r---------------------------------
NOVO MESTO, 8.3.1983
LETO XII	ŠT. 4
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov - Ureja ga uredniški odbor - Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
______________________________
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
»•••••••
Majhna pozornost za praznik, ki pa človeku toliko pomeni. Posnetek je iz Tip-Topa.
ob našem prazniku
Letos Šteje naša delovna organizacija 59 let svojega obstoja. Ne bomo naštevali letnic, mejnikov, ne bomo opisovali to 59 let dolgo pot. Poznamo dvige in padce, poznamo številna odrekanja, ki so gradila Labod in samoupravno zrelost njegovih delavcev. O proizvodnih in finančnih rezultatih smo prav pred kratkim precej pisali, zato se bomo ob tem Labodovem rojstnem dnevu ozrli raje naprej. Ob vsem doseženem je ta pogled lahko ponosen in obtimisti-čen. Res je, da nam splošna gospodarska gibanja napovedujejo dokaj zaostrene razmere, toda ker smo naslonjeni izključno na lastne sile, se tudi takih obetov ne bojimo.
Delati je naše osnovno pravilo in v Labodu to znamo. Proizvodne naloge smo zapisali v plane in vsi jih hočemo doseči sto odstotno, pa tudi preseči. Hkrati posvečamo letos v Labodu še bolj poudarjeno skrb kvaliteti, ki mora doseči najvišji nivo. Družbenopolitično delo mora biti predvsem na
ravni delovne organizacije še bolj živo, še posebno pomembne naloge pa čakajo konferenco sindikata v Labodu, ki je za letos sprejela nalogo, da v naši delovni organizaciji dodela sistem nagrajevanja po delu in rezultatih tega.
Ob vsem tem pa ostaja vedno prisotna skrb za človeka. Veliki načrti so pred nami: prizadevanja za še boljše delovne pogoje, za oddih, ki naj bo zares vreden tega imena, za rekreacijo, ki naj bi lajšala tegobe, nastale ob večletnem delu za strojem, za urejeno zdravstveno in otroško varstvo .. V našem ženskem kolektivu ne manjka takih nalog.
In ko tako gledamo naprej, odkrivamo vedno nove in nove naloge. Naloge za delo, za njegovo zagotovitev, za kvaliteto naloge na področju družbenega standarda, na področju skrbi za človeka. In prav je tako, saj le na stalnem prizadevanju za doseganje še višjih ciljev lahko gradimo našo čvrsto in srečno bodočnost.
odmevi z zborov delavcev
Teža razprav je bila na sindikalnih skupinah
Razprave o zaključnem računu za leto 1982 in pogovori o vsem, kar nas je na delu spremljalo v preteklem letu, so stekle v vseh tozdih najprej po sindikalnih skupinah. Lahko rečemo, da so 00 ZSS tokrat svojo nalogo na tem področju opravile zares široko, odgovorno in skrbno organizirano. Vtise z razprav po sindikalnih skupinah so delavci prenesli tudi na zbore. V kratkem jih povzemamo za naše glasilo:
TOZD DELTA Razčlenitev vprašanj in ukrepi za rešitev
Najbolj živahne razprave po sindikalnih skupinah so bile o vzrokih za doseganje tako različnih učinkov v posameznih brigadah, kar je seveda pogojevalo tudi različne osebne dohodke. Beseda pa je tekla tudi o slabi kvaliteti predvsem osnovnih surovin, pa tudi pomožnega materiala, in o tem, kako težko je ugotoviti krivca za slabo izdelavo posameznega izdelka zaradi nadaljevalnega dela (deljene partije). Ob tem je bilo poudarjeno, da moramo dosledneje izvajati že izdelan sistem za vrednotenje kvalitete. Podobno velja tudi za izdelavo zahtevnejših belih srajc, kar prinaša zaradi občutljivosti in večje pozornosti tudi-3 odstotno bonifikacijo. Kaj rado pa se zgodi, da se ob tem zavedamo le te ugodnosti, pozabljamo pa, zakaj je bila uvedena in s kakšnim delom smo jo upravičeni dobiti.
Da bi bila menjava operacij čim manjša, so delavci predlagali, naj bi hkrati dobili v proizvodnjo „prazne” in „polne” srajce. Tega pa v pripravi dela ne morejo vedno zagotoviti. Zaradi pogostejših menjavanj ope-
racij se že nekaj časa kaže potreba po večji univerzalnosti šivilj. V odstotkih je bilo doslej 13 odstotkov univerzalnih šivilj, kar pa že nekaj časa ni več dovolj, saj mora tudi znatno število KV šivilj opravljati dela Ul. Teh je sedaj premalo, da bi lahko opravljale tri različne operacije znotraj ene osnovne.
Sicer pa je razprava na zboru pokazala tudi skrb za še boljše delo. Sprejetih je bilo tudi nekaj sklepov, ki govore o tem, da je treba ob nakazanih problemih nujno ukrepati.
TIP—TOP — Zelo uspele razprave po sindikalnih skupinah
Večina razprav je potekala po sindikalnih skupinah, vso problematiko pa so obravnavale tudi družbenopolitične organizacije, delavski svet in seveda ha koncu tudi zbor delavcev. Na gradivo o zaključnem računu ni bilo pripomb in je bilo v celoti sprejeto, več pa je bilo vprašanj ob sprejemanju plana za tekoče leto. Ta so sc pretežno nanašala na tribunske sobote, na možnosti koriščenja letnih dopustov v ta namen, ali je potrebno za ta fond oddelati tri sobote in podobno. Nekaj pa je bilo tudi pripomb na kolektivni dopust, saj je po mnenju nekaterih delavcev predolg. Tako ostaja za osebne potrebe le malo dni. 0 vprašanju fonda tribunskih sobot smo pisali že v prejšnji številki glasila. Poudarjen je bil skupni fond ur, namenjenih ne le za lastno udeležbo na sestankih pač tudi za potrebe našega celotnega delegatskega in družbenopolitičnega dela.
