VARSTVO NARAVE (HATORE CÖMBERVATION), VDL. 13 (1987)LJUBLJANA 25 Rhododendron luteum Sweet - kalite? semena z naravnih rastišč v Sloveniji Rhododendron luteum Sweet - the germination of seed from the natural habitats in Slovenija V I N K O S T R G A R KLJUČNE BESEDEi Rhododendron luteum, kalitev. Slovenija KEY yORDSi Rhododendron iutBum, germination, Slovenia Sprejeto: 14.5.1982 IZVi-ECEK Večletno opazovanje vrste Rhododeii- d T o Ti l u t B u w na naravnih rastiščih v Sloveniji je pokazalo, da rastline dobro u 5 p e v a j o 5 redno cveto in bogato rode. Desetletno preskušan je kal i tve seiTiena letnikov 1972-1978 z dveh naravnih rastišč kaže, da je kali- vost semena tudi v eksperi mental ni h razmerah 90 - 100%. Kalivost 4,5 leta starega semena je pravi 1oma nad 50X. V tesTii in pri temperaturi pod 10 «C intaktno sefiiB ne kali, dobro kali pri temperaturi 16 - 20°C pri naravni in umetni svetlobi. ABSTRACT The observation, lasting several years, of the species Rhododenoron I uteuw in the natural habitats in SI oveni a has shown that the plants grow well, blossooi regularly and bear fruit richly. A decade long testing of the germination of seed of the years 1972-197S from two natural habitats shows that the germi nati ve faculty of seed is a 90 - lOOX succ- ess in the eKperi mental condi tions, too. The qermi native faculty of the 4.5 years old seed is, as a rule, above 507., In the darkness and at the temperature below lO^^C intact seed does not germinate, but it ger- minates well at the temperature of 16 - 20°C, in the natural and artificial light. 1. ÜVOD Rumeni sleč (Rhododendrcm luteum Sweet) je do 2,6 m visok li.5to- paden grm z dišečimi rumenimi cveti. V naravi raste v treh str- njenih^ tisoče kvadratnih kilometrov obsegajočih arealih in na nekaj posameznih nahajališčih (po M a 7 e r j u, 1958). Največji strnjeni areal se razprostira od vzhodnih obal Egejske- ga morja do Bosporja in Črnega morja, ki ga obdaja z južnej vzhodne in severovzhodne strani ter sega tudi po več sto kilo-/ metrov od morja v notranjost. Drugi areal je južno od prvega v pogorju Taurus v Turčiji. Tretji, najmanjši areal pa je v osrčju Vzhodne Evrope v Voliniji in Polesju. 2h y. STRßARi ihödöösudron luttm Sweeti kalittv seiena z naravnih rastišč v Sloveniji Štiri posamezna nahajališča rumenega sleča so približno 50 km severno in zahodno od volinijskega areala^ peto pa je približno 350 km zahodno od njega. Poleg naštetih posameznih nahajališč so znana še tri v Sloveniji in eno na Koroškem. Slovenska nahajališča rumenega sleča so približno 700 km jugozahodno od najzahodnejšega (petega) posa- meznega nahajališča v osrčju Vzhodne Evrope, približno 1000 km jugozahodno od volinijsko-poleškega in približno 1000 km severo- zahodno od areala ob Egejskem morju. Nahajališča v Sloveniji so postala botanikom znana šele po zadnji vojni. Prvo je v bližini Brusnic pod Gorjanci (O g o r e v c, 1953/1954), drugi dve sta pri Boštanju ob Savi ( M a y e r , 1958). Na koroško nahajališče pri Spittalu na Lurnškem polju, kjer raste en sam grm, je prvi opozoril S t a b e r (1934). Nastanek volinijsko-poleškega areala in posameznih nahajališč rumenega sleča v njegovi bližini naj bi bil po S z a f e r j u (1954) povezan s Karpati. Po fosilnih ostankih je isti avtor ugotovil, da je rumeni sleč še v terciaru rasel v Karpatih, v pleistocenu pa se je zaradi neugodnih