ANNALES i»/' 95 strokovno delo UDK 930.25(497.12 Ljubljana):949.713 Pazin "1 474/1 783" 949.713 Pazin "1474/1 783):930.25(497.12 Ljubljana) ARHIVSKO GRADIVO O PAZINSKI GROFIJI V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE (1474-1783) Daniela jURIČIČ-ČARCO arhivist. Arhiv Republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdarska *, p.p. 70, SLO archivista, Arcbivio delia Repubblka di Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO IZVLEČEK V pričujočem prispevku je predstavljeno gradivo za zgodovino Fužinske grofije, ki ga hram Arhiv Republike Slovenije, Prikazano je gradivo iz vsebine štirih najstarejši upravnih fondov omenjenega arhiva, ki se zaključujejo z letom 1784. To so fondi Vicedomskega urada za Kranjsko> Deželnih stanov za Kranjsko, i registra ture, Reprezentance in komore za Kranjsko ter fond Deželnega glavarstva za Kranjsko. Gradivo je po posameznih fondih razdeljeno v fascikle, posamezni fascikli pa se nahajajo v eni škatli ali več škatlah, v njih je razdeljeno v primemo oštevilčene snopiče. Fondi so bogati s podatki za politično, socialno, gospodarsko in cerkveno zgodovino in kot taki predstavljajo še ne dovolj raziskano zakladnico za zgodovino Pazina, Pazinske grofije in Istre nasploh. Med številnimi arhivskimi fondi in zbirkami, ki jih brani Arhiv Republike Slovenije1, se nahaja raznovrstno gradivo za zgodovino nekdanje Pazinske grofije. To gradivo je sumarno že predstavila dr. Ema Umek2. Medtem ko je dr. Umekova prikazala kompleksnost gradiva in krajev, na katere se gradivo nanaša (tukaj mislim predvsem na Reko, Kvarner in otoke Hrvaškega Primorja), sem se sama v tem prispevku omejila na Pazin oziroma na širše področje nekdanje Pazinske grofije ter kraje, ki so bili nekoč v njeni sestavi. Zaradi razdrobljenosti gradiva po Številnih fondih sem se odločila omenjeno gradivo popisati po posameznih sklopih ali elapah Prispevek predstavlja gradivo, ki se nahaja v štirih upravnih fondih Arhiva RS, časovno pa se zaključi z ukinitvijo Deželnega glavarstva za Kranjsko (1783). Dejstvo, da je ti. avstrijska Istra ali Paziriska grofija po izumrtju istrske veje goriških grofov (leta 1374) ter po razdelitvi posestev med cesarjem Karlom V. in njegovim bratom Ferdinandom (leta 1521) pripadla Habsbur-žanom ter postala deželnoknežja komorna posest in Kranjski priključeno gospostvo, povezujemo z nastankom in hrambo Številnega arhivskega gradiva za zgodovino Istre v Arhivu RS. Razen v fondih upravnih ob-lastev, ki so tema tega prispevka, je arhivsko gradivo o Pazinski grofiji ohranjeno tudi v različnih drugih fondih in zbirkah3. 1 Arhivski fondovi i zbirke u SFRJ, SR Slovenija, Beograd 1984 2 Ema Umek: Arhivsko gradivo za območje Istre, Reke, Hrvatskega Primerja in otokov v Arhivu SR Slovenije, Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazmu (VHARP), sv. XXitl, Pazin - Rijeka 1980, str. 237-240 3 To so upravni fondi po letu 1783 (Gubernij v Ljubljani s predhodniki 0784-1814), Deželno predsedstvo za Kranjsko (1 79M809S, Komisija za davčno regulacijo na Kranjskem (1789-17901, Glavni intendant Ilirskih provinc (1809-1013), fondi pravosodnih organov (Ograjno sodišče za Kranjsko (1543-1746), Deželnoglavarsko sodišče za Kranjsko (1555-1747), Deželno sodišče za Kranjsko, davčni operati na osnovi cenitve imenj ter različne zbirke arhivskega gradiva (zbirka listin, rokopisov, urbarjev, načrtov) 197 ANNALES i»/' 95 Daniela ¡USIČJČ CARGO- ARHIVSKO GRADIVO O PaZINSKI GROUfl .... 