenkostnimi spremembami. Omenil sem v tistem članku, zakaj so levičarski predstavniki zahtevali spremembo zakonskega osnutka ; zato namreč, ker bo šla večina teh milijard v korist monopolistom in veleposestnikom in le malenkost te vsote bo na razpolago malim in srednjim obdelovalcem. In vidimo, žal, da se levičarski predstavniki niso motili. Razvidno je, da so vladna navodila taka, da bo večina določene vsote šla v korist, če ne samo veleposestnikom, tudi premožnejšim kmetom, medtem ko bodo mali in srednji kmetovalci dobili malenkost. V teh nekaj dnevih, odkar so na tukajšnjem kmetijskem nadzorništvu začeli sprejemati prošnje, so se že začele težkoče. Vsota, ki jo je ministrstvo za kmetijstvo določi- zakona, so komaj sedaj začeli sprejemati nekatere prošnje, vidimo kako se bo zadeva še zavlačevala. Videli bomo, koliko prošenj bo tukajšnje kmetijsko nadzorništvo odobrilo. Končno ne moremo zamolčati, kako je deželni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo odločal o problemih in potrebah kmetijstva na našem področju na podlagi zelenega načrta. Dne 13. septembra 1961 je tukajšnje glavno ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri generalnem vladnem komisariatu sklicalo nujno sejo »deželnega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo*. Seja je bila v dvorani meteorološkega inštituta v Ul. Murat v Trstu. Predsednik deležnega odbora je prof. dr. Picco-li, generalni ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo tržaškega področja, člani pa so dr. Perco, ravnatelj kmetijskega nadzor-ništva v Trstu, dr. Bella- tiimmimiimiiiiiiimiiiiiiiiiDiiiiimimiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiitiiifimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiniiii Vprašanje zaposlitve v štivanski papirnici Pristojne oblasti So odobrile gospodarske načrte naših občin za finančno leto 1961-62. Naša občina je dobila 20 milijonov,. od tega 14 milijonov za 'ureditev, popravo in a-sfaltiranje cest. Prvi hip se zdi ta znesek visok. Tako bi res bilo, če bi ne bilo omrežje naših občinskih poti tako slabo. Večkrat smo namreč poudarili, da so te v naši občini zelo slabe in nekatere od teh bi komaj odgovarjale prometu pred pol stoletja. Se huje je, da imamo slabe poti celo na turističnem področju. Ce razen tega upoštevamo še dejstvo, da imajo milijoni danes zelo kratke korake, tedaj ne bo občina mogla s tem zneskom veliko storiti. Ne vemo, katere poti so v načrtu, a sodimo, da se je -pri tem ravnala Po načelu največje potrebe. Naš novi župan je ob svoji izvolitvi obljubil, da se bo zanimal za vse, kar je v zvezi z občinskim gospodarstvom, - socialnimi in našimi narodnimi vprašanji. Ce bo tako, bo imel dovolj posla. Za pravilno poslovanje pa bo moral navčzati stike z vasmi. Mislimo, da bi bilo umestno VPRAŠANJA a tržiških uradni- . Stavku Viln’ približno 800 po štetij^’. Se po kratlci preki-Uoki ~~ med katero so se ba sfQaiA. omenjena razltč-Sbor ališca ln Pravi vzroki termc^d CISL v Trstu Sla«« v Tržiču, ki je so-oC?* s CGIL in UIL — ri iP^da za nadaljnje šti-čiln Peve in se bo zaklju-a danes zvečer. škemdtem se v vsem tržl" obč,7f.eosp°darstvu močno ker ,"° Posledice stavke, Plag bradniki niso prejeli (j, za ves mesec. Ker tu- pravitifPci ne m°rejo o-so to T1 akordnega dela, ki nx-tudi njihovi prejem-abcutno znižali. to\mn:letova'ce bo prav go-®ar da so levi-logjij Parlamentarci pred-bfitev Par*ameniu v odobri I zakonski osnutek, drujf® ,tudi zanje uvedejo b°do t^Jiu .doklade, ki naj stri n ,-dksne ko, v indu-v a;3.eraj in danes pa PokV„Pdiški zaseda treth ke 2Vplnski kongres Krneč-Praviioi6’ na katerem raz Sanjjia^° 0 kmečkih vpra načrtu’ l'asti Pa o ze'enem v°ju U’ ,nai pomaga raz-malih in srednjih posestev. kfbečkih H. K. Sprašuje, zakaj italijanska pšenica bolje rodi v Jugoslaviji kot pa v Italiji? Odgovor; Po prvi žetvi italijanskih sort pšenice v Jugoslaviji italijanski strokovnjak; niso mogli verjeti, da so Jugoslovani dosegli res tako velik pridelek, kakor s0 ugotavljali. Pridelek je bil namreč na splošno večji, kakbr pa ga je mogoče doseči v Italiji, kjer so nove rodovitne sorte vzgojili. Italijanski strokovnjaki se u-pravičeno ponašajo s svojimi sortami pred svetom. Poprej pa jim ni prišlo niti na misel, da bi «njihove» sorte bolje rodile v drugih deželah. Nekateri so bili kar užaljeni. Vendar jih je večina začela zelo resno raziskovati vzroke, zakaj v Jugoslaviji italijanka bolje rodi kakor v Italiji. Toda v pravem pomenu znanstvenih, dovolj smotrnih raziskovanj ni bilo, saj bi jih bilo tudi zelo težko opraviti, ker bi se temu morali posebej posvetiti številni raziskovalci. Zato tudi ni enotnega mnenja, kaj so pravi vzroki večje rodovitnosti italijanskih sort pšenice v jugoslovanskih razmerah. Toda sodbe strokovnjakov so zelo zanimive in poučne, čeprav vse ne morejo držati. Tako je zanimivo pojasnilo večje rodovitnosti «italijanke» v Jugoslaviji to, da v Italiji ni mogoče doseči tako velike gostote posevka kakor v Jugoslaviji. Tam znaša gostota 400 do 500 rastlin na kvadratni meter. Ce bi sejali gosteje, bi pšenica kaj lahko polegla, tako da bi bil potem pridelek še slabši. Italijanski strokovnjak meni, da v Jugoslaviji mrzlejše podnebje vpliva tako, da se jeseni in pozimi bolje razvije koreninje pšenice, pozneje se ne razvijejo tako veliki posevki, da je slama krgjša in trdnejša, pa pšenica ne poleže, čeprav gostota doseže celo 800 do 900 rastlin na kvadratni meter. Spet drugi strokovnjaki trdijo, da je zemlja v Jugoslaviji bogatejša s sprstenino (humusom), ki je v Italiji tako primanjkuje, da je ni mogoče nadomestiti z gnojili, čeprav jih trosijo še toliko. Nekateri pr trdijo, da so v Jugoslaviji šele zdaj začeli izkoriščati globlje plasti zemlje, ker poprej niso globlje orali. Ko bodo izčrpali doslej «deviško» zemljo, ne bodo mogli dosegati nič večjih pridelkov kakor v Italiji. Jugoslovanski strokovnjaki seveda ne soglašajo popolnoma s sodbami italijanskih strokovnjakov, čeprav tudi sa-mj ne morejo dovolj zadovoljivo pojasniti, zakaj «italijan-ke» bolje rodijo kakor v svoji domovini. Vsekakor pa je jasno, da so v Jugoslaviji izvrstne razmere za pridelovanje pšenice, pa tudi mnogih drugih pridelkov in da so šele nedavno začeli bolje izkoriščati veliko zmogljivost zemlje, ki je poprej niso dovolj cenili. in potrebno, da bi se takoj zavzel za nastavitev učnih moči v Devinu in Mavhinjah, kar šolske oblasti zavlačujejo. Neke vrste diskriminacije opažamo pri štivanski papirnici. "Koliko našim vsestransko sposobnim ljudem je u-prava odklonila sprejem na delo! Zanimivo je, da je u-prava informirana o političnem mišljenju vsakega prosilca. Seveda ravna uprava do prosilcev «v rokavicah«, a če bodo te tudi naprej v praksi, bo marsikdo od naših delavcev prizadet. Kaj pa pravi pogodba med občino