podnebnih razmer domnevno lahko ohranil samo po posameznih nahajališčih Vzhodne Evrope in v volinijsko-poleškem arealu. V ugodnih podnebnih razmerah je bil rumeni sleč v terciaru lahko bolj razširjen tudi po obrobju terciarnega morja na sedanjih slovenskih tleh. Po prejšnjem poznavanju razmer v pleistocenu, gledanju na terciarne relikte in možnosti, da so ledeno dobo lahko preživele na sedanjih rastiščih rumenega sleča v Sloveniji tudi termofilne in mezofilne rastline, je v splošnem veljala domneva, da je rumeni sleč v Sloveniji terciarni relikt, da pa nahajališče na Koroškem ne more biti terciarne starosti, ker je bilo v pleistocenu pod ledom. S svojim lepim in dehtivim cvetjem je rumeni sleč s številnimi sortami v vrtnarstvu že dolgo znan tudi kot okrasna rastlina in kot podlagaJ na katero cepijo zahtevnejše vrste slečev ali nji- hove sorte (B e r g, H e f t, 1969). 2. PROBLEMATIKA Ob najdbi tako disjunktnih nahajališč., kot so nahajališča rume- nega sleča v Sloveniji in na Koroškem, se med drugim nujno zas- tavlja tudi vprašanje o njihovi avtohtonosti. S t a b e r (1934) meni, da je nahajališče na Koroškem avtohtono in postglacialne starosti; z njim se strinja tudi M a y e r (1958), medtem ko A i c h i n g e r (1956) o avtohtonosti dvomi in tudi navaja upoštevanja vredne nasprotne domneve. Za rastišče pri Brusnicah že O g o r e v C (1954:274-277) domneva, da je avtohtono, Tako meni in utemeljuje za vsa tri slovenska, rastišča tudi M a y e r (1958:70-71). Med dejavniki, ki govore za avtohtonost kake rastline ali proti njej, so na prvem mestu nedvomno tiste njene posebne lastnosti, ki ji omogočajo, da v danih razmerah preživi. Rumeni sleč ima te lastnosti za približno take razmere, kakršne so na njegovih rastiščih v Sloveniji zdaj. Lahko se razrašča v normalno razvi- te , odrasle in zdrave grme, katerih vsakoletni novi poganjki večinoma normalno dozore in brez poškodb prezimijo. Odrasli grmi bogato cveto in dajejo kalivo seme, kakor ugotavlja tudi že VARSTVO f̂ R̂AVE INATiIRE COKRVATIOH)̂ VOL« 13 (19871, UUBLJAHA 27 M a y e r (1958) po mladih, iz semena zraslih rastlinah. 2e M a y e r I.e. poroča tudi o vegetativnem razmnoževanju z okore- ninjanjem pritlehnih in poleglih vej rumenega sleča na obravna- vanih rastiščih. Po lastnih opazovanjih menim, da je ta način razmnoževanja lahko tudi za rumeni sleč izdaten, vendar ne tako kot na primer za naš drugi termofilni relikt, Blagayev volčin, ki se kot nizka rastlina z okoreninjanjem pritlehnih in poleglih poganjkov v ugodnih razmerah lahko zelo hitro množi. Dejstvo, da rumeni sleč v naravi v Sloveniji v sedanjem času dobro uspeva in se razmnožuje, torej govori, da je tukaj lahko samonikla, avtohtona rastlina (apofit), če razmere v preteklosti zanj res niso bile bistveno slabše, vendar samo to še ne dokazu- je samoniklosti. Poznamo namreč tudi številne adventivne (aloh- tone) prišeljenke, ki v svojih novih razmerah pri nas tudi dobro uspevajo. Med staroselkami (arheofiti), ki so se naselile že v predzgodovinskem času, so se nekatere že ustalile in umirjeno uspevajo v vegetaciji is pretežno avtohtonih rastlin. Tako na primer pri vrstah Pl^ntago iBr/ceoIats in Arctium lappa večinoma niti ne pomislimo, da sta priseljenki, čeprav sta nekoliko tuje- ga videza. Nasprotno pa so med mlajšimi prišeljenkami (neofiti) številne vrste, ki z avtohtono vegetacijo še niso dovolj ubrano