157-202 PREDSTAViTEV FONDOV Fondi najstarejših upravnih oblastev, ki so se ohranili na Kranjskem in v katerih se nahaja gradivo za omenjeno področje do leta 1783, so naslednji: 1. Vicedomski urad za Kranjsko (1492-1747); 2. Deželni stanovi za Kranjsko, f. registra tura (14931782); 3. Reprezentanca in komora za Kranjsko 07471763) 4. Deželno glavarstvo za Kranjsko - politični oddelek (1764-1783). Fondi so vsak po svojem registratumem načrtu razdeljeni v fascikle. Posamezni fascikel se nahaja v eni ali več tehničnih enotah (škatlah). V škatlah je gradivo razdeljeno v oštevilčene snopiče, ali v primerno označene oddelke (sectio). Le nekateri spisi nimajo primerne oznake (na primer v fondu Deželnih stanov). Gradivo je pisano v nemščini, pisava je gotica. Nekaj spisov je v italijanskem jeziku (to so predvsem tisti spisi, ki so prihajali na sedež upravnega organa iz Pazinske grofije) ter ludi v latinščini (v dokumentih, ki so jih pošiljali cerkveni dostojanstveniki). Pri izdelavi prispevka sem si pomagala s pripomočki, ki so jih pripravili arhivistl v Arhivu RS4. Fonde, kjer pripomočki niso izdelani, sem pregledovala in popisala sama. Fond VICEDOMSKI URAD ZA KRANJSKO vsebuje gradivo od 13. stol. do leta 1747, ko je cesarica Marija Terezija ukinila funkcijo deželnega vicedoma. Fond je sestavljen iz štirih serij: splošni spisi, vicedomski zapisniki sej Deželnega zbora, spisi vicedomskega sodišča in protokoli zasliševanj vicedomskega sodišča. Serija splošnih spisov, ki sem jo pregledala, obsega 162 fasciklov m 6 map in se deli na štiri oddelke: oddelek ecclesiastica (cerkvene zadeve) ¡fasc. 1 - 41), oddelek cameralia sive urbarialia (fasc. 42 - 7Qai, oddelek rriit-ninske zadeve (fasc. 71 - 89) ter oddelek publico-politica (fasc. 90 - 150). Pripomoček za uporabo gradiva je repertorij. razdeljen na omenjene štiri oddelke. Inventar za oddelek ecclesiastica, ki ga je izdelala Majda Smole, je deloma že objavljen, deloma pa še v rokopisu.5 Vicedom je bil uradnik, ki je upravljal in nadzoroval deželnoknežje (komorno) premoženje v deželi. Na Kranjskem se prvič omenja leta 12476. Od leta 1564 je bil kranjski vicedom podrejen graški dvorni komori. Pod upravo vicedomov so spadala deželska sodišča, ki so bila lastnina deželnega kneza, hube in druge imovinske celote na področju teh sodišč ali izven njih, Židje in cerkvena odvetništva, deželnoknežje mitnine, davki dežemoknežjth mest, zakupnine za sodstvo... Po poreklu so bili plemiči, ki so uživali posebno vladarjevo zaupanje, funkcijo vicedoma so pa podeljevali dosmrtno/' Fond DEŽELNI STANOVNI NA KRANJSKEM, I. registratura, je sestavljen iz treh serij: knjige, spisi ter plemiška in deželanska pisma. V seriji spisov, ki sem jo pregledala, je gradivo razporejeno v 656 fasciklov (oštevilčeni so od 1 do 557). Spisi so bili sedemkrat preurejeni, ohranila pa se je ureditev, ki jo je naredil j. VVallner in po njem A. Mullner (Mullnerjev diarij iri VVallnerjeva kartoteka sta edina pripomočka za iskanje gradiva). Za fascikle od št. 281 - 312c (Deželne zadeve) je izdelano stvarno, imensko in krajevno kazalo v obliki kartoteke. Deželni stanovi so predstavljali aparat deželne ali stanovske uprave., ki je izhajala iz