in tem podjetjem? «La Carsica» Naj poudarim, da ta dopis ni kaka ost proti temu podjetju in njegovemu osebju. Te vrstice je narekoval le interes potnikov, zlasti pa stalnih, h katerim se prišteva tudi avtor tega dopisa. Temu interesu pa mora podjetje služiti. Potnikom ni vseeno, če odide prvi jutranji avtobus z določenega postajališča s precejšnjo zamudo. To velja posebno za one, ki morajo biti ob določeni uri na delu. Ob takih zamudah se vozi z veliko brzino, da se proti mestu zamuda čimbolj skrči. Ce to prija uslužbencem, pa ne prija potnikom, ker vemo, da sta si velika bi^ zina in nesreče prva soseda. Vozilo je za potnike, in ti zahtevajo dostojno vožnjo ali vožnjo po voznem redu. Včasih pa se dogaja, da avtobus odpelje z določenega kraja nekaj minut pred urnikom, da se šoferji nato nekje drugje, kjer jim bolj ugaja, malo dlje zadržijo. Saj je to s človeškega stališča razumljivo, a časi železnice-polževke iz Trsta do Buj, ki je vozila po mili volji, so minili. Zaradi tega naj podjetje poskrbi, da bo na vseh glavnih postajališčih na vidnem mestu vozni red. Tudi kar zadeva snago v vozilih — se podjetje ne more pohvaliti. Ne vedno, pač pa večkrat — zlasti o ponedeljkih — so vozila zaprašena in polna raznih odpadkov. Je zgrešena domneva, da je za deželane vse dobro, češ da nismo za snago preveč dovzetni. Nismo nič manj dovzetni kot pa meščani, in vemo kaj je nesnaga, kaj navidezna in kaj resnična snaga. Vemo tudi, da je potrebno vozila od znotraj vsakotoliko razkužiti. Ce osebje podjetja ne more opraviti vsega dela, naj se najamejo čistilke, ki jih v Trstu ne manjka. Sredstva zanje smo potniki že davno zbrali in ne bo podjetje zaradi teh izdatkov «faliralo». Naša zahteva ni pretirana. Torej vožnja točno po voznem redu, vozila pa v takšnem stanju, da ne bo spotike in bodo potniki v njih ugodno potovali. rosa ravnatelj za gozdarstvo, pokrajinski odbornik za kmetijstvo geom. Oor-beri, pokrajinski zdravnik dr. Scherli in drugi predstavniki kmetijskih ustanov in organizacij tržaške pokrajine. V odboru sta tudi predstavnika Kmečke zveze inž. Pečenko in Zveze malih posestnikov Marij Grbec. Predsednik komisije dr. Piccoli je prečital dolgo poročilo o izvajanju zelenega načrta, ki ga je pripravil tukajšnji urad za kmetijstvo in gozdarstvo. Po poročilu so predstavniki kmetijskih organizacij pripomnili ,da bi člani odbora morali dobiti poročilo vsaj nekaj dni prej na vpogled, kar bi jim omogočilo, da bi ga lahko proučili in se pripravili na diskusijo. Prof. Piccoli je izjavil, da ne more odložiti seje, ker morajo poročilo takoj odposlati v Rim. Dejal je, da bi vsaka zamuda lahko samo škodovala interesom kmetijstva. Predstavnik delavske zbornice CGIL Muslin je zahteval, naj se drugi sestanek skliče naslednji dan. Ta njegov predlog sta podprla tudi predstavnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, a ga predsednik ni hotel sprejeti. Tako 1e deželni odbor razpravljal in odločal o važnih problemih našega kmetijstva. Iz vsega tega je razvidno, da bo potrebna še nadaljnja borba kmetov in njihovih organizacij, da bodo lahko dosegli tiste u-godnosti, ki jih predvideva zeleni načrt. MARIJ GRBEC Zimski počitek (Foto Magajna) BOTAt Pred časom smo omenili, da so se spet začela dela pri gradnji podpornih zidov in ureditvi poti, ki vodi v naše naselje. Zid pri cesti je že precej visok in doseže višino 1,70 metra. Računajo, da bodo ta dela, ki se pa nanašajo samo na ovinek pri nekdanji železniški čuvajnici, končana do pomladi. Omeniti pa moramo, da ja pot v celoti praktično neprevozna za motorna vozila. Ce bo šlo tako naprej, sploh na bo prišel nihče več k nam. Zato prosimo občinsko upravo, da pot vsaj začasno tako uredi, da bo vsaj prevozna. FERNETIČI V četrtek popoldne smo se na repentaborskem pokopališču poslovili od komaj 39 let starega Ladota Zlobca, ki je preminil v najlepii moški dobi. Napadla ga je zavratna bolezen, ki ga je v najkrajšem času spravila v prerani grob. Zapušča ženo in očeta, ki je sedaj ostal sam. Drugi sin je namreč padel v partizanih, sedaj pa je umrl še Vlado. Pokojnik naj počiva v miru, žalujočim sorodnikom pa naše iskreno soialje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo našega lista. ZGONIK Primorski dnevnik je že pisal o vandalskem početju neznancev, ki so premazali slovenske napise krajevnih imen na Božjem polju in proti Ko-liudrovici. K temu nimamo mnogo dodati, razen da zahtevamo, da policija storilce čim prej izsledi. Ob robu tega dogodka pa bi radi pripomnili naslednje: Napisne table in kažipoti z dvojezičnimi krajevnimi imeni so že v precej obupnem stanju, saj so table zarjavele, napisi Pa zbledeli. Zato bi bilo prav, da bi občina poskrbela, da se vsi dvojezični napisi prebarvajo, aij pa kar bi bilo še boljše, da bi table, lci niso več v skladu z novimi cestnoprometnimi predpisi, nadomestili z novimi, kakršne so že postavili n. pr. v devinsko-nabrežinski in re-pentaborski občini. •."""».......lin«.H"«.......■■■milimi.Mimi.iiiimmm....... PO ODOBRITVI PRISPEVKA OBČINI ZA NABAVO TELEFONSKE CENTRALE Vaščani repentaborske občine si bodo lahko napeljali telefon v stanovanje Nova telefonska centrala bo pri županstvu in bo imela zmogljivost 70 telefonskih številk - Stroški bodo enaki kot v Trstu, le abonma bo večji Repentaborska občina je dobila v okviru gospodarskega načrta za finančno leto 1961-62 med drugim tudi tri milijone lir kot prispevek za postavitev majhne telefonske centrale, ki bo omogočila re-pentaborskim občanom — zlasti še gostilničarjem in trgovcem, da si bodo lahko z razmeroma majhnimi stroški napeljali telefon. Telefonska centrala bo v shrambi poleg repentaborske-ga županstva in bo imela zmogljivost 70 do 80 telefonskih številk. V primeru potrebe pa se bo zmogljivost povečala na 120 številk. Družba TELVE, ki bo centralo postavila — naročena je v Nemčiji — bo seveda imela dosti več stroškov, kajti tri milijone lir predstavlja le prispevek občine za njeno postavitev. Občane pa bo seveda najbolj zanimalo, koliko bo treba plačati za napeljavo telefona. Družba TELVE predvideva, da bo moral vsak telefonski naročnik plačati 18.128 lir za napeljavo telefona (torej toliko kot v Trstu), medtem ko bo šestmesečna naročnina za telefonske pogovore veljala 8.300 lir. To je več kot v Trstu, kjer stane šestmesečna naročnina 5.803 lire. Omenimo naj še, da bodo stroški povsod enaki, to je, dH bodo plačali enako vsoto naročnine in stroške napeljave občani v Velikem Repnu, na Colu in na Poklonu. Kdaj se bodo dela začela, še ni moč točno reči. Vsekakor je družba TELVE že dobila u-kaz, da predloži načrt tehničnemu uradu. Računajo pa, da se bodo dela začela do pomladi. HR V A Tl !