Težave pri demokratizaciji evidentiranja Kronlka evldentlranja V marcu je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik zaprosil za razrešitev zaradi pričakovanega odhoda na drugo delovno dolžnost. Občinska konferenca SZDL je na svoji seji 2. aprila sprejela sklep, da vse družbenopoli-tične organizacije v TOZD, KS in občini, družbene organizacije in društva opravijo postopek evidentiranja možnih kandidatov za novega predsednika izvršnega sveta do 30. aprila 1985. .. NKI vseh prstov en« roke nlsmo mogli uporabtti pri preštevan|u uradnlh predlogov kandldatov, ki »o prispeli v dogovor|enem roku. Konkretno trl osnovne organizacije Zveze slndikatov so evldentlrale dva kandidata. Osem osnovnih organizacij Zveze sindikatov je poslalo občinskemu svetu ZSS Ljub-Ijana Center pismeno obvestilo, da nimajo primernega kandidata, nekaj osnovnih organi-zacij Zveze sindikatov pa je telefonično spraševalo, kdo je »načrtovani kandidat«... Kaj smo ugotavljali v prvih majskih dneh? S seje Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL je bila 6. maja umaknjena točka »Obravnava evidentiranih možnih kandidatov za predsed-nika IS«. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL je obravnaval 20. maja točko »Informacija o postopku evidentiranja kandidatov za predsednika IS« in sprejel, na pobudo Komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Ljubljana Center, sklep, da predlaga predsedstvu OK SZDL naj se podaljša postopek evidentiranja za štirinajst dni. . Predsedatvo OK SZDL |e spre|elo na svojl ae|l 21. maja »klep, da »• podaljia poatopek evidentlranja za meaec dnl, do 21. )unl|a, da »e kandidacljakl postopek opravi do meteca •eptembra ter, da »e predaednik Izvrsnega sveta Izvoll po normalni procedurl pradvldoma na aeptembrskem zaaedanju skupsčine občine LJubljana Cantor. Prvotno načrtovana izvolitev predsednika izvršnega sveta v mesecu juniju torej ni uspela. Komentar postopka evldehtlranja Evidentno je, da postopek evidentiranja ni bil uspešen. Težko je reči, da zato ni nihče odgovoren; popolnoma nesmiselno pa bi bilo odgovornost v celoti naložiti delovnim -Ijudem jn občanom čeS, da imajo ustavno pravico in dolžnost aktivno sodelovati v oblikovanju kadrovske politike. Izhajajoč iz dejstva, da so volitve izredno pomembno idejno politično dejanje, tudi izvolitev predsednika izvršnega svetfe, je evidentno, da je bila v omenjenem postopku evidentiranja kandidatov ter v poznem reagiranju na slab rezultat evldentlran|a (sprejem sklepa o podaljšanju postopka) aktivnost družbenopoli-tlčnih organizacij - premajhna. Odveč je poudarjati, da opravlja predsednik izvršnega sveta izredno odgovorno funk-cijo, da od njega, od njegovih sposobnosti, njegove požrtvovalnosti in morale zavisi prenekatera odločitev, ki je vezana na realizacijo programa ekonomske stabilizacije, resolucije o uresničevan|u družbenega plana, razreševanje tekočih problemov Itd. Pa vendar moramo to »odvefcno poudarjanje« poudariti, zavedati se ga mora prek šesto oanovnlh organlzaclj ZSS, dvestotrldeset osnovnih organlzaci) ZSMS, skoraj petsto osnovnih organlzaclj ZK, dvanajst krajevnlh konferenc SZDI___ Te sredine so v postopku evidentiranja kandidatov stale ob strani, kot da se jih ne tiče, v postopek konkretnega evldenlran|a pa se na svo|lh sestankih nlso aktivno vključlli tudi občlnski organl družbenopolltičnih organizaci|. Dejstvo je, da so organi družbenopolitičnih organizacij, skupaj s samoupravnimi organi na vseh ravneh, pravo mesto oblikovanja kadrovske politike in evidentiranja karfdidatov. Zaradi tega ne