povezane. Take so na primer amorfa, robinija, več vrst zlate rozge, dresnika (Reynoutria) , drobnocvetna nedotika idr. , ki v nekaterih, sanje posebno ugodnih okoljih spodrinejo iz svojega vegetacijskega pasu večino ali veliko število avtohtonih vrst. Ce bi predpostavljali, da je rumeni sleč prišeljenka, bi ga vsekakor laže uvrstili med umirjene arheofite kakor med naštete kozmopolitske neofite, ki zlasti zaradi človekovega ali naravne- ga vpliva agresivno spodrivajo prizadeto avtohtono vegetacijo. Ze za odločitev, ali gre za neofit ali arheofit, je torej treba poleg dobrega uspavanja upoštevati še vrsto tančin, ki zadevajo rastišča, prilagodljivost in vitalnost rastline, antropogeni vpliv nanjo in drugo. Za rumeni sleč na rastiščih v Sloveniji je poleg dobrega uspevanja značilen zmeren, ne uničujoč in ne po- pustljiv konkurenčni boj z avtohtonimi vrstami, ki so prav tako pod zmernim antropogenim vplivom. Zato menimo, da ga po dolgosti bivanja na teh ali bližnjih rastiščih lahko uvrščamo vsaj med arheofite, Ne poznamo pa tudi nikakršnih resneje utemeljenih pomislekov zoper avtohtono pojavljanje rumenega sleča, ki lahko sega na naravnih rastiščih v Sloveniji tudi v začetek holocena. O njegovi avtohtonosti imamo verjetno lahko samo podobne pomis- leke kot pri Blagayevem volčinu, o katerega avtohtonosti pri nas pa večinoma ne dvomimo. Drugo pa je vprašanje reliktnosti in starosti sedanjih ali more- bitnih bližnjih rastišč rumenega sleča v Sloveniji. Po starejših raziskavah in domnevah je bilo takrat lahko že jugovzhodno ob- robje Alp, torej tudi sedanje slovensko ozemlje, ki v pleistoce- nu ni bilo pod ledom, zatočišče mezofilne vegetacije in termo- filnih vrst (F i r b a s, 1923; H o r v a t, 1959 idr.). Te naj bi se v refugijih na tem ozemlju ohranile iz toplega terciarja. Blagayev volčin, ki je sicer bolj razširjen na, Balkanu in v Karpatih, smo z rastišč v Sloveniji dolgo navajali kot značilen primer termofilnega terciarnega relikta podobno pa naj bi ve- ljalo tudi za rumeni sleč. Po rezultatih obsežnih novejših pali- noloških raziskav (ß e r c e 1 j, 1963, 9C( 1970, 1981 idr,) pa vidimo, da je bilo naše nealpsko ozenlie • času pleistocens- kih poledenitev res izven ledenikov in poraslo z vegetacijo, vendar so bile takratne podnebne razmere podobne razmeram v sedanji sibirski tajgi in tundri (Se r c e 1 j, 1981) - torej vse prej ko ugodne za preživetje rumenega sleča ali Blagayevega 28 Va STRBAR̂ ĥododepörüfi iutBUs SMisti kalitev swena z narivnih raitiič v Slovtniji volčina v njih. Za preživetje ugodnejše razmere so bile na bal- kanskih ozemljih, ki so bolj v Sredozemlju, ud ondod so se naj- brž nekatere termofilne vrste priselile k nam šele v toplejšem holocenu. Na slovenskih rastiščih rumeni sleč najbolje uspeva na plitvih, zakisanih in zmerno vlažnih tleh v redki senci. Ž e O g o r e v c (1954) in M a y e r (1958) ugotavljata, da so najlepši grmi na prostorih, kjer ni velikega drevja in goste sence. Dalje vidimo tudi, da so rastline v senci slabotnejše in tudi slabše cveto, v gosti senci pa so pomanjkljivo razvite in brez cvetja. V gosti senci v gozdu na Topolovcu nad Boštanjem, na primer, najdemo velike grme rumenega sleča, ki hirajo, ne cveto več in okrog sebe nimajo podmladka. Domnevam, da so zrasli, ko je bil gozd še svetlejši in da bodo kot zadnji na svojem prostoru odmrli, če se svetlobne razmere ne