--------------------v Avtobusno podjetje SAP je lani za abonente vpeljalo novost, ki obstaja v uvedbi nekake avtobusne izkaznice, na osnovi katere se potem pla-čuje tedenski abonma. Izkaznica je opremljena s fotografijo in je lani veljala 100 lir. Toda letos je avtobusno podjetje meni nič tebi nič dvignilo ceno izkaznici od prejšnjih 100 na 200 lir, čeprav gre za enak košček papirja kot lani. Prav tako se je dvignila tudi cena tedenskemu abonmaju. Ljudje protestirajo, a nič ne pomaga. Radi bi vedeli, če podjetje lahko tako samovoljno viša cene, celo za sto odstotkov. Končno naj še omenimo, da bi bilo prav, ko bi bile tako izkaznice kot tudi listki za tedenski abonma dvojezični. TRNOVKA Svoječasno smo poročali, kako je nekatere tržaške pobaline (menda iz vrst jamarjev) močno bodla v oči dvojezična tabla, ki jo je občina, kot na vseh občinskih poteh, postavila na pokrajinski cesti ob vzhodu v našo vas. Slovenski napis «Trnovica» so pomazali (tako tudi ime ((Praprot«). Nekaj mesecev so mimoidoči lahko opazovali, kako se pri nas pojmuje ((enakopravnost«. Trenutno pomazanih tabel ni, ker je že bil skrajni čas, da se popravijo. Pobalinom pa povemo, da s svojim vandalizmom ne bodo pri nas ničesar dosegli. Ce se pri nas ne počutijo dobro, naj ostanejo med mestnim zidovjem, saj nimamo od njih prav nobene koristi. DOLINA Ne samo iz naše vasi, temveč iz vse občine slišimo pritožbe zaradi nenadnih prekinitev električnega toka v večernih urah. To se je zlasti dogajalo okoli praznikov, ko smo billii včasih tudi po več ur v temi. Sele po novem letu se je položaj normaliziral. Električni tok dobavlja naši občini družba SVEM, kateri priporočamo, da bi bolje skrbela za svoje naprave. Vse kaže, da je tudi organizacija tehnične pomoči v primerih okvare na električnih vodih pomanjkljiva, saj uslužbenci, ki jim je to delo poverjeno, ne stanujejo na področju občine. Preden pri. dejo v občino in preden skličejo ostale delavce, mine precej časa in tako smo v temi. Upamo da bo družba SVEM upoštevala naše upravičene zahteve in poskrbela za redno in nemoteno dobavo električnega taka. Naše naselje ni veliko, saj obsega samo pet hišnih številk in v hišah stanuje pet družin. Pravijo, da izvira najstarejša družina »Horvat* — priimek, iz katerega je nastal sedanji »Hrvat* — iz leta 1443. Naselje je seveda le malo znano, predvsem zaradi tega, ker vodi vanj in naprej v Botač zelo slaba pot, ki je zlasti neprevozna v deževnem, vremenu. Pot bi bilo treba nujno popraviti. Prav tako ali še bolj potrebna pa bi bila javna razsvetljava. Nekoč se je o tem že govorilo, a je potem vse zaspalo. Prosimo občinsko u-pravo, da nam postavi žarnico ali dve, da bomo tudi v temi kaj videli. PRAPROT Za vas na strmini, kot je naša, je vprašanje poti stalno kočljiva zadeva. Mislimo, da je občina uvrstila v gospodarski načrt za leto 1961— 1962 nekatere od naših poti. Najbolj je potrebna ureditve pot od gostilne do pokrajinske ceste Prosek—državna meja—Sempolaj. Ta je še preveč razrita in razkriva svoje kamnito cestišče. Tudi o-vinki zelo ovirajo promet. Pot namreč ne služi toliko vasi, kolikor splošnosti. Vozniki radi zavijejo v Sempolaj namesto po pokrajinski cesti po tej krajši in manj prušni poti. Tako je tudi za obratno smer. Kdo organizira gospodinjske tečaje Po nekaterih spodnjekraških vaseh se je že, oziroma se bo vršil gospodinjski tečaj. Vodi jih učiteljica gdč. Terčon iz Nabrežine. A kdo jih prireja, organizira in krije u-strezne izdatke. Najprej smo mislili, da jih prireja kmetijsko nadzorništvo kot pol-državna ustanova, slišali pa smo celo, da so nekatere u- deleženke tečaja imenovale Kmečko zvezo, stanovsko organizacijo slovenskih kmetov. Le pravega organizatorja nismo pogodili. Kaj bi se temu čudili, če pa se ta nekam skriva in prihaja med naše ljudi kot trojanski konj! Zakaj? Kdor ima pošten namen in se zaveda, da vrši dobro delo, se mu ni treba pred nikomur skrivati. A v tem primeru ni tako. Ne motimo se, če trdimo, da pomenijo ti tečaji nekakšno politično stra tegijo, ki jo prakticira kmetijska organizacija zemljiškega veleposestnika bogataša Bonomija s sedežem v Ulici Roma. Interesi našega malega slovenskega kmeta so tej organizaciji toliko mar, kolikor naj ji Slovenci m Slovenke kot pokorna številka pomnožijo članstvo. Zato naj se ne čudijo, če bodo nekatere udeleženke tega tečaja povabljene na občni zbor ta organizacije. Imeli smo za potrebno to povedati, da bo ta zadeva našim ljudem jasna in ne poj- dejo na politične limanic«. Kar pa se tiče samega pouka, se pridružujemo mnenju naših žena, da je pouk koristen, pa naj pride od koderkoli. Zelo smo ga potrebne in si ga želimo. V našem tukajšnjem tisku, posebno p« v «Primorskem dnevniku* smo večkrat brali, da je danes gospodinjstvo vedno težja in bolj zamotana naloga. Naša kmečka gospodinja Dosegu v proizvodnjo in potrošnjo; oboje je izredno velikega gospodarskega pomena in zahteva precej znanja. Življenje se je močno moderniziralo, a v tem je podeželje zelo zaostalo. To je močan vzrok, da sc na naših kmetijskih potestvih takšne težave. Z učnega vidika takšne tečaje pozdravljamo. V naprednih deželah, kjer se zavedajo velikega pomena žene » družbenem in gospodarskem pogledu, vodijo takšne tečaje učiteljice - absolventke srednje gospodinjske šole. Pri nas je do tega, še dolga, dolga pot. BAZOVICA mmomi Vse živinorejce, ki so člani zavarovalnice za govejo živino, obveščamo, da bo danes i>o-poldne ob 16. uri v Freslovi dvoranj občni zbor. Vsi člani so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. S TE VERJA N Zapora prehodov za govejo živino, ki so jo uvedle zdravstvene oblasti, ker se je v Moši pojavila slinavka, Ste-verjancem ne povzroča težav, ker živino prav malo uporabljajo za vprego. Povečini se poslužujejo traktorjev, ki na srečo, niso »podvrženi« tej bolezni. To je eden izmed toliko razlogov, zakaj kmetje pred svoje vozove 'aje vpregajo železne kot pa mesnate konjičke ali druge vprežne živali. Te dni je po števerjanskih cestah mogoče srečati precej traktorjev: vpreženi so v vozove, naložene z drvmi, predvsem pa s kolči, ki vinogradnikom nikoli ne ostajajo. Tu- va sekira: kar cele družine so se zapodile vanje, da «i čimprej nasekale dovolj prepotrebnega lesa. Ko g« pripeljejo domov, ga otesajo s sekirami, marsikdo pa si pomaga tudi z žago. BORŠT V sredo bomo praznovali našega vaškega patron* sv. Antona. Zal letos ne bo tradicionalne kulturne prireditve, kajti vaška dvorana je v tako s.abem stanju, da si nihče ne upa prevzeti odgovornosti. Ob velikem številu ljudi v dvo-rani bi se namreč prav lahko zgodila nesreča. Zato bo dopoldne samo cerkvena slovesnost, v vas pa bodo prišli sorodniki in prijatelji, da obiščejo svoje do mače. Bolj zabavno pa bo v vaških gostilnah, kjer se prav radi zbero Tončki in Tončke, da ob kozarcu domačega »zalijejo* svoj god. ŠT! VAN v akacijevih goščah odme-1 razsvetljava. Radi bi omenili