deželnega zbora in je predstavljala posamezno deželo nasproti deželnemu knezu. Začetki deželnih stanov na Kranjskem segajo v 13. stoletje, Od 15. stoletja dalje so deželne stanove sestavljali višja duhovščina, gospodje, vitezi in doželnoknežja mesta in trgi.8 Bili so pristojni predvsem za deželne finančne zadeve (razpisovanje davkov), za novačenje, sodelovali so pri deželni zakonodaji -njihovo delo so deželni redi, deželni ročini, deželski sodni redi, policijski redi itd. Višek je vpliv stanov dosegel v obdobju reformacije. Marija Terezija je ta vpliv zmanjšala, po vladanju Jožefa II. pa so deželni stanovi izgubili večino svojih pristojnosti. Fond, ki ga označujemo z nazivom REPREZENTANCA IN KOMORA ZA KRANJSKO obsega arhivsko gradivo treh uradov, nastalih kot rezultat Haug-v/itzovih upravnih reform: Kamerafne in politične reprezentance (1747 - 1748), Deputacije (1748 - 1749) ter 4 Splošni pregled fondov državnega arhiva I..RS, Ljubljana 1960 Majda Smole: Vicedomski urad Kranjsko '!?,. stol.-1747. Izšlci v seriji Publikacije Arhiva SR Slovenije, Inventarji, Serija: Arhivi državnih In samoupravnih organov in oblastev, zvezek 4: 1 del: Cerkvene zadeve, Lit. A - F, Ljubljana 1935, 2. del: Cerkvene zadeve, lil. C, Ljubljana 1986, 3. del Cerkvene zadeve, Lit. I - K, Ljubljana 1989. Pri izdelavi prispevka sem si pomagala tudi s tistim delom inventarja, ki je še v tipkoplsu in ni objavljen (avtorica je prav tako Majd« Smole); Drago Trpin. Vicedomski urad za Kranjsko, oddelka mitninske zadeve in publiko politiko 5 Glej opombo 4 6 Priročniki in Karle o organizacijski strukturi v deželah Kranjski, Koroški, Štajerski in Prlmorjit do leta 191 S, Zgodovinsko -bibliografski vodnik, Graz - Klagerrfurt- Ljubljana - Gorizia - Trieste 19flfl, str. 67 Splošni pregled fondov Arhiva LRS. Kranjski deželni organi, Vicedomski urad za Kranjsko, Ljubljana 1960, ste. 27 7 Vilfan Sergej: Pravna zgodovin» Slovencev, Slovenska matica. Ljubljana 1961, str. 207-208 8 Splošni pregled fondov državnega arhiva I.RS, Kranjski deželni organi. Deželni stanovi, Ljubljana 1960. str. 28-29 Priročniki in karte, n.d. G raz - Klagenfurt - Ljubljana - Gorizia - Trieste 1988. sir. 67-68 198 ANNALES i»/' 95 Daniel» lURIČKf ČARCO; ARHIVSKO GRADIVO O PAZINSKI CROFIH ... 117-202 Reprezentance in komore (1749 - I763).s' Fond je razdeljen na serijo knjig in serijo spisov. Pregledala sem serijo spisov, ki je po registratumem načrtu razdeljena na 152 fasciklov. Pozneje so dodam še trije fascikli, manjka pa jih sedem. Pripomočki za uporabo gradiva so vpisniki (19 knjig), ti so zaradi preurejanja gradiva deloma neuporabni, ter indeks (l knjiga). Pristojnost tega oblastva je segala predvsem na področja financ (camerale) in novačenja (rnifitare). Organizirano je bilo kot kolegialno telo državnih uradnikov (predsednik in določeno število svetnikov]10. Reprezentanci in komori na Kranjskem so bile podrejene Kranjska, Goriška. Gradiščanska, Trst, Reka in Avstrijsko primorje. Po ukinitvi Reprezentance in komore ter Deželnega sodišča v Ljubljani je Marija Terezija namesto teh uradov ustanovila DEŽELNO GLAVARSTVO ZA KRANJSKO. Le-io je združevalo upravo in sodstvo in imelo t.i politični in justični oddelek. Politični oddelek, katerega gradivo sem pregledovala, je razdeljen v serijo knjig in serijo spisov. Serijo spisov sestavlja 264 