I5]E3LiW13C-
D13LjČXVCXJ
Glasilo delovne skupnosti podjetja TERMIT doraiale
ŠTEVILKA 43 - NOVEMBER 1981
DELAVEC - DELAVCU
Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale
Ureja uredniški odbor
Seduaak Boris - urednik
Habjan Marija Janežič ing. Peter Lavrač Joži Urbanija Anton Zupanc Olga
Organizacijski odbor
Seduaak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka.
devet mesečni obračun.
DO "Termit" Domžale, ki ima v sestavi dva TOZD-a;
1.	TOZD "Peskokopi" Moravče in
2.	TOZD "Ilpos" Selo
z ''elovno skupnostjo skupnih služb je ustvarila v devetih mesecih letošnjega leta naslednje rezultate poslovanja:
I. DOSEGANJE PLANA
a) Po količini
v tonah
TOZD	Plan	Doseženo	Index
	9 mes. 1981	9 mes. 1981	
Peskokopi Naravni pesek		2. 922	
Prani peski	55.358	51.728	93, 44
Suhi peski Ognjestalne mase in	44.456	3 5. 58 5	80, 05
malte	8.771	8.705	99, 25
Oplaščeni pesek	5. 963	5. 802	97, 30
Skupaj	114.548	104. 74 2	91, 44
Ilpos Nekovinski livarski pripomočki Neomenjeni kemični	3. 224	3. 503	108,63
proizvodi	1.227	1. 193	97, 23
Mlete nekovine	373	3 52	94, 37
Skupaj	4.824	5. 04 8	104,64
DO SKUPAJ	119.372	109. 790	91, 97
b) Po vrednosti			
- po plačani realizaciji			
TOZD	Plan 9 mes. 1 981	Doseženo 9 mes. 1981	lndex
- Peskokopi	65. 035. 634, 20	81. 750. 1 65, 40	125, 70
- Ilpos	43. 480. 972, 50.	67.476.924,90	155, 19
DSSS	8.009.000, 00	9. 750. 890, 60	121,75
DO	1 1 6. 525. 606, 70	158. 977.980, 90	136, 43
TOZD	Plan	Zaposleni	Index
- Peskokopi	1 14	1 12	98, 2 5
- 11 po s	72	7 3	101, 39
DS S S	34	35	102, 94
Skupaj	220	220	1 00
Iz tabel je razvidno, da	je DO dosegla plan delovne sile in presegla vred		
nostni plan. V TOZD-u	Peskokopi je to	odraz povečanih cen	gotovih pro
izvodov, v TOZD-u Ilpos pa delno dviga		proizvodnje, delno pa novih pro	
dajnih cen. Količinski plan v TOZD-u Ilpos je presežen za 4, 64 %, v			
TOZD-u Peskokopi pa je pod planom za		8, 56 %, kur je delno	odraz izpada
količinske proizvodnje zaradi prehoda na nove proizvodne kapacitete v			
mesecu juniju in juliju,	delno pa slabega	i vremena v januarju	3
Tako stanje je zasrbljujoče in postavlja		pred nas obvezo, da	ugotovljeni
izpad nadoknadimo v zadnjem tromesečju letošnjega leta.			