Sicer pa je na zboru tekla beseda o vsakodnevnih vprašanjih, s katerimi se srečujemo: o vprašanjih delovne discipline, o delu delegacij SIS pa tudi o naši „večni“ temi, o kavi je bilo govora.
TEMENICA — Zmanjšati stroške kurjave
Naše sindikalne skupine so obravnavale predvsem stroške, saj je postavka kurjave za preteklo leto vrednostno kar za
(Nadaljevanje na 2. str.)
100 odstotkov nad planirano. Vzrok temu je seveda višja cena, s to pa se je Temenica dvignila tudi do najvišje stopnje davkov na tem področju. Ostaja torej naloga zmanjšati stroške za kurjavo, tako da bo ta še vedno v mejah, potrebnih za nemoteno delo. Projektanti s tega področja proučujejo, kako bi na že obstoječi inštalaciji in organizaciji kurjave lahko zagotovili manjšo porabo goriva za kurjavo. Sicer pa ob zaključnem računu nismo pričakovali tako ugodnih rezultatov. Tudi razprave so pokazale, da smo bili prijetno presenečeni. Za letošnje leto planiramo v Temenici kar najboljše delovne uspehe. Doseči želimo še več kot smo v preteklem letu. To naj bi se izkazalo v dobrem doseganju plana, ki naj bi bil dosežen le z rednim delom in ne več z nadurami, ki so za tozd dokaj drage.
TOZD ZALA - Kvaliteta ostaja med prvimi nalogami
Razprave so potekale skorajda brez pripomb. Izraženo je bilo le veselje ob tako ugodnih rezultatih gospodarjenja v preteklem letu. Delavke so se spoznale tudi s precejšnjimi obveznostmi iz čistega dohodka, ki jih imamo v Zali. Rezervirali smo sredstva za vse prioritetne naloge v občini, nismo pa uspeli združiti dodatnih sredstev za pristop k dvema preostalima sporazumoma, ki pa tudi sicer ne zajemata prioritetnih nalog. Na obravnavah po sindikalnih skupinah je prevladalo mnenje, da moramo tudi v tekočem letu dosegati kar najboljše uspehe, ob tem pa moramo kvaliteti izdelkov posvetiti vso pozornost. Navdušeno je bila sprejeta pobuda za organiziranje samostojne krojilnice. Delo naj bi steklo v času kolektivnega dopusta.
Ob zadovoljstvu pa nas spremljajo tudi skrbi. Te so delno namenjene prostoru, ki ne omogoča kakšne večje zasedenosti, delno pa na odgovornosti, ki bi jo prinesla krojilnica v naše delo.
TOZD LIBNA - Se je nekaj rezerv
Tako razprave na delavskem svetu kot tudi po sindikalnih skupinah in končno na zboru delavcev govore o tem, da je uspeh delovne organizacije in tudi tozda Libne nad pričakovanim. To pa še ne pomeni, da so bile izkoriščene prav vse možnosti - še vedno je nekaj rezerv v izkoristku delovnega časa, v organizaciji dela, v
zmanjševanju izostankov, predvsem bolniške, in morda še v poostritvi delovne discipline. Med stalnimi nalogami pa je tudi spremljanje stroškov, Ti so sicer naraščali pogojeno z zunanjimi vplivi, kljub temu pa sije potrebno prizadevati za skrajno racionalno porabo, ki bo seveda še omogočala nemoteno delo.
Torej za leto 1983 velja poziv za kar najbolj discipliniran odnos do dela, za pretehtane stroške in za negovanje tovariških odnosov, ki prinašajo sproščeno vzdušje. To pa je prvi pogoj za večjo storilnost in dobro počutje.
TOZD LOCNA - Kaj bo s standardom?
Razprava se je dotaknila še nekaterih neusklajenih norm, zato naj bi steklo delo komisij, ki jih predlaga pravilnik za to področje. Komisije naj bi sproti reševale sporna vprašanja norm.
Prisotna je bila tudi skrb za osebni standard in za zagotovitev tekočega dela, saj se delavke Ločne zavedajo težke gospodarske situacije sploh. Ob „divja-nju” cen in ob dejstvu, da so osebni dohodki v neki meri celo zamrznjeni, je skrb za osebni standard tudi razumljiva. Ker je to ženski kolektiv, so ta vprašanja še toliko bolj izpostavljena.
Ob vprašanju doseganja dobrih delovnih rezultatov, pa so delavke (»vprašale tudi o možnosti modernizacije ali zamenjave dotrajanih strojev, še posebno
nekaterih avtomatov. Pozdravljena je bila ideja o lastni kuhinji.
TOZD COMMERCE - Kaj bodo prinesle planirane novosti?
Bolj živa je bila razprava na zboru delavcev v ljubljanski enoti tozda Commerce. Obravnavala je predvsem plan za tekoče leto. Ta prinaša namreč nekaj novosti:	organizacijo
teama za pripravo kril, ki naj bi deloval v Novem mestu, organizacijsko pa bi spadal v pripravo VO, ločitev skladišča VO v skladišče surovin in v skladišče gotovih izdelkov, kamor naj bi sodil tudi del voznega parka, ki deluje v Ljubljani, ter registracijo izvozno-uvozne dejavnosti znotraj te službe v Labodu. Širši zapis in razprave bomo posredovali v naslednji številki našega glasila, tokrat pa omenimo le še razpravo iz novomeškega dela, ki je tekla okoli naših obveznosti do izvoza, združevanja deviz z metražerji ter o številnih vprašanjih, s katerimi se dnevno srečujejo službe Commerca.