moremo prenašati z njihovih ramen odgovornosti na posameznike izven teh organov. Žal prenekateri Ijudje izven teh organov mislijo, da je postopek evidentiranja kanditatov le zaigrano dejanje, le formalnost ter da se bistvene kadrovske resitve obliku-jejo za kulisami ter da je v kakršnikoli, veliki ali manjšikonkurencidelegatov izbran tisti, ki je že vnaprej pripravljen in ki ga določi ali uveljavi vplivnejši občinski funkcionar... Kako si slcer drugače razlagati telefonska in druga priložnostna vprašanja o »vnaprej priprav-Ijenih kandidatih«, naslovljena odgovornejšim družbenopolitičnim delavcem v sindikatih, SZDL, ZK, ZSMS? V postopak evldenlran|a kandldatov moramo s spremembo metod akclje vnesti več dcmokraclj* In prldoblti večje zaupanje Ijudi. Proces demokratizacije in podružbljanja kadrovske politike ne sme biti dolgoročna naloga še manj pa lepa fraza. Za občino kakršna je občina Ljubljana Center, za katero pravimo, da ima največje razvojne rezerve v sposobnih kadrih je nadvse neprijeten takšen rezultat evidentiranja kot smo ga beležili sedaj in ne sme se več ponoviti! Prav je, da je podaljšan postopek evidentiranja. Slabo bi bilo, če bi na silo, za kulisami izbrali kandidata, če ne bi upoštevali dogovorjenih kadrovskih pravil. Čas |e, da se zda| vm DPO na čelu z Zvezo komuniatov, slndlkati, SZDL, ZSMS In ZZB na vseh ravneh ¦ktivno vkl|učl|o v postopek evldentiranja kandldatov za novega predaednika Izvrš-n«ga aveta! Posebno vlogo naj odigra tudi kadrovska služba občinskih upravnih orga-nov. Zaželimo si, da dobimo kandidata v močni konkurenci; predvsem njemu bo v čast, da bo v takšni konkurenci izbran, nam bo zadovoljstvo, da smo se uspešno trudili. Opozoriti pa velja, da na| teče o v»eh evidentlranlh kandldatih demokratična razprava v organlh družbenopolltlčnih organizacl). Selekcija naj se vrši prav tako izključno v organih družbenopolitičnih organizacij pri čemer naj se seveda opravljajo ustrezni razgovori z evidentiranitni kandidati. Vsakršno etiketiranje evidentiranih kandidatov z označbo »neprimeren«, ali pa še s hujšo označbo Izven organov DPO ne sme biti več prisotno v družbenopolitičnem delovanju! V naSi občini je torej prišlo v postopku evidentiranja in kandidiranja ponovno do posebne izkušnje. Predvsem zato, ker je slaba, jo moramo vzeti na znanje vsi skupaj z vso odgovornostjo iz nje potegniti nauk za konkretne aktivnosti, ki nas čakajo pred volitvami v družbenopolitičnih organizacijh in predvsem pred splošnirni volitvami v letu 1986! Srečko Čož Pojasnllo avtorja In urednlštva Glede na nekatere govorice ob evidentiranju kandidatov za predsednika izvršnega sveta, ob trimesečnem »zamiku« njegove izvolitve, smo želeli v imenu demokratičnosti kadrovske politike pojasniti »zadevo«. Želeli smo opozoriti na nekatere naše slabosti, ki nas morajo strezniti v pripravah na bližnje volitve. Nobeni lepi referati in sklepi najvišjih organov DPO, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ne pomenijo nič, če niso uveljavljeni v praksi. Za njihovo neuveljavljanje nosijo odgovomost delovni Ijudje in občani, med njimi pa predvsem tisti, ki delujejo v organih samoupravljanja in DPO. Ta prispevek, ki odgovarja na vprašanja - kaj se je in kaj se ni zgodilo ter kaj bi se moralo zgoditi v postopku evidentiranja kandidatovza predsednikaizvršnega sveta - je torej namenjen objektivnemu, kritičnemu prikazu resnice, z odpiranjem perspektive v pozivu, da moramo bitl v tem času pri kadrovanju vsi akupaj bolj zavzeti, demokratlčni, zaupl|ivi, manj akrivnostnl in predvsem bol) odgovorni.