II. PRIMERJALNA ANALIZA			
a) Primerjava količinske realizacije			
		v tonah	
TOZD	D ose;	'7. e n a realizacija	hidex
	9 me s. 1 980	9 me s. 1 98 1	
Peskokopi			
Naravni peski	2. 831	2. 922	103, 2 1
Prani peski	63.064	51.728	82, 02
Suhi peski	31. 274	3 5. 58 5	113,78
Ognjestalne mase in			
malte	7.423	8.705	117,27
Oplaščeni pesek	5. 647	5. 802	102,74
Skupaj	110.239	104.742	95, 01
Ilpos			
Nekovinski livarski			
pripomočki	3.077	3. 503	1 1 3, 84
Neomenjeni kemični			
proizvodi	1. 248	1.193	9 5, 59
Mlete nekovine	367	352	95, 91
Skupaj	4. 692	5. 048	107, 58
DO SKUPAJ	114.931	109.790	9 5, 53
b) Primerjava vrednostne realizacije - po plačani realizaciji
TOZD	Dosežena 9 me s. 1980	realizacija 9 mes. 1981	Index
- Peskokopi	61.060. 626, 55	81.750. 165, 40	133, 88
- Ilpos	39.047.664,10	67.476. 924, 90	172, 8 1
DS S S	7.31 6. 794, 00	9. 750. 890, 60	133,27
DO SKUPAJ	107.425.084, 65	158. 977. 980, 90	147, 99
c) Primerjava po delovni sili
TOZ D	Z a p o 9 mes. 1 980	s T e n i 9 mes. 1981	Index
- Peskokopi	108	112	103, 70
- Ilpos	68	73	107,35
DSSS	34	35	102,94
DO SKUPAJ	210	220	104,76
Iz primerjalnih tabel lanskega in letošnjega obdobja ugotavljamo, da je DO dosegla količinsko realizacijo z indexom 95, 53 %. TOZD Ilpos je presegel količinsko proizvodnjo za 7, 5 8 %, TOZD Peskokopi pa je zmanjšal količinsko proizvodnjo za 5.497 ton ali 4, 99 %. Izpad v Moravčah je nastal predvsem pri pranih kremenovih peskih.
Primerjava vrednostne realizacije pa nam kaže porast za 47, 99 %, kar je odraz v večji meri novih cen, le delno v TOZD-u Ilpos pa povečane produktivnosti, ker se je v tern TOZD-u delovna sila povečala kar za 7, 35 %. Primerjava delovne sile v DO kot celoti pa nam kaže porast za 10 delavcev ali 4, 76 %.
d) Ugotavljanje in delitev celotnega prihodka
Naziv	Doseže 9 mes. 1 980	n a realizacija 9 mes. 1981	Index
Celotni prihodek	111. 300. 5-1;,. Mi	1 63.416. 396, 95	146, 82
Porabljena sredstva Dohodek	64.039.647,Ju 47. 260. 897, 74	97. 785. 710, 27 65. 630. 686, 68	152, 70 138,87
Dohodek	47. 260. 897, 74	65. 630. 686, 68	1 38,87
Prispevki iz dohodka SIS in drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim	- 15. 730. 768, 80	- 23. 650. 238, 60	150, 34
Čisti dohodek	31.530.128,94	41.980. 448, 08	133,14
-	Del ČD za OD -	Del ČD za stanovanjsko	21.974.815,20	29.967.290,60	13 6, 37
izgradnjo	1.293.034,25	1.413. 055, 20	109, 28
Razporeditev dela ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv:	8. 262. 279, 49	10. 600. 102, 28	128,30
Del ČD za poslovni sklad Del ČD za skupno porabo	5.379.253,79	6. 906. 042, 25	1 28,38
za druge namene	1.845. 043, 40	2.245.498,83	121,70
Del ČD za rezervni sklad	1.037. 982, 30	1.448.561,20	139, 56
Iz tabele je razvidno, da je celotni prihodek v porastu za 4 0, 82 %, vendar večji del porasta odpade na porabljena sredstva, ki so v porastu za 52, 70 %, manjši del pa na dohodek, ki je po ra s tel za 38, 87 %. Na tako močan porast porabljenih sredstev vplivajo povečani stroški odkrivanja in mehanizacije v TOZD-u Peskokopi, v TOZD- u 11 po s pa surovine, ki so z dneva v dan dražje, predvsem iz uvoza. Tudi dajatve SIS in drugim po zakonu določenim dejavnostim so se povečale za 50, 34 %, kar je vplivalo na manjše povečanje čistega dohodka za 33, 14 %. Iz čistega dohodka pa je DO krila osebne dohodke, stanovanjsko izgradnjo in sklade. Osebni dohodki so v TOZD-u Ilpos in DS S S naraščali v skladu z merili nagrajevanja in uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, medtem, ko so bili v TOZD Peskokopi prekoračeni in jih bo moral TOZD Peskokopi vskladiti v zadnjem tromesečju letošnjega leta.