DSSS — Pridobljeno znanje moramo stalno dopolnjevati
Razprave so potekale v dveh sindikalnih skupinah, od narave dela obeh skupin pa so bila odvisna tudi širša razmišljanja. Vsem tem je bila skupna skrb
za kvaliteto našega dela, vprašanje strokovnosti in potrebe njenega stalnega dopolnjevanja ter realizacija našega plana, na katerega pričakujemo ocene temeljnih organizacij. Te bodo služile tudi za dopolnjevanje metod našega dela in strokovnega sodelovanja s tozdi.
ocena
zaključevanja
i
Ob vsaki novi kolekciji nestrpno pričakujemo rezultate, odmeve, na katere naletijo naši izdelki na tržišču, na oceno prodaje. V sedanjih zaostrenih razmerah gospodarjenja, ko kupna moč občutno pada, pa se tej nestrpnosti pridružuje vse večja zaskrbljenost, saj si z uspešno prodajo kolekcije ustvarjamo tudi dobršen kos kruha za prihodnjo sezono.
Ob tokratnem zaključevanju lahko rečemo, da smo kljub težki situaciji na tržišču s prodajo lahko zadovoljni in da so zaključki pri bluzah in srajcah celo nekoliko večji kot v enakem obdobju lani. Pri bluzah je ta rast 20 odstotna, pri srajcah pa 10 odstotna. Povedati pa moramo, da se menja struktura izdelkov, saj kupci vse bolj iščejo športne modele in manj klasičnih. Oba programa sta bila zares lepo sprejeta, čemur je v določeni meri botrovalo tudi
Krojilnica v Ločni.
dejstvo, da je bilo na trgu zadnje čase čutiti pomanjkanje teh proizvodov.
Zaključki v programu vrhnjih oblačil so v okviru lanskih količin, znotraj tega programa pa se struktura proizvodov še občutneje menjava, kot v programu srajc in bluz. Že nekaj sezon opažamo konstantno padanje nakupov moških oblek, pa tudi za celoten moški program lahko rečemo, da je manjše zanimanje. Tudi plašči so zaključeni v manjših količinah, močno pa se je dvignila prodaja ženskih kril.
V programu VO so težave z nabavo osnovnega materiala precejšnje, saj smo že pisali o slabi kvaliteti tkanin in o drugih težavah. Tudi vodja prodaje, tov. Verstovšek, pravi, da z asortimanom tkanin v tokratni kolekciji nismo povsem zadovoljni, zato bi se morala iz kreacije videti določena linija, ki bi govorila, za kateri krog kupcev je kolekcija izrazito namenjena. „Zato moramo pri naslednji kolekciji posvetiti več pozornosti asortimanu osnovnih materialov in izrazu kolekcije, ki naj bi bila elegantna, modna in seveda s poudarkom na ženskem programu, to je programu, ki je vse bolj iskan. Predvsem pa si moramo prizadevati, da bodo vsi naši artikli — to je bluze, srajce in kolekcija VO enako sprejete na tržišču, enako vrednotene in enako iskane.” pravi tov. Verstovšek.
Za uspeh na trgu so potrebni veliki napori nas vseh, predvsem pa trdno povezanost posameznih služb, njihovo sodelovanje in dopolnjevanje. Da bi pravočasno lahko ponudili iskan model, bi ga morali imeti v skladišču prej, predno ga kupci začno iskati. Za tako ..prehitevanje” pa je potrebno mnogo idej, mnogo novosti, skratka temeljito poznavanje mode v svetu in seveda domačih možnosti za realizacijo oz. pripravo modnih novosti. To pa bi morali gotovo
poznati vsi, ki sodelujejo v verigi nastajanja kolekcij rednih in dopolnilnih. Vzporedno s tem pa vemo, da smo si prizadevali zmanjševati potovanja v tujino, da je tudi vse manj tujih modnih revij in podobno. Kako torej ti posegi vplivajo na naše delo, na naše priprave modnih
Na sliki vidimo del članov delavskega sveta Libne med razpravo.
novosti? Po mnenju tov. Verstovška je udeležba na sejmih v tujini kljub omejitvam takšna, da zagotavlja seznanitev z novostmi. Ne potuje več toliko ljudi, kot jih je morda pred leti, vsekakor pa je zagotovljen stik z modnimi novostmi vsem, ki imajo v pripravah kolekcij ključno vlogo. Tudi z izmenjavo mnenj vseh, ki so se udeležili posameznih sejmov, dosežemo, da napajanje iz tujine ni okrnjeno. Seveda pa je od nabave, kreacije in drugih odvisno, ali uspemo prenesti novosti tudi v naš prostor. Doslej nam je to v celoti uspevalo in realno je prepričanje, da bodo tako tudi ostalo. Seveda pa je potrebno vlagati v to vse večje in večje napore. Glede revij, časopisov itd. pa je čutiti pomanjkanje literature iz Italije, predvsem ob dejstvu, da italijanska moda prodira v sam svetovni vrh. Zagotoviti bomo morali tudi to literaturo.
Prejšnja leta smo imeli za prvi kvartal naslednjega leta že v decembru in celo novembru predelanih precej materialov, za preteklo leto pa vemo, da sta bila ta dva meseca izrazito izvozna in tako letos nimamo zalog.
Nastala situacija kliče po kar največjih prizadevanjih za doseganje plana. Pri tem bi morali strogo reagirati in zahtevati odgovornost vseh, ki organizirajo in vodijo delo. Saj konec koncev tudi osebni dohodki režijskih delavcev ne morejo biti stoodstotni, če plan ni dosežen. Z največjo odgovornostjo se moramo pogovarjati in skušati doseči zamujeno, pa čeprav vemo, da so vzroki povsem objektivni.
Ob vprašanju lidkvidnosti moramo navesti tudi zahteve trgovin po vse daljših rokih neto plačil in izogibanju novim
odstotkom obresti. V zadnjem času iščejo trgovine več blagovnih kreditov brez obresti ali z delno obrestno mero, investicijskih kreditov, pa za razliko od prejšnjih let, občutno manj.