vprašanje javne razsvetljave. Medtem ko je v bližnjem Devinu in Sesljanu razsvetljava zadovoljiva, pa tega ne moremo trditi za našo vas, kjer ne samo, da ni dovolj žarnic javne razsvetljave, temveč tudi še niso bile zamenjane običajne svetilke s fluorescentnimi žarnicami. Želeli bi, da bi občinska u-prava poskrbela za nadom* stitev sedanjih žarnic z novimi, vsaj do začetka turistične sezone, tako da bo od naše vasi do Sesljana enakomerna Vreme včeraj: najvišja temperatura 12, najnižja S.7, ob 19. url 11.8; zračni tlak 998.6 stalen, veter 11 km jugovzhodni k. vlage M odst., neb<> pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.4 sto- pinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 14. januarja Srečko Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzide ob 12.28 in zatone ob 1.17 Jutri, PONEDELJEK, IS. januarja Pavel h sindikalnega življenja Odpovedana stavka tekstilnih delaveev Nove stavke v ladjedelski industriji Delavci iadjedelske industrije zahtevajo sestavo posebne delovne pogodbe, zvišanje plač za 20 odst. in znižanje delovnega urnika CGIL iz Rima poroča, da so industrijci pristali na pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tekstilcev in da je zato odpovedana že najavljena vsedržavna stavka. Pogajanja se bodo pričela v sredo v Milanu in predlagajo industrijci povišanje plač za 11 odstotkov, kar predstavlja torej novo o-snovo za pogajanja, medtem ko so sindikalne organizacije zahtevale povišanje plač za 20 odstotkov. Tudi na našem področju se prične dokaj ostro stavkovno gibanje delavcev ladjedelniške Industrije, ki ga je v vsedr- Raba slovenščine v primerih ko je to mogoče... Včeraj zjutraj je gen. vladni komisar dr. L. Mazza sprejel delegacijo tržaške avtonomne federacije KPI, ki so jo sestavljali poslanec Vidali, Mariia Bernetič - Marina in Tonel. Med razgovorom so komunistični predstavniki protestirali. ker še do danes poli-, cijske oblasti niso odkrile krivcev atentatov proti komunističnim sedežem ter proti slovenskim ustanovam s tem. da so onečastili partizanske spominske plošče ter pred kratkim dvojezične prometne napise v zgoniški občini. Dr. Mazza je odgovoril, da je policija sprejela sicer vse ukrepe, a da se ji do danes še ni posrečilo, da bi prišla na sled krivcem. Izrazil pa je željo, da bi kriv« ce čimorej izsledili. Med pogovorom so se na-dalje dotaknili vprašanja e-lektričnih tarif. Delegacija KPI je zahtevala, naj se v Trstu odloži ukrep, ki predvideva zvišanje električnih tarif. Dr. Mazza pa je odgovoril, da je položaj sicer zelo zapleten, a da izvajanje ukrepa ne bodo odložili v nobenem primeru. Delegacija je dalje zahtevala, naj gen. vladni komisar posreduje pri ministrstvu za javna dela, da ne bi prišlo do ratifikacije nedavnega zvišanja najemnin, ki ga je sklenil IACP na škodo stanovalcev v njegovih starih hišah. Poleg tega je zahtevala tudi, naj se znižajo najemnine za begunce. V »pojem razgovoru so komunistični predstavniki postavili tudi vprašanje uporabe slovenščine pred sodnimi oblastmi v zvezi z nekim nedavnim procesom, ko je bilo enekemu Slovencu prepovedana uporaba materinščine». Dr. Mazza je v svojem odgovoru poudaril, da londonski sporazum ni državni zakon. Pripomnil pa je, da so v veljavi predpisi, ki jih je svoj čas izdal dr Palamara, da se dovoli uporaba tolmača v primerih, ko je to mogoče. žavnem okviru proglasila FIOM-CGIL. Tako bo prva stavka v torek ld. t.m. in bo trajala 24 ur, tej pa bo sledila vrsta stavk, ki bodo trajale po tri ure in ki bodo 19., 23., 26. in 30. januarja. Istočasno se preneha s torkom vsako nadurno delo ter delo ob praznikih. Prva taka stavka je bila že pred kratkim in jo je tudi takrat proglasila FIOM-CGIL, ki zahteva, da se za ladjedel-niško industrijo sklene posebna delovna pogodba. V tej zvezi zahtevajo povišanje plač za 20 odstotkov, skrčenje delovnega urnika od 48 na 44 ur na teden pri plačanih 48 urah, zagotovljeno plačo 44 ur na teden v primeru obolenj itd. Vendar pa FIOM-OGIL ni proglasila stavke, samo zaradi teh pomembnih gospodarskih in normativnih zahtev, temveč predvsem, ker skušajo na ta način preprečiti vladne na. črte, da se občutno skrči proizvodna sposobnost in število zaposlenih v italijanski zlasti državni ladjedelniški industriji. Zato predstavlja tudi eno izmed glavnih zahtev predlog točnega določila, da je treba sporazumno določiti delovna mesta posameznih ladjedelnic. • * * V ponedeljek se bodo v Genovi sestali predstavniki podjetja Italsider z vsedržavnimi sindikalnimi predstavniki. Razpravljali bodo o uveljavitvi znanega sporazuma, ki določa znatne izboljšave v okviru podjetja in ki predvideva ’Z-enačenje ravnanja v raznih n-bratih. Sporazum so podpisali že pred več meseci, vendar ga še vedno ne izvajajo. Delavci so se zato naveličali čakati in v kolikor na sestanku v ponedeljek ne bo prišlo do konkretnih zaključkov, je predvidena dokaj ostra stavkovna borba. * * • V sredo se bo sestal izvršni odbor pokrajinskega sindikata delavcev lesne industrije, ki bo razpravljal o stavki, ki bo v petek in ki bo trajala 24 ur. Stavka je vsedržavnega značaja in so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker so se razdrla pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. ----«»---- Dr. Piccoli se je poslovil Včeraj se je poslovil od raznih predstavnikov oblasti in ravnatelj Urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem komisariatu' dT. "PtifeofiT ki 'Jfe BIT imenovan za ravnatelja med-deželnega urada za kmetij- stvo Treh Benečij. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Zatta. Med drugimi sta dr. Picco-lija pozdravila ob njegovem odhodu iz našega mesta tudi inž. Pečenko in Marij Grbec. ---------------«»--- Včeraj kar štirje potresni sunki Tržaški geofizikalni zavod je tudi včeraj zabeležil kar štiri močnejše potresne sunke. Menijo, da so tj potresni sunki v zvezi s potresi, ki so ta- ko hudo prizadeli kraje v Dalmaciji. ----#»---- nekatere Obvestilo 1NPS upokojencem Po navodilih zavode INPS morajo upokojenci kategorije S. O. obnoviti potrdilo, da »o še živi, ali vdove, da bodo lahko dobili pokojnino za februar ;n marec. Ta potrdila bode interesenti lahko dobili na novem sedežu anagrafskega urada od ponedeljka naprej. Gostovanje orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane Sinoči v Avditoriju: kvaliteta in navdušenje Dirigent Boris Švara in pianist Aleksander Vodopivec, dva mlada glasbena umetnika pred svojim občinstvom eAllegro con fuocos — pod tem vtisom zadnjega odstavka Dvorakove Simfonije smo zapuščali sinoči Avditorij, ko je še odmeval v navdušenem ploskanju številnega občinstva, ki je prisostvovalo koncertu orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane pod vodstvom mladega dirigenta Borisa Švare in s sodelovanjem prav tako mladega pianista