Kosmač Irena
«
investicija v »ilpos
Proizvodni program TOZD "Ilpos" v Ihanu obsega paleto proizvodov pomožnih livarskih sredstev za železarne in livarne. Med njimi prevladujejo naslednje grupe proizvodov :
-	livni praški,
-	izolacijske plošče
-	premazi,
-	talilna sredstva,
-	mletje ferolegur,
-	izdelava metalplast kitov.
V navedenih grupah proizvodov pa so količinsko najbolj zastopani dve grupi in sicer izolacijske plošče in livni praški, ki se proizvajajo izključno za potrebe železarn. V zadnjih letih pa je predvsem napredovala proizvodnja livnih praškov in sicer :
-	praški za izolacijo,
-	praški za kokilni liv,
-	praški za konti liv.
Samo v primerjavi z letom 1980 in 1981 (9 mesečno obdobje) se je proizvodnja teh povečala od I989 t na 241o t ali za 21 %. Zaradi primitivnih pogojev dela na zastareli opremi in objektih je nadalje nemogoče zadovoljevati vse večje potrebe po teh proizvodih. Zato smo se odločili, da zgradimo nov obrat mešalnice livnih praškov v že obstoječi nedograjeni industrijski hali.
Spodbudo za novo gradnjo nam dajejo naši potrošniki med njimi železarna Jesenice, Sisak, Zenica, Skopje, Smederevo, ki se že delno oskrbujejo s temi proizvodi, železarna Ravne in železarna Nikšič pa zaradi naših premajhnih kapacitet te proizvode še vedno uvažajo stoodstotno. Od Slovenskih železarn je največji potrošnik železarna Jesenice, ki potrebuje 95o t livnih praškov na leto. Železarna Ravne bi potrebovala cca 24o t livnih praškov.
Z rekonstrukcijo in modernizacijo novega obrata bi povečali proizvodnjo na 5ooo t livnih praškov na leto in s tem pokrili dosedanji primankljaj.
Proizvodnja livnih praškov temelji na domačem raziskovalnem delu in tehnologiji z domačo opremo. Z dosedanjimi proizvodnimi rezultati so naši potrošniki zelo zadovoljni in ugotavljajo, da so naši proizvodi enakovredni uvoženim. Tehnologijo smo razvijali v okviru raziskovalnega programa RSS s pomočjo domačih strokovnjakov. Za uspešno realizacijo raziskovalne naloge "Razvoj livnih praškov za konti liv" smo dobili tudi največje inovacijsko priznanje - zlato inovacijsko verigo«
Za izgradnjo nove mešalnice in pakirnice livnih praškov bo potrebna naslednja vlaganja ;
A.	Osnovna sredstva
1.	Gradbena dela
2.	Domača oprema 3 e Ostali stroški
2.633.920,oo din 16.942.814,00 din 625.000,00 din
Skupaj osnovna sredstva	2o,2ol.734,oo din
s z:	S: s: s s =r s s s sx s===S3=s s s s =s ^ c ss z=s ss ss s; sz s as s ss s: :=ss =: =: z: ^ s: s=s=3Z =: asa: b
B.	Obratna sredstva	7oo.000,00 din
C.	Prispevek za energ. (4,8)	969.683,2o din
Skupaj (A+B+C)	21.871.417.2o din
ss zs==== 3= =:====: ss=ss z: s s s s: =: s s s s ss =s sr s sb sc cs 2= ss=sss: ss zz b s ss s= s:	ss=ss sz ss===rs =s z: s: s==^=s =s
Viri finansiranja
1.	Lastna sredstva	14.121.734,00 din
2.	Krediti (LB,RSS)	1.455.000,00 din
3.	Sovlagateljaki delež	6.294,683,2o din
Skupaj potrebe finančnih sredstev	21.87I.417,2o din
3=333= = =:333=:S:33=33S===S=3333S3333»33:333333C»3 = 3=333333333=3=33R33S
7a realizacijo navedenega programa še ni zagotovljenih 6.294.683,2o din.