Kolikor smo se ob zaključevanju razveselili lepih naročil in pohval kupcev, nas morajo zaključki tudi skrbeti. Skrbi nas predvsem financiranje in devzi-nc participacije pri naših metra-žerjih. Ti zahtevajo 30 odstotno devizno soudeležbo od redne dinarske cene surovine, mi pa, glede na devizni sistem, kakršen se nam obeta (dokončno še ni jasen), vsem željam ne bomo mogli ugoditi.
Vse to kaže, da bodo morala biti naša prizadevanja zares velika, saj se nam obetajo težki in zahtevni meseci, ki jih bomo uspeli ugodno prebroditi le s pridnim in kvalitetnim delom na vseh področjih.
B.V
v premislek
Dobra dva meseca letošnjega leta sta že za nami. Kako teče delo v naših proizvodnih tozdih, kakšni so prvi rezultati? Ne moremo se pohvaliti, saj realizacija ne teče po planu. Vzroke za to je iskati v tem, da smo v januarju in februarju delali pretežno za izvoz, za domači trg pa je bilo namenjeno manj kapacitet. Vsemu temu pa je stala ob strani tudi gripa, ki je naše bolniške izostanke močno dvignila.
'V.
naši jubilantje - naši jubilantje	naši jubilantje - naši jubilantje
naši jubilai
(	~ 'N
ob našem prazniku
Razmišljanje o prazniku delovne organizacije, o tistih desetih, dvajsetih in tridesetih letih dela v tem kolektivu, ki si šele zadnja leta reže večje in boljše kose kruha, pomeni soočanje s težkim delom, s po žrtvovalnostjo in odpovedovanjem. Vsako ime zase ji povezano z velikimi prizadevanji za mst in razvoj Laboda, za doseg tega, kar danes imamo. Za vsakim imenom pa je tudi svoja zgodba, ki je polna svetlih trenutkov in prav tako tudi temnejših
In ko danes, ob obujanju spominov na pretekla leta, ugotavljajo naši jubilantje, da živimo mnogo bolje, da so pogoji dela neprimerljivi s pogoji nekoč, je ob teh svetlih spoznanjih tudi kanček grenkih ugotovitev, ki govore o tem, da je izgubljene nekaj topline med ljudmi, da tovarištvo ni več tako, kot je znalo biti v tistih težjih časih. .. To je bil prevelik davek za napredek, ki ga je naša družba v celoti dosegla Zavedati se te odtujitve pa hkrati pomeni že iskanje poti, da bi medčloveški odnosi ponovno postali toplejši.
Ko se danes ob našem prazniku ponosno ozremo v pretekla leta, si hkrati tudi obljubimo, da bomo tako, kot na delovnem in poslovnem področju ne odstopamo od začrtanih ciljev, tudi v naših medsebojnih odnosih skrbeli, da bodo ostali tovariški, da bomo delali v sožitju in tudi v bodoče negovali odnose, ki bodo tudi v vsakodnevnih stikih vselej pričali, da je človek zares naše največje bogastvo, naša mjvečja skrb. To pa je tudi obče človeška naloga, v kateri ima vsik človek enake dolžnosti.
\_______________________________________________
r ....	. .
TOZD LIBNA — Nežka Kostrevc
Dvajset let dela v Labodu je hitro minilo. Začela sem v Novem mestu, kasneje pa sem se preselila k možu v Krško, kjer sem se vključila v kolektiv Libne. Sedaj delam v prikrojevalnici, včasih pa sem tudi šivala. V vseh teh letih ni manjkalo skrbi, zato si želim, da bi otroci uspešno končali šolo, da bi bili v družini vsi zdravi in da bi uspeli zgraditi svoj dom. Na delovnem mestu pa si želim veliko tovarištva in prijateljstva med sodelavkami in za vse nas boljše vrednotenje našega dela.	.
Urška Tratnik iz Zale — 10 let prizadevnega dela
Nežka Kostrevc — 20 let dela v Libni
TOZD ZALA - Urška Tratnik
Tov. Urška Tratnik je v Zali zaposlena deset let. Na začetku, se spominja, bi skorajda obupala, danes pa so njeni delovni rezultati lepi in celo zgledni. Na delo se vozi 20 kilometrov daleč, to pa je ne ovira, da ne bi aktivno sodelovala tudi v mladinski organizaciji. Skromna in tiha je, pri delu pa nadvse marljiva in aktivna. '
Trideset let v Delti je težko tov. vida Robin pravi, da ji je opisati v parih besedah ... tov. trideset let dela prineslo tudi Angela Kranjc.	veliko zadovoljstva.
/
Vodja priprave dela za program PŠ, tov. Boris Vogrinc, praznuje 20 let dela v Labodu.
TOZD TIP-TOP - Marija Tomšič
Tov. Tomšičevo sem poiskala na njenem delovnem mestu, na končni kontroli. Pogovor je stekel okoli kvalitete, ki še vedno niha. Le pri izvozu znamo te zahteve upoštevati v polni meri. Delo kontrolorja pa zajema tudi razne popravke, ročno šivanje, ročno likanje... V celoti pa je to delo natančno, živčno. ,,Rada bi naredila veliko, pa ne gre vedno tako hitro od rok. Ob zavračanju modelov nastaja slaba volja, toda brez kvalitete ne gre, ’’ pravi tov. Tomšičeva, ki praznuje 30 let dela v Tip-topu.