izboljšajo. Podobna nihanja opažamo v naših razmerah tudi pri bodiki (Ilex aquitoliam) , Blagayevem volcinu, širokoIisti lobodiki (Ruscus hypoglossum) in nekaterih drugih rastlinah. Zato v nasprotju z O g o r e v c e m (1954:274) me- nim, da bi, po sedanjih razmerah sodeč, hudo in neprestano za- senčenost rastišč rumenega sleča v bukovih, hrastovih, kostanje- vih in drugih gozdovih morda lahko šteli med pomembne vzroke za zmanjševanje areala in posameznih rastišč tudi v preteklosti. Za dolgotrajnejše preživetje kake vrste v določenih razmerah in za možnost avtohtonega pojavljanja je poleg drugega nedvomno zelo pomembna in odločilna tudi njena sposobnost razmnoževanja, o tem, kako je prilagojena danim razmeram, pa veliko zvemo tudi iz njenega cvetenja in plodenja ter količine in kalivosti seme- na. Prav zaradi tega smo se zadnja leta posvetili tudi ugotav- ljanju kalivosti semena rumenega, sleča z naravnih rastišč v Sloveniji. Menim pa, da je kalivost semena rumenega sleča v slovenskih naravnih rastiščih najbrž koristno poznati tudi v zvezi z morebitno uporabo sleča v vrtnarstvu. 3. MATERIAL Seme za kalitvene preskuse smo jemali z naravnega rastišča pri Brusnicah pod Gorjanci (kostanjevo-hrastov gozd, 300 m n.m., zahodna ekspozicija) in z rastišča pri Boštanju ob Savi (kos- tanjev o -bukov in hrastov gozd, 300 m n.m., severovzhodna ekspo- zici ja) . Delali smo s semenom sedmih let (1972-1978) z rastišča pri Boštanju in dveh let (1974 in 1977) z rastišča pri Brusni- cah. Kot ugotavlja tudi že M a y e r (1958), dozoreva seme zelo pozno jeseni, glede na vremenske razmere pa se čas enake zrelosti semena med posameznimi leti 1ahko razlikuje tudi za tri tedne. Plodne glavice se večinoma odpro v zadnji tretjini novembra in seme se v nevetrovnem vremenu iz njih strese na tla v neposredni bližini plodečega grma. Ob dozorevanju plodov postajajo listi navadno že rožnati, ob zrelosti plodov pa so živahno vinsko rdeči ali jih večinoma ni več na rastlini„ Po naših desetletnih opazovanjih (1971-1980) so bile rastline na rastišču pri Boštanju opazno bolj plodne kakor na rastišču pri Brusnicah. Ko so v tem času rastline pri Boštanju vsako leto bolj ali manj dobro semenile, je bilo na rastlinah pri Brusni- cah nekatera leta zelo malo plodov in semena. Leta 1973 in 1978 pri Brusnicah nismo našli niti enega plodu s semenom. Tako nam VARSTVO umm IMATÜRE CÖMSERVATIOHI ̂ VOL. 13 (1987) 5 UySUANA 29 je lahko razumljivo, z-akcij tudi O g o r e v c (1954: 275) med dveletnim opazovanjem rastlin pri Brusnicah tam ni mogel najti semena.• Zrelo seme za poskuse smo nabirali 28.11.72, 22.10.73, 5.11,74, 23.11.75, 22.11.76, 26.11.77 in 3.12.78. V zadnji tre- tjini novembra smo praviloma pobirali že skoraj v celoti porja- vele in navadno deloma odprte plodove. Se ne odprti so se začeli v sobnih razmerah v nekaj dneh eksplozivno odpirati. Decembra smo v glavnem nabirali le seme iz že odprtih plodov. Oktobra nabrani plodovi so bili v svojem zgornjem delu že porjaveli, v spodnjem pa še zeleni in vsi zaprti» V sobi so taki plodovi v nekaj tednih v celoti porjaveli, se odprli in dali dobro dozore- lo in kalivo seme. Za kvalitetne preskuse smo jemali dobro dozorelo in normalno razvito, polno seme (gledano pri lO-kratiii povečavi) . Seme je razmeroma majhno, sploščeno in krilato, s krilci 2-4 mm dolgo in 1-1,5 mm široko. Osrednji del semena je bolj ali manj pravilno ali nepravilno elipsast do ovalen, (1,3) 1,5 (1,8) mm dolg, (0,6) 7-8 (1) mm širok in O,2-0,3 mm debel. Izjemoma je seme skoraj okroglo ali nepravilno kvadratasto in približno 1 mm široko. V vzorcu dne 28. 