Opreme za mešalnico je že naročena in bo dobavljena do konca leta
1981.
Rok izgradnje je 6 mesecev po zagotovitvi vseh finančnih sredstev (izvedba gradbenih del- temelji za strojne enote + montaža opreme).
Izgradnja navedene investicije je tudi ugodna, ker koristi že obstoječo izgrajr.no novo industrijsko halo izmere 15 x 36 m, kar brez dvoma zmanjšuje investicijske stroške. Za izgradnjo je dalj časa pridobljena lokacijska odločba in"gradbeno dovoljenje.
Sedanji pogoji dela so zaradi neprimernih prostorov in zastarele opreme zelo težki in je problem tudi pridobitev delovne sile za tako težke delovne pogoje (prašno delovno okolje, ročno delo).
Pričakujemo, da bodo naši potrošniki z razumevanjem sprejeli našo pobudo o sovlaganju v to investicijo s katero bi lahko v kratkem času cr.ogočili normalno oskrbo z vsemi livnimi praški.
Investicijska skupina
obvestilo
vsem članom delovne skupnosti DSSS
Olede na to, da je v zadnjem času izšlo več predpisov s področja urejanja stanovanjskega gospodarstva, morajo tudi vse delovne organizacije svoje pravilnike o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil vskladiti s temi predpisi.
Tako smo pred dnevi dobili osnutek pravilnika, izdelanega v skladu z novimi zakonskimi predpisi.
Na seji predstavnikov strokovnih služb naše DO in družbeno-poli-tiČnih organizacij, dne 2&. lo. 1981 sta bila obravnavana naš dosedanji pravilnik in osnutek novega pravilnika. Komisija je osnutek novega pravilnika sprejela ter ga delno dopolnila z neka terimi določili iz našega prejšnjega pravilnika ter ga daje v razpravo vsem zaposlenim do 2o. 11. 1981, nakar ga bomo sprejemali z referendumom.
Pismene predloge za dopolnitev sprejema komisija do 2o. 11. 1981 Predloge pošljite v splošno službo.
Bleje Vinko
novi zakon n a
področju, novatorstva
KAJ NAM PRINAŠA NOVI ZAKON 0 VARSTVU IZUMOV, TEHNIČNIH IZBOLJŠAV IN ZNAKOV RAZLIKOVANJA ?
Predsedstvo SFRJ je razglasilo na podlagi 3• točke 315» člena ustave SFRJ na seji zveznega zbora junija 1981 nov zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (v nadalj-nem besedilu :zakon). Zakon je bil objevljen v uradnem listu SFRJ št. 34/81 in je pričel veljati osmi dan po objavi, vendar se določbe tega zakona pričnejo uporabljati po preteku Šestih mesecev od dneva njegove uveljavitve - 28. 12. 1981.
Z dnem, ki je določen za začetek uporabe tega zakona, nehajo veljati zakon o patentih in tehničnih izboljšavah, zakon o vzorcih in modelih in zakon o blagovnih in storitvenih znamkah.
POGOJI ZA SPREJETJE NOVEGA ZAKONA.
Eden od osnovnih pogojev za sprejetje novega zakona je bil, da se področje te dejavnosti uskladi z ustavo SFRJ in zakonom o združenem delu ter da se z njim doseže ;
-	hitrejši razvoj izumiteljstva, oziroma hitrejši razvoj lastne tehnologije,
-	hitrejši in učinkovitejši prenost sodobne tehnologije iz razvitih držav in njeno nadaljne posodabljanje.
Študije so pokazale, da stari zakon ni spodbujal nobeno od teh dveh osnovnih funkcij, predvsem pa kar zadeva razvoj lastnega izumiteljstva in sodobne tehnologije. Statistični podatki nam namreč povedo, da smo država z najmanjšim številom lastnih izumov v Evropi.