TOZD DELTA - Angela Kranjc in Vida Robin
Angela Kranjc je rojena leta 1936, po poklicu pa je modni modelar. Sedaj opravlja v Delti dela in naloge vodje krojilnice, v kolektivu pa je trideset let. „ Veliko stvari seje spremenilo na boljše, \ pravi tov. Kranjčeva in nadaljuje: „Močno pa se je povečal tempo dela. Čeprav sama ne delam na normi, to vendarle občutim ”
Vida Robin je rojena leta 1938. Stara komaj 15 let se je zaposlila v Delti, danes pa je brigadirka v likalnici. Ob razmišljanju, kaj ji pomeni ta visoki jubilej, je povedala: ,, Ta obletnica mi veliko pomeni. Trideset let dela pa mi je prineslo, kljub težavam s katerimi sem se srečevala, veliko zadovoljstva. ”
jubilantje
naši jubilantje - naši jubilantje	naši jubilantje - naši jubilantje
r----------------------------------------------\
TOZD TEMENICA — Danica Dolenšek
V dvajsetih letih dela v Temenici je tov. Dolenškova opravljala razna dela, sedaj pa je m medfaznem likanju. Na delo se vozi 13 kilometrov daleč, kljub oddaljenosti in spremljajočim težavam, pa se lahko pohvali, da je bila vsega skupaj le nekaj dni na bolniški. Marsikaj je prineslo teh dvajset let, veliko se je obrnilo na boljše. Za naprej pa je le ena želja: ostati zdrava. Glede kolektiva pa si želi, da bi še naprej ostale sodelavke skupaj, saj bi se, če bi prišlo do sprememb, težko ločile ena od druge. „Služba je naš drugi dom, zato smo sodelavke med seboj tudi trdno povezane. “
v______________________________________________/
Dvajset let dela v Temenici — Jožica Rajar — 20 let v Labodu. Danica Dolenšek.
/ \
DSSS — Jožica Rajar
Tov. Jožica Rajar je v Labodu 20 let, od tega je štirinajst let delala v proizvodnji tozda Ločna. Ob delu pa se je tudi izobraževala. Tako sedaj opravlja administrativna dela v knjigovodski službi. Začetka dela v Labodu se živo spominja in pravi, da so včasih debli tudi ob nedeljah popoldne, če je bilo potrebno.
V___________________________________________________________
JUBILANTI V TOZDU	JUBILANTI V
temenica	TOZDU DELTA
10. LET	10. LET 1. Bigec Milica
1. Boljte vida	2. Mihalinec Antonija
2. Greznik Majda	3. Kostanjevec Danica
3. Gregorčič Majda	4. Ponudič Josip
4, Horvat Kristina	5. Bredač Jožica
5. Hauptman Jelka	6. Notersberg Danijel
6. Krevs Jožefa	7. Šoštarič Alojz
7.	Koprivec Slavka 8.	Kovač Cveta	20. LET
9. Lindič Anica	1. Ojnik Marjeta
10. Makše Marija	2. Belšak Marija
11. Praznik Anica	3. Ivančič Marija
12. Rajkovič Jožefa	4. Kramberger Nevenka
13 Rebolj Danica	5. Strelec Terezija
14. Smolič Marija	6. Kokol Marija
15. Tratar Marija	7. Rakuš Štefka
1 6. Urbič Jo žefa	8. Štrulc Anica
20. LET	9.	Topolovec Ivana 10.	Gril Danijela 11.	Orlač Katarina
1. Dolenjšek Danica	12. Rižnar Marjana
13. Kumer Kristina 14 Markež Jožica
15.	Voda Zofka
16.	Mlakar Marija
17.	Jerič Helena
18.	Kirbiš Marija
19.	Mar Janez
20.	Merc Hedvika
21.	Princi Marija
30. LET
1.	Krajnc Angela
2.	Robin Vida
JUBILANTI V DSSS
10.	LET
1.	Frantar Martina
2.	Hočevar Jožica
3.	Jerman Danica
4 Škrinjar Vladimir
5.	Vučinič Vesna
6.	Zupančič Anica
20. LET
1.	Rajar Jožica
JUBILANTI V TOZDU COMMERCE
10. LET
1.	Bogdanov Milena
2.	Brajer Damjana
3.	Hribar Franc
4 Jerančič Bojan
5.	Hrovatič Jožefa
6.	Marenče Slavko
7.	Perše Pavel
8.	Praznik Ignac
9.	Razgoršek Janko
10.	Zidarič Martina
11.	Židanik Bojan
12.	Vrečar Alojz
20. LET
1.	Bartolj Rajna
2.	Košele Peter 3 Rukše Marija
4.	Štine Alojz
5.	Vesel Stane
6.	Vogrinc Boris
7.	Artelj Ljudmila
JUBILANTI V TOZDU LOCNA
10. LET
1.	Bečič Nada
2.	Brulc Antonija
3.	Barborič Marija
4.	(Cvelbar Jožica
5.	Gorenc Antonija
6.	Gros Dragica
7.	Hrovat Jožica
8.	Klemenčič Ema
9.	Kralj Minka
10.	Kepa Marija
11.	Lustek Antonija
12.	Miklavčič Anica
13.	M^lič Ljubica
14.	Mali Anica
15.	Mervar Marija
16.	Miščevič Ljubica
17.	Medic Sonja
18.	Ogrinc Jožica
19.	Pavlič Ivica
20.	Pavlin Ivanka
21.	Rauh Milena
22.	Rabzelj Erika
23.	Škrbec Ivanka 24 $tih Miran 25. Turk Anica
20. LET
1.	Bukovec Cirila
2.	Gorišek Majda
3.	Hrastar Jožica
4.	jvančič Eli
5.	Kreme Martina
6.	Moro Iva
7.	Mikec Anica
8.	Novak Milka
9.	Peterle Mimi
10.	Rozman Jožica
11.	Saje Marija
12.	Škedelj Anica
13.	Štangelj Marija 14 Vidmar Darko 15. Zupančič Slavka
30. LET
1.	Petrovič Anka
JUBILANTI V TOZDU ZALA
10. LET
1.	Čepin Anica
2.	Mlinar Jaka
3.	Čuk Antonija
4.	Albreht Marija
5.	Makselj Jožica
6.	Mandič Almira
7.	Tratnik Urška
8.	Štravs Veronika
9.	Kosmač Marija
10.	Horvat Agica
11.	Likar Majda
JUBILANTI V TOZDU TIP-TOP
10. LET
1.	Borštnik Stanka
2.	Molnar Ivan
3.	Radovanovič Živorad
4.	Ristič Zdenka
5.	Šlebinger Jerica
6.	Horvat Jožefa
20. LET
1.	Jereb Ana
2.	Rebselj Anton
3.	Stare Ana
30. LET
1.	Tomšič Marija
JUBILANTI V TOZDU LIBNA
10. LET
1.	Avguštin Jožica
2.	Ašič Anica
3 Rutkovič Anica
4.	Burja Silva
5.	Božičnik Milena
6.	Colner Anica
(Nadaljevanje na 6. str.)