fasciklov, ki jih je leta 1767 adjunkt registrature deželnega glavarstva ložef Karel Schmid razdeli! v 16 oddelkov. Za vsak oddelek je izdelan ustrezni indeks, ki se uporablja kot pripomoček za iskanje gradiva11. PREDSTAVITEV VSEBINE FONDOV12 Gradivo za cerkveno zgodovino in o cerkveni organizaciji, ki je bila na istrskih tleh zelo razdrobljena, najdemo med vsemi štirimi omenjenimi fondi. Največ, gradiva in najpopolnejša slika je o duhovščini na-splošno, predvsem o davkih istrske duhovščine ter načinu izplačevanja le-tega, o župnijah v Pazinski grofiji (Tinjan, Kaščerga, Grdoseio, IJndar, Pazin, Lupo-giavj, bratovščinah in beneficijih ter škofijah Ptčan in Poreč. Poseben pomen ima gradivo, ki razkriva delovanje dveh velikih pavlinskih samostanov v Pazinski grofiji: Sv. Petar u Sumi in Čepic: spori zaradi mej posestev, zaradi kmetov in davkov, poročila o materialnem stanju samostanov in zmožnosti vzdrževanja, razpust samostanov pavlincev v avstrijskih deželah in ra-prodaja njihovega imetja,13 Edina istrska škofija s sedežem v Pazinski grofiji, je bila pičanska. Obsegala je dve mesti (Pican in Gra-čišče), in 11 vasi, ki so sestavljali 14 župnij. Pičanske škofe je predlagal vladar, imenoval jih je lastnik Pazinske grofije, potrjeval papež in ustoličeval kranjski deželni vicedom14. O tem govorijo ohranjene vizitacije pitanskih škofov. Leta 1775 je pičanski škof Aldrago Antonio de Piccardi postal poročilo o vizitaciji svoje dieceze. Nekaj o materialnih možnostih pičanskih škofov v 1 7. stol. nam pove ohranjeni testament pičanskega škofa Antona Zare iz leta 1622. V njem je popisano vse imetje škofije, škofove osebne stvari in vse služnosti, ki so mu jih dolgovali podložniki. (v fondu Vic. a. škatla 2, 1/2, 1. it. B, št.6 ). Nekatere župnije iz avstrijskega dela Istre so bile pod jurisdikcijo poreških in puljskih škofov. Za vizi-tacijo teh župnij so morali škofje dobiti posebno dovoljenje, ki ga je izdajal deželni vicedom, Problematično je bilo namreč vprašanje premikanja mej jurisdikcije posameznega škofa in vmešavanje v delo župnij, ki so bile avstrijske in pod jurisdikcijo beneških škofij. Oblasti so imele občutek, da se s tem škofje vmešavajo v notranje zadeve druge države. Sprememba mej |ia je v tem prostoru vedno pomenila grožnjo miru. Zato so deželni vlcedomi pošiljali svoja dovoljenja za vizitacije in v njih natančno navajali tiste župnije in kraje, kt jih poreški in puljski škofje smejo vizitirati13. Kako je deloval avstrijski fevdalni sistem na istrskih tleh in kako je le-ta obremenjeval obubožanega istrskega kmeta priča gradivo o številnih lokalnih uporih v vseh delih pazinskega fevda, tako na posestvih posvetnih kot tudi cerkvenih gospodov. Med gradivom najdemo podatke o uporih v Pazinu v letih 1570-71, 1713 in 1737, v Lupoglavu leta 1713, v Pičnu 1747, v 9 Splošni pregled fondov državnega arhiva l.RS, Državni (dežeJnoknežji) uradi in komisije za Kranjsko (1747-19181. Reprezentanca in komora za Kranjsko, Ljubljana 1960, str. 47.49 10 Vilfan S. o.d., str. 374 11 Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS, Državni (deželnokuežji) uradi in komisije za Kranjsko (1747-1918), Deželno glavarstvo- politični oddelek 1764-1783, Ljubljana 1960, str. 49-50 12 Podroben popis gradiva, ki ga hrani Arhiv RS za področje nekdanje Pazinske grofije, z vsemi signaturaini m natančnim opisom gradiva bo predvidoma objavljen v Vjesniku istarskog arhiva. Zato sem se v tem prispevku omejila le na predstavitev fondov in opis nekaterih glavnih kategorij gradiva. 