Kar zadeva prenos sodobne tuje tehnologije in njenega posodabljanja naj povem, da uporabljamo po podatkih zveznega zavoda za patente le o,15 odstotkov vseh tujih prijavljenih izumov v Jugoslaviji v gospodarstvu. Vsi ostali leže neizrabljeni na policah zveznega zavoda za patente.
Plodno delo na področju izumiteljstva so zavirala tudi določila dosedanjega zakona. Predvsem določilo, ki na svoj način določa, da se avtor izuma mora odpovedati nagradi za izum, katerega je ustvaril v OZD, še zlasti, če je sodil izum v okviru njegovih delovnih dolžnosti.
Določila dosedanjega zakona so prav tako onemogočale delavcem, zaposlenim v razvojnih, laboratorijskih in drugih birojih, priznanja avtorstva za tehnično izboljšavo in tudi izplačilo nagrade.
LAHKO PRIČAKUJEMO PORAST NOVIH LASTNIH REŠITEV ?
Sama koncepcija zakona, katera omogoča zelo selektiven pristop k prenosu tuje tehnologije, bo vsekakor prispevala k hitrejšemu razvoju izumiteljstva in to toliko bolj, ker zakon stimulira izumiteljstvo, hkrati pa odklanja vse dosedanje faktorje zaviranja, ki sem jih že omenil. Izumitelju nov zakon namreč dodeljuje vse materialne in moralne pravice, pravice na posebno nadomestilo tudi takrat, če izum ne bo uporabljen v praksi, bo pa na svoj način prispevek k splošnemu tehnološkemu razvoju, zaščiti ljudi in lastnine ter človekove okolice. V zakonu je pojasnjeno (13. člen), da je nično vsakršno določilo ali vsak dokument, s katerim se avtor že vnaprej odpoveduje svojim pravicam.
Kot vemo, je prijavitelj izuma do sedaj moral čakati od prijave do objave izuma tudi po nekaj let, kar je imelo za posledico predvsem nezainteresiranost delavcev za tovrstno dejavnost. Novi zakon naj bi odpravil tudi to slabost, saj predvideva, da mora biti vsaka prijava izuma objavljena v 18 mesecih od datuma prijave, kar bo omogočilo vsem zainteresiranim v državi, da se relativno hitro seznanijo z vsebino prijavljenega izuma in ga v praksi uporabijo.
ZAKON BO PRISPEVAL K STRATEGIJI NAŠEGA TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA !
Stari zakon je predvideval, da traja veljavnost uporabnosti patenta 15 let in če upoštevamo še čas njegove obdelave, pomeni to 2o let. Na podlagi novega zakona bomo prešli od 2o na 7 let, kar pomeni, da bo lahko naše in tako tudi tuje gospodarstvo znatno hitreje pričelo uporabljati nove dosežke in jih izpopolnjevati.
V tem primeru je jasno, da bi bilo nespametno, če bi sami razvijali določeno tehniko, katera je v svetu že visoko razvita, kajti brez strahu si lahko privoščimo razkorak 7 let za razvitimi državami. Stari zakon je namreč povzročal zaostanke v razvoju za 2o in več let !
Predvsem tuje firme z visoko razvito tehnologijo bodo sedaj imele interes prenosa tehnologije v našo državo, saj se jim v tem primeru zaščita podaljša še za nadaljnih 7 let. S tem pa nam je dana možnost hitrega osvojanja svetovnega razvoja in dobra osnova za nadaljno obdelavo in razvoj le-tega.
Zakon, ki pravilno stimulira lasten razvoj in hkrati omogoča selektiven prenos tuje tehnologije, bo nudil večje možnosti združenemu delu, da lažje pristopa k skupnemu razvojnemu programu.
Ne nazadnje pa je koncepcija novega zakona v tem, da se med OZD ne oblikujejo več odnosi klasičnega patentnega monopola, ampak je podlaga svobodnega združenega dela in sredstev.