7.	Kočevar Justina
8.	Komočar Edo
9.	Kolarič Fanika
10.	Kočnar Jožica
11.	Kuhar Marija
12.	Koršič Marica
13.	Eevstik Jožefa
14.	Lipar'Vera
15.	Liberšar Ivan
16.	Lekše Anica
17.	Očko Milena
18.	Pacek Terezija
19.	Planinc Majda
20.	Pirc Jožica
21.	Resnik Vida
22.	Simakovič Nada 23*/Virant Amalija
24.	Vogrinc Majda
25.	Zorico Jožefa
26.	Solomun Branka
27.	Kostrevc Majda
2J. LET
1.	Hribar Ljudmila
2.	Jordan Marta
3.	Kotar Stanislava 4 Kostrevc Nežka
5.	Kuhra Cecilija
6.	Palčič Stanislava
7.	Kostrevc Majda
8.	Sintič Franc
9.	Šleberger Jožica
10.	Sobar Jožefa
11.	Tomše Alojzija 12/Žoher I\an
aktivnosti komunistov v delti
V	letu, ki je za nami, smo se v 00 ZK tozda Delta sestali na desetih rednih sejah Prisotnost članstva, vseh nas je 21, je bilo zadovoljivo, kar vsekakor kaže na zainteresiranost članov do vseh oblik družbenopolitične aktivnosti.
V	letu 1982 smo posvečali vso pozornost kongresom. Člani 00 ZK smo se aktivno vključili v predkongresne razprave, podali svoje mnenje in stališče ter soglasno potrdili delegata za 9. kongres ZKS. Obravnavali smo resolucije kongresov in spremembo statuta. Na vseh sejah smo spremljali tekočo problematiko proizvodnje, doseganje plana in norm. Kritično smo ocenili vse negativne pojave in podali svoja mnenja.
Sodelovali smo tudi pri obravnavi zaključnega računa, periodičnih obračunov in pri sprejemanju samoupravnih sporazumov. Velik poudarek smo dajali tudi stabilizacijskim ukrepom, posebej v zadnjem času,
STANE VESEL
Dvajset let že tov. Stane Vesel kreira naše moške srajce. Za svoje plodno delo je prejel že številna priznanja, zadnje pa mu je bilo podeljeno na sejmu v Sarajevu. Na sliki vidimo, kako prejema priznanje ..Ljubljanskega zmaja” leta 1980 v Ljubljani.
ko je občutno pomanjkanje vseh vrst energije.
Ob koncu leta smo izdelali varnostno politično oceno, kjer smo zajeli vse dogodke v preteklem letu. V februarju 1983, smo organizirali letno konferenco, kjer smo kritično spregovorili o sedanjem delu. Za uresničevanje sklepov kongresov pa bomo ideino-politično usposabljali člane ZK, kajti le tako bomo lažje in predvsem temeljiteje obvladovali naloge, ki so pred nami.
EDI STRELEC
vpis v
prvi
letnik
srednjih
šol
Po zakonu o Ul se že tretje leto učenci osnovnih šol vpisujejo v posamezne programe. Prav gotovo pa imajo otroci in starši kljub informiranju na šolah pri odločitvah in vpisih težave, zato temu v našem glasilu namenjamo nekaj informacij.
Srednje šole bodo vpisovale in izvajale izobraževanje po teh vrstah programov:	skrajšani
program (SKR), programi srednjega izobraževanja (SR) in nadaljevalni (NAD) programi. ,
1. Skrajšani programi (SKR) srednjega izobraževanja trajajo 18 mesecev do 2 leti;
2.	Programi srednjega izobraževanja (SR) trajajo 2, 3 ali 4 leta;
3.	Izobraževanje po nadaljevalnih programih (NAD) srednjega izobraževanja traja največ 2 leti in je namenjeno kandidatom, ki so pred tem že končali 2 ali 3 leto srednjo šolo in tudi opravljali ustrezno delo.
Vzgojnoizobraževalni progra-tpi se praviloma delijo na več smeri izobraževanja. Programi z več smermi imajo zato izbirne dele, ki se večinoma začenjajo v 2. letniku. Vsak program izobražuje za vključitev v delo in nadaljnje izobraževanje, zato bodo učenci, ki bodo uspešno končali 4 letno smer - nadaljevalni program srednjega izobraževanja, pridobili tudi ustrezno izobrazbo za nadaljevanje izobraževanja na višji oziroma na visoki šoli v isti usmeritvi.
POGOJI ZA VPIS V PO SAMEZNE VRSTE PRO GRAMA
V I. letnik izobraževanja po skrajšanih programih srednjega izobraževanja sc lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolske obveznosti in izpolnjuje še druge pogoje za vpis, ki so navedeni pri posameznem skrajšanem programu v lem razpisu (npr. psihofizične sposobnosti, zdravstvena sposobnost, ipd.). V I. letnik izobraževanja po programih srednjega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali skrajšani program srednjega izobraževanja oziroma šolo ali skrajšani program srednjega izobraževanja oziroma šolo po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij ter izpolnjuje še druge pogoje, ki se v
tem razpisu zahtevajo za vpis v posamezen program (npr. pozitivna ocena iz tujega jezika, zdravstvena in psihofizična sposobnost za opravljanje poklica ipd.).
Kdor ni končal ene izmed navedenih šol, se lahko vpiše, če opravi sprejemni izpit, s katerim mora dokazati, da obvlada program osnovne šole.