11.72 pri Boštanju nabranega semena je 7.500 zrelih, sobno suhih semen tehtalo 1,4184 g, gramsko število tega semena rumenega sleča je torej 5.288 semen. 4. METODIKA 4.1. Kalilnik in potek kalitvenih preskusov Za kalitvene preskuse -p—:-abljamo posebej v ta namen adaptirani pokončni 750-litrski hiaailnik LTH. V njem je mogoče uravnavati toploto in svetlobo„ Seme dajemo na filtrirni papir^ ki je v petrijevkah. Petrijevke so med preskusom pokrite. Voda prihaja v vsako petrijevko pose- bej po stenju, ki izhaja iz dna petrijevke in se namakn v vodi v posodi tik pod polico s petrijevkami. Voda, ki prihaja v petri- jevko po stenju, vlaži filtrirni papir in zrak. Tako je v petri- jevkah nepretrgoma (razen ob štetju) stoodstotna vlažnost. Kalilnik po potrebi osvetljujeta dve pokončni, na nasprotnih stenah pritrjeni fluorescenčni žarnici tt F BB-40 W 4500"" K5 ali Sylvania GRO-LÜX F 40-GRO. Kalitveni preskusi v temi potekajo v istem kalilniku. Petrijevke s semenom so v temi v posebej pri- pravljenih škatlah. Večina preskusov je potekala pri temperaturi 1B-20®C, le pri- bližno 45 vzporednih preskusov tudi pri 8~10^C. Vsi preskusi pri obeh temperaturah so potekali hkrati na svetlem in v temi. 4.2. Shranjevanje semena Seme smo dajali kalit takoj po nabiranju ali pa smo ga shranje-' vali takole: - na suhem, pri sobni temperaturi, v petrijevkah ali papirnatih vrečkah; 3Ö V, STRBARi ̂ kößdindrün him Switi kalitev seiena i ruravnih rastilž v Sloveniji - na suhem, pri temperaturi v petrijevkah ali papirnatih vrečkah ali v pesku; - na vlažnem, pri temperaturi 1-4'̂ 'C, v pesku; - v pesku, v zaprtih gredah na prostem. Kako smo shranjevali seme, preden smo ga dali kalit, povejo diagrami in tabele pri posameznih preskusih. Enako velja za seme, ki smo ga dajali kalit takoj po dozoritvi in nabiranju. 4.3. Predhodna obdelava semena Nekaj semena smo dali kalit brez predhodne obdelave ali takoj, ko je dozorelo in smo ga nabrali, drugo pa smo med tem različno dolgo in v različnih razmerah predhodno obdelovali. Seme smo, preden smo ga dali kalit, dali za določen čas (podrob- ni podatki so v diagramih in tabelah) na hladno (1~4°C), če je bilo prej na toplem, ali smo ga stratificirali (vlažno, 1-4°G), če je bilo prej na suhem ali toplem. Ker je šlo za ugotavljanje kalivosti semena rumenega sleča v kolikor mogoče naravnih razmerah, ga, preden smo ga dali kalit, nismo predhodno obravnavali z učinkovinami. 4.4. Starost semena Pri kalitvenih preskusih smo uporabljali od popolnoma svežega semena, ki smo ga dali kalit takoj po dozoritvi, do semena, starega 5 let in 9 mesecev. 4.5. Trajanje posameznih preskusov in štetje vzklilega semena Vsako kalitev smo spremljali 5-6 tednov. Prvič smo vzklilo seme šteli in odstranjevali praviloma 10. do 12. dan po tem, ko smo ga dali kalit, sicer pa med 9. in 15. dnevom. Kalitev semen, ki smo jih dali na svetlobo, smo ugotavljali pri dnevni svetlobi ali svetlobi nezastrte 60- do lOö-watne žarnice. Kalitev semen, ki smo jih dali v temo, smo praviloma ugotavljali pri slabotni rdeči temnični svetlobi, pa tudi pri slabi svetlobi zastrte navadne žarnice. 