UVEDBA IZUMA V PROCES PROIZVODNJE - FAKTOR EKONOMSKEGA RAZVOJA
Dosedaj je imel lastnik patenta (posameznik ali OZD) absolutni monopol v proizvodnji in na trgu in sicer ne oziraje se na to, če je bil njegov izum v uporabi ali ne. Nov zakon določa, da ima lastnik patenta izključno pravico v proizvoinji, nima pa je na tržišču vse do tedaj, dokler se njegov izum ne prične uporabljati v proizvodnji. Slednje stimulira avtorje izumov k čim hitrejši uporabi izuma v proizvodnji, ker ima v nasprotnem primeru lastnik patenta le eno ekonomsko korist oziroma prednost in sicer to, da ostalim prepove uporabo izuma v proizvodnji.
MORALNE IN MATERIALNE PRAVICE AVTORJEV IZUMOV
Moralna pravica avtorjev izumov je z zakonom določena in sicer tako, da ima izumitelj pravico, da je vedno omenjen kot izumitelj, kar mu hkrati omogoča pravico do posebnega nadomestila. To pravico je potrebno točneje razdelati v samoupravnih aktih.
KAJ PRAVIJO DOLOČILA ZAKONA O TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH ?
OZD, v kateri je ustvarjena tehnična izboljšava, mora le-to preizkusiti v 3 mesecih od datuma prijave in o tem pismeno obvestiti avtorja. Prepričani smo lahko, da se bodo zelo skrajšali časi obdelave in obravnave predlogov, saj imamo sedaj primere, ko določene predloge obravnavajo 1 leto in več.
OZD, ki je sprejela določeno tehnično izboljšavo, jo mora pričeti uporabljati v roku 1 leta. Če v tem času tehnične izboljšave ni obravnavala, mora OZD o tem pismeno obvestiti regionalno gospodarsko zbornico, v kateri je združena. Na ta način si pridobijo pravico do uporabe tehnične izboljšave vse OZD v državi, seveda proti obveznemu plačilu avtorju za uporabo te tehnične izboljšave, odvisno od tega, koliko je izboljšava prispevala k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov v OZD, ki izboljšavo uporablja. Plačilo posebnega nadomestila za uporabo tehnične izboljšave se izplačuje avtorju med uporabo izboljšave, največ pa za dobo petih let od začetka njene uporabe.
Za avtorje koristnih predlogov zakon ne določa posebnosti, zato jih bodo OZD obravnavale v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov za to vrsto dejavnosti.
Kot vidimo je nov zakon temeljito posegel v pravno - normativno urejanje v ga področja, predvsem s ciljem, da doseže korenite spremembe v našem odnosu do razvoja lastne tehnologije in odnosa do tujega znanja. Kdor teh skupnih teženj za hitrejšim in kvalitetnejšim razvojem ne bo hotel oziroma želel razumeti in uveljavljati, ga. bodo k temu prisilile kazenske določbe zakona, ki so vse prej kot mile.
Prepričani smo, da bodo te korenite spremembe kmalu zaživele in da bomo njihove, vsekakor pozitivne učinke, lahko spremijeli v neposredni proizvodnji in prodaji.
nagradni
natečaj
ZA INOVACIJE S PODROČJA POGOJEV IN HUMANIZACIJE DELA.
Nagrade bodo podeljene leta 1982 ob 1. maju - prazniku dela, razpisuje pa jih po sklepu Zveze sindikatov Jugoslavije od 3o. septembra 198o odbor sveta ZSJ za inovacije.
Po tem natečaju bodo podeljene :
-	dve prvi nagradi po 3o.ooo dinarjev,
-	dve drugi nagradi po 2o.ooo dinarjev,
-	dve tretji nagradi po lo.ooo dinarjev.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednje kriterije :
-	zboljšujejo delovne pogoje,
-	zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu,
-	humanizirajo delo,
-	zboljšujejo varnost delavcev pri delu,
-	zboljšujejo invalidnost delavcev,
-	odpravljajo razne vzroke bolezni delavcev,
-	odplavljajo ali znatno zmanjšujejo poklicna obolenja,
-	odpravljajo vzroke, ki škodljivo vplivajo na delovne pogoje,
-	zmanjšujejo ali odpravljajo možnost za poškodbe na delu,
-	zmanjšujejo število beneficiranih delovnih mest,
-	prispevajo h krepitvi delovne sposobnosti delavcev,
-	povečujejo produktivnost in dohodek.