Kdor se namerava vpisati v program, za katerega se zahteva tudi pozitivna ocena iz tujega jezika, pa nima pozitivne ocene iz tujega jezika, mora predhodno opraviti sprejemni izpit iz tujega jezika po programu osnovne šole. Informacije o opravljanju teh sprejemnih izpitov lahko dobijo kandidati na šoli, na katero se bodo prijavili. • V I. letnik nadaljevalnega programa srednjega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je uspešno končal izobraževanje po ustreznem predhodnem programu ali ustrezno dosedanjo poklicno šolo in ima ustrezne delovne izkušnje, kar je v razpisu navedeno za vsak nadaljevalni program posebej.
Kdor nima zahtevane predhodne izobrazbe za vpis, se lahko vpiše, če opravi sprejemni izpit, s katerim dokaže, da obvlada ustrezen predhodni program.
Izobraževanje po nadaljevalnih programih se bo izvajalo izključno iz dela in ob delu.
Prijave za vpis v I. letnik izpolnijo vsi, ki se nameravajo v šolskem letu 1983/84 vpisati v I. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, in sicer na obrazcu DSZ 1,20, ki se dobi v vseh knjigarnah. Kandidati izpolnijo eno samo prijavo za vpis v I. letnik. Učenci osnovnih šol oddajo izpolnjeno prijavo na osnovni šoli ki jo obiskujejo, delavci in drugi občani pa pošljejo prijavo neposredno srednji šoli, kjer se prijavijo za vpis.
V razpisu so navedene tudi dislocirane enote (DE) in predvideno število učencev, ki naj bi se v njih izobraževalo.
Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do vključno 25. marca 1983.
Po 25. marcu bodo srednje šole obravnavale prispele vloge — prijave in ugotavljale in usklajevale število prijavljenih kandidatov s predvidenimi mesti za vpis.
Najpozneje do 10. julija bodo srednje šole obvestile vse prijavljene kandidate ali izpolnjujejo pogoje za vpis, oziroma do kdaj jih morajo izpolniti.
Še enkrat pa želimo vse starše, delavce Laboda, infonnirati o mreži šol tekstilne usmeritve.
1.	SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ
2.	SREDNJA ŠOLA BORISA KIDRIČA CELJE
3.	TEKSTILNA IN FRIZERSKA ŠOLA MARIBOR
4.	SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV LJUBLJANA
5.	CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE
6.	SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE METLIKA
7.	ŠOLSKI CENTER TOZD POKLICNA OBLAČILNA ŠOLA SEVNICA
8.	SREDNJE ŠOLSKI CENTER TEH. PEDAGOŠKE USMERITVE MURSKA SOBOTA
Vse navedene šole imajo tudi domsko bivanje učencev.
O vpisu na višje in visoke šole v tekstilno tehnološke usmeritve pa bomo informirali v aprilu.
KADROVSKO-SOCIALNA SLUŽBA
k plačilu stroškov za zdravstvene storitve
V znamenju splošnega varčevanja je tudi v družbenih dejavnostih novela k zakonu o zdravstvenem varstvu (Ur list SRS, št 45/82) na novo uredila prispevke zavarovancev in upokojencev k plačilu stroškov za zdravstvene storitve, ali kakor pravimo temu popularno: participacija. Novela je začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, da od 7. januarja 1983 že veljajo nova določila o participaciji zavarovancev in upokojencev pri stroških zdravstvenih storitev.
Poglejmo najprej, katere kategorije zavarovancev in upokojencev morajo sedaj prispevati k stroškom zdravstvenih storitev, po prejšnjih predpisih pa so bile te participacije oproščene:
1.	v primerih ambulantnega zdravljenja nalezljivih bolezni za katere ni predpisano obvezno zdravljenje;
2.	ženske zavarovanke za vse storitve, ki niso v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom;
3.	delovni invajidi z manj kot 70-odstotno telesno okvaro;
4.	upokojenci, ki ne prejemajo varstvenega dodatka.
S tem v zvezi naj na kratko pregledamo, katere kategorije zavarovancev in upokojencev so še vnaprej oproščene participacije:
1.	novorojenci, dojenčki, predšolski in šolski otroci;
2.	učenci in študentje usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju,
3.	storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom;
4.	(>orci NOV z dvojnim štetjem udeležbe v NOV, vojaški in civilni invalidi ter uživalci republiških in občinskih priznavalnin;
5.	brezposelne osebe, ki prejemajo nadomestilo ali pomoč, kakor tudi njihovi družinski člani, katere preživljajo;
6.	osebe v socialnih zavodih in prejemniki družbenih denarnih pomoči;
7.	upokojenci z varstvenim dodatkom in njihovi družinski člani;
8.	socialno ogrožene osebe (po presoji občinskih zdravstvenih skupnosti).
Participacije pa ni mogoče odrediti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni z obveznim zdravljenjem, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnih obolenj, multiple skleroze, pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih ter pri zdravljenju in negi bolnika na domu, kadar gre za zdravstvene storitve iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva.
Novi režim ureditve participacije pri stroških zdravstvenih storitev velja, dokler ne bodo občinske zdravstvene skupnosti sprejele novih samoupravnih sporazumov o uresničevanju zdravstvenega varstva. Do takrat morajo te skupnosti preverili novo ureditev novele k zakonu o zdravstvenem varstvu in pri tem upoštevati tudi opredelitve za zdaj še veljavnih samoupravnih sporazumov iz leta 1978.
KADROVSKO—SOCIALNA SLUŽBA
ANKA PETROVIČ V tridesetih letih dela je tov. Anka Petrovič ob svojem delu vpeljala v delo tudi veliko število mladih. Prizadevna in požrtvovalna je znala vedno najti pravo besedo in pravi nastop, da je delo steklo gladko in uspešno. Ob njenem visokem jubileju ji želimo predvsem hitro okrevanje.