Aleksan. dra Vodopivca. Vesele in z ognjem, 'radost- no in z navdušenjem, ponos-z upravičenim zadovolj- no in stvom, saj je bil to koncert mladine, koncert orkestra, ka- limtmlitiiiiiiliilfiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiiiiunttiiiiiiiiiiimiitmtimiitilliiimilimiiimitiiimiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiiim 15. kongres tržaške federacije PSDI Zagotovilo tajnika Pierandreia: Smo za resnično odprtje na levo Zagovor sodelovanja z demokristjani in liberalci v krajevnih upravah - Pozdravi predstavnikov strank - Danes se kongres nadaljuje Sinoči se je pričel 15. kongres tržaške federacije PSDI, ki se ga udeležuje 38 delegatov osmih sekcij, ki štejejo 1224 članov. Na kongresu se ukvarjajo predvsem s krajevnimi upravnimi in političnimi vprašanji ter bodo izvolili novo vodstvo, oziroma, kot kaže, v glavnem potrdili prejšnje. Otvoritvi so prisostvovali kot gostje tudi predstavniki Neodvisne socialistične zveze, socialistov, demokristjanov, republikancev in liberalcev. Prvi je pozdravil kongres v imenu PSI prof. Medani, ki je dejal, da se po vsej državi pripravlja preobrat v levo, medtem ko v Trstu vztrajajo pri preživeli politični formuli, ki je v nasprotju z interesi mesta. Centralistična večina v javnih upravah ob sodelovanju liberalcev preprečuje nove odnose za uresničenje politike socialne in politične obnove. Vse to pa zakrivajo v plašč očitkov socialistom, češ da nočejo odprtja v levo. V resnici niso tukajšnji socialisti proti temu odprtju in se strinjajo z osrednjim odborom stranke. Vendar pa so sociali- svojih sodelavoeV-vdosedaekJP »**>’‘-ea>ir«M»ič«e odprtje v le- vo, ne pa za staro politiko ^od novp etiketo. ivo -gt V^iffičfihtf' PRI je pozdravil kongres Visentin, ki se je izrekel za laično levico, Gaspa- SAMO JUTRI je še ČAS da poravnate celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK in boste tako pripuščeni k nagradnemu žrebanju, ki bo konec januarja. Med starimi in novimi naročniki bomo izžrebal! dva, ki se bosta zastonj udeležila našega izleta v Dalmacijo, poleg tega pa bomo izžrebali še deset drugih lepih nagrad. Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna naročnino za celo leto, tudi lepo slovensko knjigo. NmHniniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimtiminiimniMimiiHimiiHiiiMiiMiMititifHminiiiiiiiiMiniiniiimMMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMMKiiiiimi Spet se bodo odprle sodne dvorane Jutri svečana otvoritev novega sodnega leta Dr. Santonastaso bo govoril o delovanju sodišč v preteklem letu - Razglasili bodo sestavo sodišč - V torek začetek razprav Jutri ob 10.30 bo v sodni palači slovesna otvoritev novega sodnega leta. Slovesnosti bo prisostvoval dr. Silvio Ta-volaro, prvi predsednik rimskega prizivnega sodišča, in sicer v imenu vrhovnega sodnega sveta. Ob tej priliki bo govoril predstavnik državnega pravd-ništva dr. Santonastaso, namesto glavnega pravilnika dr. Ingrassie, ki je šel v pokoj. V svojem govoru bo dr. San-tonastaso obravnaval vsa vprašanja, ki zadevajo delovanje sodišč v preteklem letu. Po njegovem govoru bo glavni kanclist prizivnega sodišča dr. Acconcia razglasil sestavo sodišč na področju tržaškega prizivnega sodišča. S kratko formulo: »Otvarjam v imenu republike novo sodno leto» bo predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano zaključil slovesnost. Otvoritev sodnega leta spremljajo določene ceremonije. Pri njej sodelujejo razni organi javne varnosti, kot karabinjerji, policijski organi itd v paradnih uniformah. Tudi člani višjih sodnih oblasti nosijo posebne halje s hermelinom. Dan pozneje, in sicer 16. t.m bodo vsa sodišča začela delovati s polno paro. Tri sekcije kazenskega sodišča (ena od teh bo delovala v svoistvu prizivnega sodišča glede razsodb na preturi) imajo na seznamu 101 obravnav s skupno 153 obtoženci, od katerih jih je 9 v priporu. Med procese, ki bodo imeli precejšen odmev, spada tudi obravnava proti 32-letni Claudi! Belullo, bivši lastnici neke agencije za nepremičnine, ter proti 32-letnemu arhitektu Guidu Gortanu. Oba obtoženca sta v priporu, a obravnava proti njima se bo vršila prihodnji mesec. Claudio Belullo dolžijo cele vrste prekrškov, ki so povezani s stečajem njene agencije, ki ga je proglasilo tržaško sodišče 8. septembra 1960. Od tega dne so se začele Belulli-ne nezgode, ki so jo končno pripeljale v zapor ter ji grozijo z zelo strogo obsodbo. Ce bi jo namreč sodniki spoznali za krivo inkriminiranih dejanj, bi jo lahko obsodili na najmanj 8 let in pol zapnra, a največ do 29 let zapora. Belullovo dolžijo, da je škodovala ugledu sodne oblasti s tem ,da je izjavila, da bo sprejela sodni odlok glede konkurza svoje agencije pod pogojem, da predhodno pozitivno ugotovijo zmožnosti miš-Ijenja in hotenja sodnikov, ki so sestavljali sodišče, ki je sklepalo o konkurzu samem, ter da je predlagala, naj o-pravijo omenjeni psihiatrski pregled sodnikov v neki sod-nijski umobolnici. Te žalitve je obtoženka izrekla v pismu, ki ga je 31. julija lani pisala sodniku, kateremu so bile poverjene vse zadeve v zvezi s stečajem. Nadalje dolžijo Belullovo, da je po krivem obtožila ki. nooperaterja Marcella Mosco, da je podpisal z njenim imenom dve menici v vrednosti 35.000 odnosno 55.000 lir v korist družbe Edilcom. Obtožnica trdi, da je obtoženka zagrešila ta prekršek, čeprav je dobro vedela, da je obtožba neresnična. Omenimo naj pri tem, da je Marcello Mosca znani kinooperater, ki je lani sodeloval na beneškem filmskem festivalu z dokumentari-jem «Pogovor s smrtjo« (dokumentarni film o življenju čistilcev min). Tretja obtožba zadeva razne prekrške glede knjigovodstva agencije, četrta navadni stečaj, a peta dve hipotezi namernega stečaja. Končno je Belullova obdolžena tudi goljufije. Enega prekrška goljufije dolžijo tudi Gortana, nekega drugega pa oba obtožen, ca. ----«»---- Skupaj sta se igrala pa ga je napadel Ko sla včeraj popoldne zbijala žogo na dvorišču sta se sprla 13-letni Vito Morea iz Ul. Carmelitani 5 in 15-ietni Giovanni Varesan iz Ul. Carmelitani 13. Varesan je Vita začel brcati, nato pa ga je udaril s pestjo, tako da je padel in si je zvinil ter verjetno nalomil levo roko. Dečka so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moial zdraviti od 10 do 30 dni. ro pa je v imenu KD pohvalil socialdemokrate za sodelovanje, Liberalec prof. Furlani je poudaril stične točke med njegovo stranko in PSDI V imenu NSZ je pozdravil kongres tov. Laurenti in voščil, da bi se na njem okrepile tiste težnje, ki stremijo po prenovitvi italijanske družbe in življenja v našem mestu, ki ima še svoje posebne potrebe. V državi smo namreč priča ostremu boju proti monopolističnim silam, ki skušajo preprečiti socialni in demokratični razvoj. Tov. Laurenti je zaključil svoj pozdrav z željo, da