13 ARS, Deželno glavarstvo za Kranjsko - politični ocktelek (DC), Sk. 234, 235, 236, 258 14 ARS, Vicedomsk urad za Kianjsko, (Vic. a.) škatla 2, 1/2, lit, B, št. 9, str. 211-226 15 ARS. Vic. a.. Sk. 52. 1/31, (it. P, št Ml (str. 781-788); šk. 53, 1/31, lit. P, št. 1-26, isti. £129-830): Dopis kranjskega deželnega vicedoma Franca Siegfrida grof» Thuma-Valsassma z dne 26. julija 1739 omenja naslednje župnije, ki jih namerava vizitirati poreski Škot': Pa2in, Stari Pazin. Beram, Tmž, Grctoseio, Ekitonego. KaSCergo, Tinjan, Kongo, Žminj, Sv. Petar n Sumi m polovico vasi Zamask. Omenjeno gradivo se nanaša prav na te župnije, na vizitacijo s strani poreškega škofa in razmejitvijo jurisdikcije med poreškim in pidanskim škofom 199 ANNALES <>/'9S Dj.iitla 1L.KIČIČ ČARGO: ARHIVSKO GRADIVO O PAZINSKI GKOfljl ... 107-202 Sv. Petru u Šumi 1 770-7216. V fondu Reprezentance in komore se nahaja fescikel spisov o uporu pičanskih kmetov 1747. leta zaradi poskusa izterjave cestne tlake za izgradnjo lokalnih cest17. Ob tej priložnosti so kmeje, zbrani na trgu pred cerkvijo v Pičnu, z vilami in sekirami odgnali sedem vojakov, ki so jih za izterjatev poslali iz Lovrana. V Arhivu RS se je ohranilo pomembno gradivo posameznih gospostev znotraj pazinskega fevda (Lupoglav, Kršan, Kožljak, Paz). Medtem ko se je za Pazinsko grofijo, ki je bila komorno posestvo deželnega kneza, ohranilo nekoliko manj gradiva (čeprav se npr. v repertoriju k fondu Vicedomski urad omenja precejšnje število dokumentov, se je za njimi izgubila vsaka sled), je del ohranjenega gradiva gospostev pomemben zaradi svoje vsebinske celovitosti in zaradi strnjenega časovnega obdobja, v katerem je nastalo. Ta del prispevka zato namenjam gospostvu Lupoglav in gradivu, ki se je ohranilo za to gospostvo od 16. do 19. stol. Med drugim so ohranjeni: štirje urbarji lupoglavskega gospostva (iz I. 1560, 1562, 1571 ter 1573), ki so še posebno pomembni zaradi primerjave gospodarskega stanja gospostva sredi in ob koncu 16. stoletja, zakupniške ocene stanja posesti in podložnikov, cenitve in spisi o obnovi lupoglavskega gradu, gradivo o davkih in davčnih zaostankih podložnikov, kupna pisma zastavnega gospostva Lupoglav, gradivo o finančnem stanju gospostva Lupoglav, gradivo o beneških uzurpacijah mej lupoglavskega gospostva, o kmečkih uporih ... Gradivo o mejah, t. i kunfinih med Pazinsko grofijo in beneškimi posestvi v Istri, je bilo predstavljeno le iz beneških virov'8, medtem ko je gradivo avstrijskih virov nekoliko zanemarjeno. Razen vojnih spopadov, ki so se za Istro in njeno gospodarstvo zmeraj tragično končali, so se na meji dveh držav v ¡stri dogajali številni manjši spopadi lokalnega značaja in znotraj dveh ali več gospostev. Gradivo omenja beneške napade in teritorialno razširitev na račun dednih dežel v 16. stol. (Stan. I, škatla 281), mejne spopade pri Bergudu, Pazu, Boljunu, Zamasku v 17. in 18. stol. (Dež. glav., škatla 31, 32) ipn. Omenjeni fondi ponujajo obilico podatkov o beneško-avstrijskih vojnah, začenši z Maksimilijanovimi (1511- 19) in drugimi vojnami v 16. stol. (1576-90, 1597, 1600) do u s koške vojne (1615-1 7)19. Zaradi turške