5. REZULTATI 5.1. Kalitev semena v temi in pri 8~10^G Diagrami in tabele prikazujejo samo rezultate kalitvenih presku- sov pri temperaturi 18-20^C na svetlem. V temi seme ni kalilo. Prav tako tudi ne pri temperaturi S-IO'̂ 'C. Seme v temi je izjemoma kalilo šele po večkratni kontroli, ko je verjetno zaradi neprevidnega ravnanja pri pregledovanju bilo dovolj dolgo na svetlem. Seme, ki smo ga dali kalit v temo in smo ga po pet- do šestte- denskem preskusu prestavili na svetlo, je praviloma normalno VARSTVO mm IMRE MERVATION), vol. 13 (1987), LJUBLJANA 31 kalilo. Seme J ki je bilo dano kalit, pri S-IO'̂ 'C in smo ga po prvotnem preskusu prestavili na 18-20"='C na svetlo, je praviloma normalno kalilo. Seme, ki smo ga po prvotnem preskusu v temi ali na hladnem prenesli na svetlo ali toplo, izjemoma ni kalilo, ker se je med dolgotrajnim preskusom verjetno poškodovalo. 5.2, Kalivost semena Kalivost semena prikazujejo diagrami 1-7. Na enem diagramu je prikasana kalivost semena istega vzorca, vendar v različnih letih in a različnim obravnavanjem semena. Kalivost semena je v splošnem zelo dobra, saj dosega pri svežem semenu z obeh rastišč tudi v eksperimentalnih razmerah 90-100%. Na diagramih je na ordinati kalivost v procentih, na abscisi pa starost semena v letih in mesecih; z različnimi vzorci stolpcev so prikazani različni načini shranjevanja in predhodre obdelave semena; šte- vilke nad stolpci pa označujejo čas predhodne obdelave v dnevih. 5.2.1. Starost semena in kalivost Na diagramih 1-7 se vidi, da je kalivost semena z rastišča pri Boštanju prvi dve leti praviloma zelo dobra. Po dveh letih dose- ga še več kot 90% (diag. 3/1V, 4/VIII, 6A/C, XXXI).Tudi po 3,5 letih je kalivost še lahko 90% (diag. 5/XIII, XXXIII, XXXIV). Nad 80% pa dosega celo po 4 letih in 7 mesecih (diag. 4/XXXIV). Nad 60 in 70% semena dobro kali še po 4 letih in 5-9 mesecih (diag. 4/XXXII, XXXIII, XXXV). Nad 50% semena kali v ustreznih razmerah praviloma do 4,5 leta (diag. 4/XI, XIII, XVI, XXXII- XXXV). Kalivost se zelo zmanjša pri petletnem semenu, saj smo ugotovili samo kalivost 6-12% (diag. 3/VIII, IX). Po naših ugotovitvah je kalivost semena rastlin z rastišča pri Brusnicah v splošnem nekoliko slabša kakor z rastišča pri Bo- štan ju (diag. 6Ä in 6B). V eksperimentalnih razmerah smo ugoto- vili 90-odstotno kalivost samo pri 1 mesec starem semenu z naha- jališča pri Brusnicah (diag. 6B/XVI). Že po 2,5 letih se je kalivost semena iz istega vzorca zmanjšala na 10-30% (diag. 3/ II-IV), po 3,5 letih pa ni segla nad 10% (diag. 3: Brusnice/VI, VII). Vendar na podlagi maloštevilnih poskusov s semenom dveh let z rastišča pri Brusnicah ne moremo delati splošno veljavnih sklepov. 5.2.2. Shranjevanje semena in kalivost Na kalivost do dveh let starega semena način shranjevanja skoraj praviloma ne vpliva bistveno (diag. 2/VI, XXII-XXIV, XXXI; diag. 5/1, II, XII, XIII, .XXXVI, XXXVII; diag. 6A/I-VI, XIX-XXIV, XXV-XXIX, XXXVI-XL; diag. 6B/I-XX). Za starejše seme pa velja, da suho ohranja kalivost nekoliko bolje na hladnem (1-4"C) kakor na toplem (20«C), (diag. 4/X-XV, XXXII-XXXV; diag. 5/X~XV, XXX-XXXV; diag. 6A/VII-XII, XXX-XXXV). Shranjevanje semena na hladnem (1-4®C) in vlažnem se pri rumenem sleču praviloma ne obnese dobro. Vendar je seme Boštanj 1973 tudi tako imelo več kot 50-odstotno kalivost še po dveh letih (diag. 2/XXXIV-XXXV), seme iz Brusnic 1974 pa več kot 80-odstot- no dlje kot 1 leto (diag. 3: Brusnice/XVII-XIX). Seme, shranjevano na vlažnem v zaprti gredi na prostem ob za- dostni svetlobi, praviloma vzklije že prvo pomlad, zato tako shranjevanje za daljšo dobo ni primerno. 