/-----------------------------------------------------N
funkcionalno izobraževanje
V DSSS je bil lani v smeri funkcionalnega izobraževanja storjen viden premik na bolje. Vsi se zavedamo, da moramo svoje znanje vedno znova izpopolnjevati in da so prav funkcionalna znanja tista, ki nam dajejo elastičnost, tekoče spoznavanje novosti, aktualnosti. Udeležba na funkconalnih izobraževanjih v preteklem letu v DSSS pa je, kljub ugodnemu skupnemu rezultatu, vendarle pokazala tudi na to, da se seminarjev in podobnih izobraževanj še vedno predvsem udeležujejo vodje služb, oz. da bo več dopolnilnega znanja v bodoče treba nuditi tudi širšemu krogu delavcev.
Udeležba po službah:
FS — 17 udeležencev ali 152 ur
KS — 17 udeležencev ali 52 ur
PLAN. SL. — 6 udeležencev ali 64 ur
PR. S. - 8 udeležencev ali 72 ur
KSS — 10 udeležencev ali 104 ur
RAZ. SL. — 5 udeležencev ali 120 ur
SPL. SL. - 5 udeležencev ali 36 ur (samo SLO)
AOP — 12 udeležencev ali 120 ur
TAJ. — 6 udeležencev ali 48 ur (samo SLO)
SKUPAJ: 87 udeležencev ali 768 ur
V______________________________________________________y
PREGLED RAZPISANIH ŠTIPENDIJ V ŠOLSKEM LETU 1983/84 PO TOZD
TOZD	Poklic oz. program	Stop. zaht. pok.	Število štipendij
1. DELTA Ptuj	inž. tek. konf. tehnologije	VI/1	2
2. LIBNA Krško	tek. konfekcionar	II., III.,	10
3. LOČNA Novo mesto konfekcionar I.		II., III.,	10/4 ”
	strojni tehnik	v.,	1
	tek. konf. teh.	V.,	2
4. TIP-TOP Ljubljana	tekst, obrti konfek. tek. konf.	IV., III.,	1 2
5. TEMENICA	inž. konf. tek.	VIL,	I
Trebnje 6. ZALA Idrija	te. obutveni konfekcionar	IV.	4
	upr. adm. tehnik	v.,	1
7. COMMERCE	konf. modelar	v.,	2
Novo mesto 8. DSSS	ekonomski tehnik	v.,	1
	upr. adm. tehnik	V.,	1
SKUPAJ:			38
* Velja za srednjeročni program. Za letos štirje.
Razprave po sindikalnih skupinah ob sprejemanju zaključnega računa so bile zelo živahne. Posnetek je iz tozda Ločne.
sreči
SREČA SE VSAKEMU KAŽE TAKŠNA, KOT Sl JO PREDSTA VLJA.
SKRIVNOST SREČE JE V TEM, DA PRIČAKUJEŠ VELIKO OD SEBE IN MALO OD DRUGIH.
ENA SREČA PREŽENE TISOČ SKRBI.
DA BI BILI LAHKO ZELO SREČNI, MORAMO SPOZNATI MAJHNE SREČE.
f	">
kakšne bodo cene za letovanje v naših počitniških objektih v letu 1983
Kako jc vse drago, boste dejali, ko boste prebrali ta članek s katerim vas seznanjamo o cenah letovanja v naših počitniških objektih, pa vendar ni ravno tako hudo.
Izvršni odbor Počitniške skupnosti Krško je na svoji redni 22. seji razpravljal o cenah storitev v letu 1983 in sprejel sklep, daje cena bivanja v Nerezinah za člane skupnosti 60,00 din po osebi, ne glede na starost (dojenčki imajo isto ceno). Cena bivanja za letovalce, ki niso člani skupnosti je 200,00 dinaijev ter 400,00 dinarjev dnevno po osebi za letovalce, ki niso jugoslovanski državljani.
Turistična taksa pa bo na Lošinju 9,00 din dnevno za goste od 10 — 14 let starosti ter 15,00 dinaijev za goste nad 14 let starosti. Otroci do starosti 10 let so takse oproščeni.
Na odboru za počitniško dejavnost naše delovne orga-
nizacije Labod bomo razpravljali tudi o cenah v Savudriji in v prikolicah in jih po vsej verjetnosti tako kot minula leta zedinili s cenami na Lošinju. Turistična taksa na Umagu pa je enotna in sicer 14 dinarjev za vse letovalce stare nad 7 let.
Cena bivanja na Ljubelju je 150.00 dinaijev dnevno po osebi, ne glede na starost, turistična taksa pa le 5,00 dinarjev za vse letovalce enako.
Da ne bi prihajalo do nesoglasij oziroma težav v zvezi s plačevanjem letovanja, opozarjamo vse poslovne sekretarje, kateri bodo pisali napotnice za letovalce, hkrati seznanjamo tudi vse letovalce, da so družinski člani le zakonski partner (mož — žena) in njihovi otroci.
Vsi ostali letovaci pa se štejejo za nedružinske člane. Predsednik počitniškega odbora
JOŽE MUHIČ
r	N
razstava
Ob prazniku delovne organizacije in dnevu žena bodo v Libni tudi letos odprli razstavo ročnih del. Ta prireditev je v občini Krško naletela na širši odmev, saj je predsednica občinske konference SZDL predlagala, da bi jo v prihodnje organizirali tudi po krajevnih skupnostih in izbor tudi na razstavi ročnih del na občinske nivoju.
Na letošnji razstavi bomo videli dela delavk Libne, nekaj del pa so prispevale gostje iz občine. Tudi tokrat bodo v Libni nagradili prva tri dela, prihodnje leto pa, kot je že
rečeno, bo prireditev stekla v širšem obsegu.
Ob praznovanju dneva žena in ob prazniku naše delovne organizacije, ki ga bodo v Libni praznovali v soboto, 6. marca, bodo razstavo odprli, za tuje obiskovalce pa bo na ogled od 8. marca dalje.