nevarnosti20 so leta 1616 župan in meščani Trviža zaprosili nadvojvodo Ferdinanda, naj jim pošlje pomoč za utrjevanje obrambnega stolpa in za izgradnjo tabora za obrambo pred Turki (Stan. I, šk. 279,1/142, lit. T). Razen vojn in drugih manjših spopadov okrog "kun-finov", so Istra ne na obeh straneh meje delile občasne zapore mej. Te so nastajale zaradi kuge, ki se je v Istri večkrat pojavila. Tako med gradivom zasledimo podatke o kugi v 18. stol... zaradi katere so blokirali mejo proti benečanskim posestvom, poročila o sanitetnih razmerah v Istri, o špitalih (bolnicah) v Pazinu in Gračišču (DG, šk. 132) ipn. Zaradi slabih komunikacijskih povezav med Pazinsko grofijo in Kranjsko so i. 1763 izdelali študijo o trgovski cesti, ki naj bi šla preko mitninskega urada v Munab, proti jezeru (mogoče v Cepiču) in čez Učko na Kranjsko. Gradivo o tej študiji se nahaja v fondu Deželnega glavarstva, škatla 19721. Na koncu bi iz pregledanega gradiva predstavila nekaj zanimivosti, ki nam dajejo vpogled v istrski vsakdan, v boj za preživetje ter v navade in razvade istrskega človeka Zaradi bližine meje z beneškimi posestvi so kmetje lupoglavskega gospostva velikokrat iskali možnost za dodaten zaslužek. Tako se je 1649 v Lupoglavu začel sodni proces zaradi tihotapljenja volov. Akterji cele zgodbe so poskusili pretihotapiti 43 volov preko Učke v Labin, ki je bij na beneškem ozemlju, tet jih prodati beneškim trgovcem. Tobak, ki so ga ¡prinesli v Evropo iz Amerike, je imel v 18. stoletju že toliko pristašev, da so na primer v Pazinski grofiji leta 1759 našteli 2460 kadilcev pipe in njuhačev. Kot poroča Gianbattista de Tranquilli, ki so ga poslali v Pazin z nalogo opraviti revizijo kadilcev in od njih izterjati davek, so kadili moški od 15, leta starosti naprej in ti so morali za ta užitek državi plačevati 30 krajcarjev letno22. Zaradi pogostih poplav reke Raše, je nastal poskus njene regulacije in izsušitve Čepiškega jezera. V fondu Deželnega glavarstva se nahaja 13 dokumentov iz let Ifi ARS, Deželni stanovi na Kranjskem. !. registrattira tStan I), ik. 13: upori v Pazinu in Lupoglavu; ARS, Reprezentanca in komora za Kranjsko (KKi, Škatla 138, lase. LV; upor pičanskih podložnikov; ARS, DG, šk. 1, Lit. A, Num. 4., voi. 1.2: upor podložnikov v Sv Petru m Šum; 17 Glej opombo Kv RK 18 Bertoia Miroslav, Nemirne g ranice Knez i je (Grada u Državnom arhivu u Veneciji o granitnim sukobima i sporovima izmedu mletacke Pokrajine Istre i Istarske knežije), Vjasnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu (VHARP). sv. XXVI. Pazin-Rijeka 1983, str. Si-79 l'J ARS, Stan I, ik. 218, 219. 220, 221 20 Prvi vpadi Turkov v Istro segajo v |«o 1471. Primerjaj: Vaško Simoniti: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Slovenska matica, Ljubljana, 1991 21 ARS, DG, šk. 197, Lit. I, Num. 2, Vol. i: poročilo Pompeja Brigida, okrožnega glavarja: Gehorsambier Bericht, die aus IStrien nacher Crain über Murse, dann gegen der See zu dem Mitterburgisehen Flauen Yka (UCka) zu eröfnert angetragene Fahr Straßen betreffend. 22 ARS; Stan I. šk. 79S. Poročilo iz Pazina, Gianbaitista de Tranqilit, 2. 6. 