Prijavljene inovacije se morajo nanašati na zboljšanje pogojev in humanizacijo dela in morajo vsebovati :
-	prijavo in opis inovacije z dokumentom o stopnji uporabnosti,
-	dokaz oziroma utemeljitev učinkov inovacije po kriterijih natečaja, pri čemer ima prednost zdravje delavcev in zboljšanje delovnih pogojev,
-	utemeljitev in dokaz o ekonomskih in drugih učinkih,
-	sklep ustreznega organa o vrednosti inovacije oziroma rešitve,
-	priporočilo osnovne organizacije zveze sindikatov,
-	naslov avtorja.
Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so v pruksi že uveljavljene.
Prijave se pošiljajo od dneva objave natečaja do 1. marca 19ti2.
Prijave pošljite svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, koordinacijskemu odboru za inovacije, llooo Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5»
Drugd informacije o nagradnem natečaju lahko dobite po telefonu (oll) 3.30"841, interna 313, ali (oll) 334-496.
Koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije
Po skoraj dvomesečnem ugibanju, kam bi se podali na izlet v letošnjem letu, smo se končno odločili, da obiščemo "Hišo cvetja" (Titov grob) in Kragujevac.
V večernih urah smo se 14. septembra zbrali na železniški postaji v Ljubljani od koder smo v spalnikih nadaljevali pot v Beograd, be sreča, da smo bili sami v vagonu, drugače ne vem kako bi nas železničarji gledali, ker smo bili precej glasni. Nekateri tovariši niso prenehali rogoviliti po hodniku vagona vse do prihoda v Beograd.
Po prihodu v Beograd sta nas na postaji že čakala dva avtobusa, ki sta nas odpeljala na zajtrk, ki pa po moje ni bil najbolje izbran.
Takoj po zajtrku smo nadaljevali pot na Dedinje. Najprej smo obiskali grobnico našega nepozabnega predsednika Tita in nato Muzej 25 maj.
Prav zanimivo je bilo gledati ljudi s kakšnim spoštovanjem so hodili mimo groba, vsak bi se najraje zadržal čim dlje ob sami grobnici in vsakemu od nas se je verjetno dalo prebrati z obraza, kaj čutimo in koliko smo spoštovali pokojnega predsednika.
Na ogled Beograda smo se podali z enim avtobusom, ker smo imeli samo enega vodiča, vendar odličnega, tako da smo bili z njim res zadovoljni, saj nam je pokazal veliko zanimivega. Po izdatnem kosilu smo nadaljevali pot na Avalo, vendar nismo imeli sreče, kajti stolp je bil zaprt. Ogledali smo si spomenik neznanemu junaku, pred katerim smo se tudi slikali.
V popoldanskih urah smo se odpeljali proti Kragujevcu z vmesnim postankom v Topoli - Oplenac, kjer smo si ogledali zgodovinski muzej. Tam nam je prijazna tovarišica veliko povedala o samem nastanku cerkve, njenih zidov in kako so delali mozaik. V tej cerkvi so zbrane najlepše ikone iz vse naše države. Ogled tega muzeja je res nekaj lepega.
Pozno zvečer smo prispeli v Kragujevac. Takoj smo šli v hotel "Kragujevac", ki je bil lepo urejen in tudi hrana je bila odlična, skratka vse so imeli v redu od hrane do sobe samo dvigalo bodo morali popraviti.
Takoj po prihodu v hotel se je meni in še trem tovarišicam pripetila manjša nezgoda. Seveda ni se nam ljubilo plezati po stopnicah do 7. nadstropja, pa smo šli z dvigalom. Kljub temu, da je bilo napisano, da je nosilnost 3oo kg, pa smo bili izgleda vseeno pretežki in smo obtičali kaka dva metra v zraku. Se kar hitro so nas rešili in to na ročni pogon.