bi se PSDI in druge stranke, ki se oslanjajo na napredek in demokracijo znale obnoviti, da bi vznikli pri tem razlogi združevanja ter da bi zavrnili vse tisto, kar je v preteklosti razdvajalo delavski razred. Nato je politični tajnik federacije Oberdan Pierandrei podal poročilo o preteklem delovanju in o obetih za prihodnost. Bistvene misli je pravzaprav izrazil na koncu govora, ko je dejal, da so tudi v Trstu sprejeli Saragatov poziv ter da so za odprtje na levo ne le po obliki marveč tudi po vsebini. Pri tem je dobesedno rekel: »Sprejmemo tudi razkroj naše stranke, da dosežemo to odprtje, to je nekak njen samomor, če to lahko privede k socialnemu napredku«. Potemtakem bi lahko veljala prispodoba, da je PSDI nekak kamikaze ali pa ptič feniks, ki bo vzletel iz goreče grmade s socialističnimi perutmi. V začetku govora je dejal, da bo leto 1962 , leto važnih izbir in odločitev, pri čemer ga je primerjal s pričakovanji v letu 1945. Ko je govoril o občinskem programu, je rekel, da so ga v celoti izpolnili. Socialdemokratom so o-čitali. da so bili hlapci krščanskih demokratov, toda vedeti je treba, da socialisti niso hoteli podpreti od zunaj občinskega odbora, ki je bil »ante litteram« v levo usmerjen odbor, to je nekaka prva lastovica v letu na levo. Po trditvah socialdemokratov so torej za njihovo službovanje KD in kasneje sodelovanje tudi z liberalci krivi predvsem socialisti. Toda če ne bi bilo prišlo do tega, bi imeli danes na občini komisarja, česar baje noče nihče. Pierandrei je celo dejal, da je bil program občinskega odbora «na dnu v bistvu socialističen«, PSDI si lasti tudi zaslugo, da je opozicija zastopana v svetih nekaterih javnih ustanov ter je pri tem največ žrtvovala, čeprav ji često očitajo, da je udarjena na stolčke. Pri tem pa je govornik ciknil na demokristjane, katerim je v zelo nejasni, rekli bi orakeljski obliki očital, da so napravili iz upravnega sveta IACP nekakšno volilno a-gencijo. Bil pa je tako obziren, da je v Freudovem slogu pripisal Krščanski demokraciji, da goji te težnje le »podzavestno«. Zelo je pohvalil vodstvo Delavskih zadrugah, ki je že vsa leta v rokah socialdemokratov. Kar se Ace-gata tiče, je dejal, da morajo socialdemokrati v upravnih u-stanovah prevzeti nase vso odgovornost, ter dal razumeti, da so zato za zvišanje električnih tarif kajti kdo bi sicer kril primanjkljaj podjetja. So pa proti temu, da bi morali plačevati potrošniki poviške vzvratno. Izrekel se je tudi za avtonomno deželo, čeprav bo furlansko gospodarstvo predstavljalo za tržaško neke vrste coklo, ki bo nekoliko ovirala njegov gospodarski razvoj. Kar se tiče letošnjih občinskih volitev, je rekel, da bo ne nji) za socialdemokrate položaj zelo težak; da bi lahko šli z »osovraženimi brati« (pr tem je mislil na socialiste) skupaj na volitve, ven-dai pa pojdejo morda tucj> ločeno. Glede bližnjega koti gresa KD je dejal, da je veliko pričakovanje, ali bo prinesel odprtje v levo. Od te stranke je namreč odvisno, ali ne bo ostalo odprtje le votla fraza, ali pa bo polno vsebine, za kar sta potrebna volja in lojalnost, da se v resnici deluje za napredek italijanskega ljudstva. Po kratkem odmoru je po- dal poročilo še organizacijsk tajnik Di Gioia. Danes bo di skusfja, nakar bodo izvolili novo vodstvo. Kdo razbija šipe izložbenih oken? Agenti letečega oddelka kvesture imajo te dni preoej opravka, da bi odkrili krivce, ali krivca, ki že nekaj dni, in včasih kar pri belem dnevu, razbija šipe izložbenih oken raznih trgovin kar v središču terepa člani so Se vsi gojenci visoke glasbene šole v Ljubljani, torej godbeniki, ki so tako rekoč šele na začetku svoje umetniške moči. Da, na začetku in že na taki izredni višini, da jih je moč uvrščati med visoko umetniške orke. stralm ansamble, ki so lahko kor tudi najzahtevnejšim skladbam, kakršne so bile v ostalem tudi na sinočnjem programu. Prav to dejstvo pa jt obenem tudi najlepše priznanje ljubljanski Akademiji za glasbo, priznanje za njeno visoko pomembno pedagoško delo na glasbenem področju, priznanje za njeno resnost in dognanost, priznanje za ves njen pedagoški kader profesorjev in končno priznanje za celotno glasbeno življenje v matični domovini, katero je tudi ta mla. di orkester tako odlično predstavil naši tržaški slovenski in tudi italijanski, predvsem glasbeni, javnosti, ki je bila sinoči tako nenavadno števil- no zastopana med občinstvom v dvorani. mesta. Včasih neznanci, ali Znanec, samo razbijejo ši ■r tJla- včasih pa odnesejo razno go. Do sedaj je bilo na vrsti že 15 trgovin. Pri belem dnevu in prav v središču mesta je te dni neznanec razbil šipe izložbenega okna trgovine UPIM, in sicer v Ul. San Lazzaro in v Ul. Santa Caterina. Odnesel ni ničesar. Istega dne in verjetno z malenkostno razliko časa, se je lotil trgovine Ker-že na Trgu Sar Giovanni. Razbil je šipe na vratih in se verjetno prestrašil, ker je začel zvonit «carillon». Se posebej zadovoljni in po. nosni pa smo bili sinoči tudi spričo drugega, za nas še posebej pomembnega dejstva, da sta pred svojim občinstvom nastopila dva našo glasbenika, dvo naša tržaška — recimo kat brez vsakega obotavljanja — umetnika: dirigent Boris Svata in pianist Aleksan. der Vodopivec. Oba sta izšla iz vrst gojencev naše Glusbe-nt Matice v Trstu in potem nadaljevala študije na akademiji v Ljubljani. Danes sta mojstra, ki sta zastavila pogumno in na temeljiti podlagi korake na stopnice, ki vodijo samo kvišku, k vedno višji popolnosti glasbene umetnosti. Boris Švara nam je uspel pokazati nenavadne odlike. Brez teatralnosti, nekako proseče, poln miline tudi v izzivanju fortissimov, je vodil orkester preko številnih čeri zahtevnih partitur. Aleksander Vodopivec je muziciral do podrobnosti izdelano, globoko podoživljano, z močnim čustvenim poudarkom. Poznamo sicer že njegove kvalitete, a vendar moramo znova ugotoviti, da je pianist neslutene-ga potenciala. Zavaja nas, da bi se spuščali še v osebne občutke, ki so nam jih vzbudili ti odlični $ V Š> lliliiiiiiliimiiiiiiliiiitimiiliiiiiHiliiiiMliiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiMMliiMlltlliiiiiiiniiiililHllilinlil ROJSTVA, SMRTI IN FOKOKE Dne 12. In 13. Januarja 1962 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, u-mrlo pa je 27 oseb. UMRLI SO: 69-letna Giovanna Vascon por. Stradi, 73-letnj Glu-lio Verzegnassl, 87-letna Maria Donvito por. Roberyo, 50-letna Valeria Kobal vd Ouassl, 61-let-na Giovanna Sau por. Pinco, 90-letnl Josip Cok, 83-!etna Maria Lucac por. Bertocchi, 76-letna Blandlna Vareton vd. Buda. 73-letni Giovanni Predonzan, 58-letni Anton Pečar, 60-letna Ele-na Codrioh por Mlach, 77-letnt Rodolfo Lupi. 76-letna Rosa Cuc-chl vd. Evangelisti, 62-letna An-na Vascotto por Dagri, 88-letna Maria Colombiu vd. Cernigol, 67-letna Štefanija Brajnlč vd. Valenčič, 76-letna Domenica Verba-naz vd. Brezza 42-letni Slgis-mondo Albertini. 