1759 200 ANNALES S/'94 Dometa ItJRIČIČ ČARGO: ARHIVSKO GRADIVO O I'AZIMSK! C.ROFI|i . , 197-202 1768-72, v katerih Kari Urbančič, inšpektor pri knezih Auerspergih, poroča o svojih predstavah in možnostih izsušitve Čepiskega jezera. Urbančič predlaga, da se za to priložnost Beneški republiki da ponudba, s katero bi prepustila det svojega ozemlja na drugi strani reke Rase in s tem omogočila začetek del in rešitev tega problema23. Čeprav tako kratek prispevek ne more odsevati dejanskega stanja gradiva in zgodovinskih podatkov, ki jih za tisti det Istre, ki je nekoč pripadala habsburškim dednim deželam, hrani naša osrednja arhivska ustanova, se lahko vseeno vprašamo, kakšen je bil, oziroma je dejanski vzrok za {po mojem mnenju) nezadostno zanimanje arhivistov in zgodovinarjev, prevsem pa hrvaških arhivskih inštitucij, za objavo omenjenega gradiva. Ali je temu kriva razmetanost arhivalij po raz- ličnih fondih, ali rnorda finančno Stanje kulturnih ustanov? Slednje je zagotovo pomemben dejavnik, vendar me pogled na objavljene vire \z npr. beneških arhivov navdaja z mislijo, da bi se ob zadostnem interesu raziskovalcev za evidentiranje gradiva v slovenskih arhivih tudi našel denar. V poskusu izdelave nekega vseobsegajočega popisa po fondih Arhiva RS, ki v sebi skrivajo neprecenljivo gradivo za zgodovino Istre, sem spoznala, da vrednost ohranjenega gradiva ne more in ne sme biti podrejena nekaterim trenutnim gospodarskim ali celo političnim aspektom. Še več, ta pomislek me je navdihnil, da projekt v bodočnosti uresničim in omogočim raziskovalcem boljši pregled nad gradivom, boljši dostop do njega ter nemoteno delo z njim. Cesarski grb iz leta 1524 na portalu hiše v Tinjanu, "največji avstrijski vasi v Istri" (foto: D. Darovec, 1994). 23 A RS, DG, škatla 10, Lit. C, Norn. 5, Vol. 1 201 ANNALES i»/' 95 Dártela lURiCl C CARGO AKHIVSKOCRADIVO O HAZtNSKI GROflll... RiASSUNTO II contributo presenta ¡o stato dei materiali d'archivio per la storia del la Contea di Pisino contenuti nei quattro fondi amministrativi più antichi deü'Archivio delta Repubblica di Slovenia: quelli dell'ufíicio del Vicedomino della Carniofa, degli Stali provincial! della Carniola, deila I Registratura, Rappresentanza e Camera della Cambia, nonchè il fondo del Capitanato provinciale della Carnioia. II materiale ríguarda il periodo che va dal T 4/4 al 1783. VIRI iN LITERATURA Arhiv RS, Vicedomski arhiv (Vič. A.), splošni Spisi, fasc. 1-150 Arhiv RS, Deželni stanovi na Kranjskem, I. registratura {Stan I), fasc. 1 - 557 Arhiv RS, Reprezentanca in komora za Kranjsko (RKi, Fasc. I - L V Arhiv RS, Deželno glavarstvo - politični oddelek (Dež. glav.) fasc. 1-264 Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS. Ljubljana 1960: Vicedomski urad za Kranjsko, str. 27-28 Deželni stanovi, registratura I, str. 28-35 Reprezentanca in komora, str. 47-49 Deželno glavarstvo - politični oddelek, str. 49-50 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ, SR Slovenija, Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije. Beograd 1984 Bertoša Miroslav: Nemirne granice Knežije, v: Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, sv. XXVI, Pazin-Rijeka 1983, str. 9-79 Priročniki in karte o organizacijski strukturi v deželah Kranjski, Koroški, Štajerski in Primorju do leta 1918, Zgodovinsko-bibiiografski vodnik, Craz. - Klagenfurt - Ljubljana - Gorizia - Triestc 1988 Publikacije Arhiva SR Slovenije, Inventarji: Smole Majda: Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol. - 1747 1. del: Cerkvene zadeve, L