Drugi dan smo po zajtrku odšli na ogled Spomen parka bumarica.
Da tem mestu so Nemci med vojno ustrelili nekaj tisoč ljudi, od tega največ šolarjev in njihovih profesorjev. Čeprav smo že prej slišali veliko o množičnem streljanju v Kragujevcu, človek težko verjame, da so se takšna grozodejstva dogajala nad civilnim prebivalstvom, bolje rečeno nad otroki. Po samem ogledu glavnega spomenika in več kot 3o mest na katerih so zločinci slepo izvrševali ukaze svojega firerja, se človek zamisli in dobi prevo sliko o vseh teh strahotah vojne.
Samo mesto Kragujevac smo si ogledali z avtobusom in peš. Po kosilu smo nadaljevali pot po lepi Šumadiji proti Beogradu in na letališče Surčin. Okrog šestih zvečer smo se z avionom odpeljali iz Beograda do Brnikov in nato z avtobusom do Domžal, Ihana in Moravč.
Večina nas izletnikov se je prvič peljala z letalom in ne vem kako so se drugi počutili, oziroma koliko jih je bilo strah vožnje v letalu; zase osebno vem, da sem štel ure do vzleta letala, kakor, da bi čakal na streljanje. Strah me je bilo pa kaj hočem. Včasih so rekli, da če priznaš se ti pol oprosti.
Na izletu je bilo lepo in škoda, da se ga ni udeležilo večje število naših sodelavcev.
Milan Radoševič
V sredo 7. lo. 1981 smo se na domžalskih Žalah poslovili od našega sodelavca Franca Učakarja.
Dobrega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu.
Slava mu.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega moža Franca Učakarja se iskreno zahvaljujem podjetju "TERMIT", posebno pa še Sindikalni organizaciji podjetja, ki mi je v težkih dneh stala ob strani, mi pomagala moralno in materialno ter darovala cvetje na krsto pokojnika.
Prav posebno se zahvaljujem vsem članom delovne skupnosti, ki so spremili svojega pokojnega sodelavca na zadnji poti in mi izrekli besede sožalja in tolažbe. Prav lepa hvala tudi delovnemu tovarišu za res lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Še enkrat najlepša hvala vsem.
žena Marija in sin Saško
1982
JANUAR
FEBRUAR
MAREG
APRIL
N
P
T
S
Č
P
S
ji
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11 12
13
14
15
16
17
18
19
20
21 22 23
24
25
26
27
28
29
30
- 2o -
7 14 21 28 1 8 15 22
2	9	16	23
3	lo 17 24
4	H 18 25
5	12 19 26 6 13 2o 27
- 21 -
7
8 9
10
11 12 13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26 27
28
29
30
31
4
5
6
7
8 9
lo
18 25 19 26
11 12
!3 2o [27] 21 22
23
24
14
15
16 17
26
29
30
- 24 -
- 22 -
MAJ
JUNIJ
JULIJ
AVGUST
N
P
T
S
Č
P
S
J
9
10
11 12
13
14
15
16
17
18
19
20
21 22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
1
2
3
4
5
6	13
7	14
8	15
9	16
10
11 12
17
18 19
20
21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
1
2
- 21 -
- 23 -
[3| lo 3.7 - 22
18
19
20
21
15	|22] 29
16	23 3o 24 31
11
12
13
14
25
26
27
28
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
- 23 -
SEPTEMBER
OKTOBER
NOVEMBER
DECEMBER
3	lo	17	24 31
4	11	18	25
5	12	19	26
6	13	2o	27
7	14	21	28
1	8	15	22	29
2	9	16	23	3o
- 22 -
0
2
3
4
5
6
7	14
8	15
9
10
11 12 13
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26 27
29
30
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
- 2o -
- 23 -
Legenda :
264
6_
0
-2o
-	delovnih dni
-	delovne sobote
-	prazniki
-	delovnih dni v mesecu


,*•
u-