89-letna Glu-sepplna Pauletig vd. Marinelll, 65-letna Giustlna Palaro vd. Le-ghissa, 87-letnl Eugenio Paulin, 78-letna Grazia Calucci por. VI-dotto, 66-letni Gregorio Visenti-ni, 77-letna Angela Gatterl por. Zeri, 67-letni Vittorio Bastlani, 80-letna Ana Valensek vd. Ber-nardls, 54-letni Renato Cappel. OKLICI: litograf Claudio Mioch In uradnica Attilla Benve-nuto, mehanik Antonio Terrama-gra ln šivilja Vincenza Micchl-che, pleskar Ferruccio Cociani In gospodinja Giannlna Colussl, delavec Silvano Abatematteo In šivilja Ana Marsetič, mehanik E-lio Framalico in delavka Fran-cesca Camassa, radiotelegrafist Sergio Paoli in študentka Lucla Satti, prodajalec Franco Mereu in uradnica Maria Savi, delavec Ilario Baldini in delavka Fran-cesca Povh, delavec Giovanni Ceppi In šivilja Sabina Dellore, kovač Glorglo Iaconfcic In dc- mladi godbeniki, toda čas in prostor nam tega ne dopuščata in v ostalem je to tudi zadeva strokovne ocene, ki bo sledila. Hoteli bi samo s temi nekaj iskrenimi besedami izreč i čestitke celotneihu nad osemdesetčlanskemu orkestru, dirigentu in pianistu za njihovo umetniško izvajanje, ponovno priznanje Akademiji za glasbo ter zahvalo vodstvu na. še Glasbene Matice, da nam je posredovalo to nepozabno doživetje, ki nam je znova prililo v žile nekaj tiste čiste krvi, ki nas hrani tu v zamejstvu. J. k. Nevarne stopnice Ko je predvčerajšnjim 81-letni Giorgio Dapretto iz Ul. Čampo Marzio 3 šel po kame-nitih stopnicah v stavbi št. 17 v Ul. San Michele, se mu je spotaknilo in je zletel po stopnišču. Pri tem se je hudo udaril v glavo, dobil pretres možganov in možgansko krvavitev. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, na IV, medicinski oddelek. OCOX>OCO član genovskega komičnega gledališča nastopil v reviji «Genovčan v Parizu«. Sodelujeta Dorothy Sterpin in prv'8 v Italiji Les Donati. C KINO Nazionale 14.30 «Paštašuta v pU' ščavi« (Pastasciutta nel dese(‘ to). Venantlno Venantlni, Giovanna Ralll, Franco Volpi. Fenlce 14.00 »Bahač« (Lo spac-cone). Paul Nevvman, Pipet Laurie in Jackie Gleason. Excelstor 14.30 »Vodnjak In nihalo« (II ipozzo ed 11 pendokJ). Vincent Priče, Barbara Steel*-Prepovedano mladini. Grattacielo 14.00 «Baraba». Tech-nlcolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine, Katy Jurado. Matineja ob tft uri z istim filmom. Arcobaleno 14.00 «Razporoka P° Italijansko« (Dlvorzlo airitall* na). Marcello Mastrolannt. Daniela Rocca, Prepovedano mladini. Supercinema 14.00 «Divja dežela* (Paese selvaggio). Barve D® Luxe. Elvis Presley, Hope Lange, Milile Perkins. Alabarda 14.00 «Steza ljubimcev* (H sentiero degli amantl). -7 Teohnicolor, Susan Haywart|’i John Gavin. Aurora 15.00 »Svet ponoči št. 2* (11 mondo di notte n. 2). Pre' povedano mladini. Cristallo 14.30 «Pugnl pupe e marinai«. Ugo Tognazzl. Garibaldi 14.00 «Veter ne zn* brati« (II vento non sa le*!*' re). Teohnicolor, Yoco Tat*" Dirk Bog a rde. Capltol 14.00 «Cudovita trojka* (I magmficl tre). Technicolot-Ugo Tognazzl, Raimondo Via* nello in VValter Chiari. Impero 15.00 «Vam ugaja Brahms* (Le piace Brahms). Italia 14.30 «5 marinesov za st° deklet« (5 marines per ceri* ragazze). Technicolor. Togna*" zi, Vianello in Virna Lisi. Massimo 14.00 »Tajne poti« (Le vie segrete). Richard 'Vidmal* Sonia Ztemann. Moderno 14.30 «Cimarron». G'e' Ford, Maria Schell, Anne Ba<' ter, Arthur 0’Connor. ZadnJ1 dan. Astra 15.00 «Pepelko» (tl Cen*-rentolo). Jerry Levvis. Astorla 15.00 »Rok in nje*°v bratje« (Rocco ed 1 suoi ft*' telil). Alain Delon, Renato S*1' vatori. Prepovedano mladink Vittorio Venelo 14.45 »La g*«' nata balorda« Jean Sorel. povedano mladini. Ideale 14.30 «V pekel za v*y nost« (AH’inferno per reterO1' tš). Marconi 14.00 «Julija ln Rom*' noff«. Technicolor. Sandra D** Peter Ustinov in John GavIS’ Abbazia 14.00 »Veliki ribič« <' grand* pešca tore >. Technlcol«' S. Conner, J. Saxon. Odeon 14.00 »Vera Cruz«. Gaf! Cooper, Burt Lancaster, Sark* Montiel. o Ma Do rot .lik Pri Čel Pie 6 (no lui Avwwvwwyvwwwwk Na pobudo slovenskih kulturnih delavcev v Trstu prirej; Slovenske gledališče Andricev večer v torek. 16. t. m, ob 21. uri v Avditoriju. O Nobelovem nagrajencu 1961 bo predaval književnik prof. Alojz Rebula. Iz Andri-čevih del — Travniška kroni-bodo JUTRI, 8. t. m. se prične CELOTKA RAZPRODAJA ČEVLJEV Rojanu zaradi obnove trgovine v NEVERJETNE CENE; OD 500 LIR DALJE (blizu cerkve) ZA OTROKE IN ODRASLE GEC A., Trg Tra i rivi 2, tel. 31-198 lavka Rosalia Madonia, kmet Re-dento Cernioh in učiteljica Maria Anna Pizziga, uradnik Do- menico De Lucla in gospodinja j ka in Na Drini most Adulna Ellero, čuvaj Attillo Coi-1 čitali odlomke člani Slovenske-co in gospodinja Maria Tizzanl, i ga gledališča v Trstu Zlata Ro-elektromehanik GMberto Grego-: doškova, Stane Starešinič in ri in gospodinja Immacolata Mon-tefusco, študent Domenico Tufa- V trgovini čevljev se Je pričela popolna razprodaja • i tt ! f «r s IR ST • Drevored XX. septembra 18 zaradi obnovitve trgovine, ki bo del časa zaprta, po neverjetno nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno priložnost, ki Jo nudimo svoji cenj. klienteli po smešnih cenah za vse vrste čevltev. ni In učiteljica Giusepplna Elet-to. uradnik Italo Scotto ln uradnica Clara Conti, šofer Nicolo Tumbarello ln gospodinja Rita Soggiu, šofer Salvatore Florla In gospodinja Paolina Fodale, delavec Aldo Bass In gospodinja Fe-dora Giacomini pomorščak Mario Crevatin in 'gospodinja Silvana Visintin, pomorščak Paolo Paulatto In učiteljica Gemma Fer-ruzzi, mornar Angelo Ardito In barlstka Amalla Bartoli, delavec Giuseppe Lorenzlnl in delavka Olga Zičperla, pomorščak Ezio Fontanot ln gospodinja Nerina Zeriali, električar Fabio Vivoda ln delavka Silvana Rangan, reprezentant Michele Venerlto ln baristka Ardea Jaconctch, nogometaš Stelio Mondo ih gospodinja Silvana Merglanl, konzul Alfred Sprinz in gospodinja Euge-nia Ringler, varilec Alberto Stopar in prodajalka Irene Volk. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Orlam 2; Alla Salute, Ul. Gluha 1; Serravailo. Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij). ----«»---- LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher. Ul. sv. Justa 1; Manzo-ni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; AlFAngelo d’o-ro, Ul. S. Pellico; dr. Mianl, Bar-kovlje ln Nicoli, Skedenj. — «» LOTERIJA BARI 40 9 81 38 71 CAGLIARiI 53 63 61 27 40 FLORENCA 1 83 32 30 9 GENOVA 61 20 57 47 53 MILAN 29 58 30 72 42 NEAPELJ 39 5 76 -4 57 PALERMO 24 33 37 21 57 RIM 60 47 22 1 62 TURIN • 60 39 12 65 30 BENETKE 73 63 ENALOTTO 52 81 5 X X 1 21X 1 XX 2 1 X KVOTE- dvanajstice dobijo po 2.579.000 lir; enajstice desetice pa 8900 Ur. 133.800 lir, Stane Raztresen. RAZSTAVA TURISTI - IZLETNIKI obiščite razstavo akad. slikarja Lojzeta Perka v Ljubljani — kavarna »UNION«. BRUSINI CAHLO, Trst Ul. Bat tisti 21, prodata gospodinjske elektr-čnr predmete — štedilnike na drva, premog plin elektriko — irajoo goreče peči oa premog ln kerosene ter na plin ib elek triko. Olajšave pri plačilu. Postrežba pitna oa dom. — Telefon 28-041. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul Carduccl 41. DOBITE; ten ske mo»ke In otroške dežne Pia šče bunde, blače, joptte ln srajce najbollšlh vrst tn znamk po najnlžjib cenah. VESPAGENZ1A, Trst, Ulica S, Frar-esco 44, tel. 28-940, takojš- njj izročitev GRAND ŠPORT MODEL 1962 — 160 ccm z rezervnim kolesom po znižani ceni, Darovati danes vespo, daru lete srečo spomladi. PROFESOR slovenske gimnazije išče sobo pri Sv. Jakobu. Ponudbe na upravo lista. SOŽALJE Prosvetno društvo »ZVEZDA« — Podlonjer ZVEZA DEMOKRATIČNIH 2ENA — sekcija Podlonjer KP — sekcija Podlonjer izražajo družini globoko sožalje ob težki izgubi HELENE MLAC. Sožalje izrekata tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnjo pot našo drago mamo, taščo in staro mamo MATILDO KOSMINA se iskreno zahvaljujemo, t osebna zalivala g. župniku, g. zdravniku Delami, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomln- DRUŽINA Šempolaj, 14.1.1962. ZAH VA L A Zahvaljujemo se vsem. ki so spremili našo drago mater in nono ROZALIJO GRGIČ roj. ŽERJAL na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo gospodu župniku in pevskemu zboru «Lipa» za žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem cvetja. D DRUŽINA GRGIČ Bazovica, 14.1.1962. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila v petek dne 12. t. m. HELENA MLAC v starosti 61 let — tajnica PD »Zvezda« — Podlonjer. Pogreb drage pokojnice bo danes, dne 14. t. m. ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bonišnice. Žalujoči: soprog Anton, sin ln ostalo sorodstvo Trst, Podlonjer, 14. januarja 1962. + Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono JOSIP GERDOL Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.80 iz katinarske cerkve na domače pokopališče. Žalujoča žena, otroci in ostali sorodniki Trst-Rocol, 14.1.1962. t l ] d dnevnik 14. januarja 1962 sa Radio Trst A timnmi Nedelja, 14. januarja 196S K°1o]'e w?,°: °Perne arije; 11.15: kijil "Vilma De Angells; 11.30-Glašh nede'Jski koncert;’ 12.10: ta Za vas; 12.50: Glasna krjii . (11- del); 13.30: So^edn Do Jl n ljudle: 14.00: Glasba r ložnici na «AD1T», Državna založba Slovenije, Ljubljana, tek. račun pri Narodni banki št. 600-14-3-375. NADALJUJE SE CENE ZA MOŠKE ^ega zimskega blaga 196162 po ♦ * : A ♦ | Plašči od 8.900 lir dalje Obleke » 8.500 > > Hlače > 1.000 > » Jopiči » 3.900 » » Srajce » 950 > » ! \ ZA ŽENSKE : ♦ Plašči od 8.500 lir dalje | Obleke > 2.500 > » Tailleurs J> 4.700 > » 1.000 » > > x ZA OTROKE | Plašči od 4.900 lir dalje 1 Obleke » 3.800 » 2.500 > 580 » » > Dežni plašči iz naylona za moške in ženske od 3.900 lir dalje Hi'■ TISI ■ VIDI - POROME ža v Gorici, dr. Antonio Gal-iiani, skupaj z drugimi predstavniki te človekoljubne u-stanove imel na njenem sedežu tiskovno konferenco, na kateri je podčrtal intenzivno in koristno delo Zelenega križa in potrebo, da bi ta prišel do dostojnejšega sedeža v središču mesta. Včeraj nam Je ravnatelj Zelenega križa g. Giuseppe Volpi posredoval nekaj najvažnejših podatkov o delovanju te ustanove v preteklem letu 1961, ki ponovno potrjujejo to, kar je bilo rečeno na omenjeni tiskovni konferenci. V preteklem letu je Zeleni križ opravil 6404 prevoze za skupijo 74.805 km. Od tega je bilp 1162 brezplačnih prevozov iz mesta in pokrajine za takojšnjo pomoč kar znese 8319 km. Poieg tega je bilo 1362 brezplačnih prevozov za člane iz mesta in okolice za 14.765 km in na sedežu ustanove so nudili brezplačno prvo pomoč v 6651 primerih. Zdravniških pregledov je bilo opravljenih 42, zdravilnega kisika pa so dali ustanovam in zasebnikom 42.930 litrov. Za prefekturnega komisarja je Zelenemu križu dodeljen cav. Alfredo Fantuzzi, ravna-tej je, kot rečeno, gosp. Giu-sepp Volpii sanitarni ravnatelj pa dr. Antonio Galliani. Prostovoljnih pomočnikov šteje ustanova 48, njihov tehnični inštruktor je Valeriano Magnarin, za socialne potrebe pa Guido Santi. Zeleni križ ima prenosna jeklena pljuča, ki pridejo prav zlasti pri potopljencih in na splošno pri primerih zadušitve, ter so jih lansko leto večkrat koristno uporabili tudi v bujnih primerih paralize. Rešilnih vozov ima Zeleni križ trenutno 6 od tega pet v Gorici in enega v Krminu. Ktfj; pa je eden izmed njih, ppel, že tako Izrabljen, da se nanj ne morejo več zanesti, nameravajo tekom letošnjega leta nabaviti nov rešilni voz. Odločili se bodo za FIAT 1300B ali za FIAT 2300, ki mu bodo primerno uredili notranjost, da bo imel' na sredi no- nike. Seveda nastane pri tem vprašanje, kako priti do po-trebnih sredstev za nakup takega avtomobila. V ta namen so začeli zbirati posebne prispevke med člani in prijatelji v mestu in na podeželju na področju od Za-graja do Krmina, na katerem deluje goriški Zeleni križ. Letna članarina stane po 500 lir; poleg tega nabjrajo podporne člane, ki plačajo še po 500 ali po 300 lir prostovoljnega prispevka za nakup novega rešilnega voza. Omenimo naj s tem v zve- zi hvalevredno pobudo, da so za te člane pripravili posebne izkaznice, ki so dvojezične, italijanske in slovenske, kot so redni in podporni člani Zelenega križa pripadniki ene in druge narodnosti na našem področju, pod katerega spadajo tudi slovenske občine na Goriškem. Ker je vodstvo Zelenega križa pokazalo s tem dejanjem tisto politično zrelost, ki smo jo doslej pri drugih ustanovah in uradih zaman pričakovali, bo ta njegova odločitev prav gotovo naletela na splošno odobravanje in bo tudi akcija za nabavo novega rešilnega voza gotovo uspela. | Razdeljevanje paketov vojnim vdovam v Doberdobu V petek, 12. januarja ge je vršilo v Doberdobu razdeljevanje božičnih paketov vojnim vdovam. Vsakdo je prejel po 3 metre flanelastega blaga ali pa popelina, kakor si je vsak izbral. Ker je v Dobet^ dobu precej vojnih vdov, je bilo na občini kjer se je vršilo razdeljevanje, kar precej živo. Cepljenje živine na Vrhu v torek Obvezno cepljenje goveje živine, ki je bilo za Vrh določeno za pretekli petek, so preložili zaradi slabega vremena in se bo vršilo v torek 16. t. m. Začetek ob 8. uri zjutraj; ker je cepivo brezplačno, bodo gospodarji plačali le živinozdravnika in njegovega pomočnika, za kar je določeno po 250 lir za vsako glavo živine. ("iiiii'(!u'in!jiiiiii i K m mn,,, n lf, lllllf, il,lllll«ll^l^4lillllllll(lulmlllj«lM(Bll h 11! mi m i iiiiiiiiiiiimiiimuiHmiiiiiiiiiiiiiiuuiiitiiiiiumiiiiitiui Predrznost mladih vlomilcev ne pozna meja Sredi belega dneva so vlomili v Moncarovo in Rosconijevo trgovino Pri drugi kraji jih je gospodar presenetil