32 V. STRSARi ihüdodetidron Mm S«gtf kslitev sMwa i nanvnih rastišč v Sloveniji 5.2.3. Predhodna obdelava semena in kalivost Stratificiranje (vlažno, 1™4°C) in predhodna obdelava prej na toplem shranjevanega semena pri nižjih temperaturah ( ) n a kalivost semena nima opaznejšega vpliva niti pri mlajšem (diag. 1/1, II in IV; diag. 2/XXV in XXXI; diag. 6A/IX-XI, XIII-XV, XVI-XVIII) niti pri starejšem semenu (diag. 5/XII-XV, XVI-XVIII, XIX-XXI; diag. 4/ XII-XV, XVI-XVIII, XXII-XXIV; diag. 3/VIII- XIII, XIV-XV). (Semena, prikazana v diag. 3/XIV, XV, so bila shranjevana na suhem in toplem, predhodno obdelana pa so bila na suhem in hladnem pri l'~4°C). Pri opravljenih preskusih tudi nismo mogli ugotoviti, da bi na kalivost kakorkoli zaznavno vplival čas predhodne obdelave (di- ag. 2/IX-XXI; diag. 6A/XIV, XV, XVI-XVIII; diag. 7/VII-IX, X- XII; diag 5/XVI-XVIII, XIX-XXI; diag. 3: Brusnice (VIII-XII). 5.3. Hitrost kalitve Hitrost kalitve pove, v kolikšnem času vzklije določen procent (količina) kalivega semena, potem ko ga damo kalit. 5.3.1. Starost semena in hitrost kalitve Ce vzamemo v tabeli 1 za merilo 50% vzklilega kalivega semena, vidimo, da sveže ali do 14 mesecev staro seme (št. 0-4) doseže ta procent v 12-17 dneh; 27 do 50 mesecev staro seme (št. 5-7) doseže ta procent v 24-27 dneh; 55 do 65 mesecev staro seme (št. 8-9) pa potrebuje 35-39 dni. Vidimo, na primer, da pri 82~odstotno kalivem semenu (št. 2 in 7) in starostni razliki 4 leta mine, da vzklije 50% kalivega semena, pri mlajšem semenu 16, pri starejšem pa 28 dni. Mlajše torej porabi 57%, starejše pa 100% časa. Iz prikazanega je jasno, da je hitrost kalitve starejšega semena rumenega sleča dosti manjša od hitrosti mlajšega semena. 5.3.2. Shranjevanje semena in hitrost kalitve Analiza opravljenih kalitvenih preskusov, ki je tukaj ne prika- zujemo podrobneje, kaže, da način shranjevanja semena (suho- toplo, suho"hladno, vlažno-hladno) ne vpliva bistveno na hitrost kalitve semena. Tabela 2 prikazuje za primer tri pare preskusov enako starih, različno shran j evanih semene istega vzorca, ki to trditev potrjujejo. 5.3.3. Predhodna obdelava semena in hitrost kalitve Podobno kot pod 5.3.2. tudi tukaj ne navajamo podrobnih analiz kalitvenih preskusov. Tabela 3 prikazuje rezultate treh kalitve- nih preskusov O do 5,6 mesecev starega, različno dolgo predhodno obdelanega semena is istega vzorca. Semena, ki smo jih dali kalit takoj po dozoritvi, in ra?.lično dolgo predhodno obdelana semena so kalila približno enako hitro. Po teh in drugih presku- sih sklepamo, da v tabeli 1 prikazani načini predhodne obdelave ne vplivajo bistveno na hitrost kalitve semena. V«STVO NARAVE IHftTURE COHHERVATIOHI ^ VOL. 13 (1987), LJUBLJANA 33 Tabela 1 Starost semena ruirtenega slečas hitrost kalitve i n kali t veni obroki Tabelle i Rhododenör 01' luteuMß das Safrssnalter - die Kei ffischnel 1 i gkei t und die Keir raten . Shranjevanje Hitrost Kal i t veni st. Letni k Starost suho 5 Kal i vost kal i t VB obroki (mesec) 18-20-C 7. (dnevi) (dnevi; Mo. Jahrgang Alter Lagerung Kei m-f ähi gkei t K e i m s C h n e 1 -Kei ffiraten (Monate) Trocken ligkeit (Tage) (Tage) 0 1975 0 76 17 18 i 1974 0,5 + 93 14 14 2 1974 2 + 82 16 14 3 1975 3 •f 75 12 12 4 197B 14 84 15 19 5 1974 27 + 72 27 33 6 1974 42 + 72 24 32 7 1975 50 + 82 27 33 8 1975 55 60 40 35 9 1974 65 + 6 39 39 5.4. Kalitveni obroki Kalitveni obroki prikazujejo v procentih izraženo količino vsega v preskusu vzklilega semena posameznih vzorcev, ki vzklije v časovnih enotah med dvema kontrolama preskusa. Krivulje kalitve- nih obrokov tako kažejo s svojim kalitvenim vrhom tudi čas (dne- ve) od dne, ko smo dali kalit seme, v katerem vzklije največ semena (to lahko koristi pri setvah semena rumenega sleča v uporabne namene). 5.4.1. Starost semena in kalitveni obroki Tabela 1 prikazuje kalitvene obroke 0-65 mesecev starega, sveže- ga ali na suhem pri 18~-20̂ C shranjevanega semena. Da je seme doseglo kalitveni vrh, je potrebovalo najmanj 12 dni (=31% mak- simalnega časa) in največ 39 dni (=100% porabljenega časa). Nekaj mesecev (0,5-3) staro seme doseže kalitveni vrh v 31-36% maksimalnega časa, enoletno seme v 49%, pri več let starem seme- nu pa se poraba časa s starostjo semena zelo veča. Sveže (nič shranjevano) seme je za kalitveni vrh potrebovalo 46% maksimal- nega časa; velika poraba časa gre pri svežem semenu verjetno na račun dozorevanja. 5.4.2. Shranjevanje semena in kalitveni obroki Iz tabele 2 vidimo, da je v treh parih kalitvenih preskusov z enako starim, do nastavitve različno shranjevanim semenom na toplem (18-20«C), seme v vseh treh primerih potrebovalo do ka- litvenega vrha nekoliko manj (11-17%) časa kakor seme, shranje- vano na hladnem (1-4^C). 54 V« STRßARi ihododindron iüttM Smeti kslitev geiena 2 naravnih r is t i id v Sloveniji Is prikazanih in drugih opravljenih preskusov ugotavljamo, da se kalitveni obroki na omenjene načine različno shranjevanega seme- na med seboj ne razlikujejo bistveno in da seme doseže svoj kalitveni vrh v približno enakem času po nastavitvi. T a b e l a 2 S h r a n j e v a n j e s e m e n a r u . i n e n e g a s l e č a ; h i t r o s t k a l i t v e i n k a l i t v e n i o b r o k i T a b e l l e 2 Khvöoöei: ar on luteus^ d i e S a s n e n l a g e r u n g ~ d i e K e i m s c h n e H i g k e i t u n d d i e K B i m - r a t e n S h r a n j e v a n j e S u h o V I a z n D H i t r o s t K a l i t v e n i S t . L e t n i k S t a r o s t ie~20°C 1 - 4 ° C 1 - 4 ° C K ä l i v o s t k a l i t v e o b r o k i ( m e s e c i ) /. \ d n e v i ) (dnevi) H o . J a h r g a n g A l t e r L a g e r u n g K e i f r i t ä ™ K e i m s c h n e l - K e i l i r a t e n ( M o n a t e ) T r o c k e n F e u c h t h i g k e i t l i g h e i t ( T a g e ) 1 8 - 2 0 - C 1 ~ 4 ° C i - 4 ® C ( T a g e ) i 1 9 7 3 2 5 4- 6 0 1 9 1 6 , 5 2 1 9 7 3 2 6 •f 67 1 9 19 3 1 9 7 5 3 0 + 7 6 1 5 17 4 1 9 7 5 3 0 4- 6 0 1 7 1 8 5 1 9 7 6 4 2 •i- 9 2 1 4 1 2 , 5 6 1 9 7 6 4 2 + 9 0 1 6 1 5 T a b e l a 3 P r e d h o d n a o b r a v n a v a s-ssTiena r u i r s e n e g a s l e 'ča; h i t r o s t k a l i t v e i n k a l i t v e n i o b r o k i T a b e l l e 3 Rhvdoderrdr on i u t e o i : d i e S a m e n v o r b e h a n d l u n q - d i e K e i m s c h n e l l i g k e i t u n d d i e Kei??,-- raten S h r a n j e v a n j e P r e d h o d n a cbdelava H i t r o s t K a l i tvsni St. L e t n i k S t a r o s t s u h Q d n e y 1 v l a ž n o d n e v i K ä l i v o s t k a l i t v e D b r o k i ( m e s e c i ) i8-20«C 1 - 4 « C X ( d n e v i ) (dnevi) H o . J a h r g a n g A l t e r L a g e r u n g ' A i r b e h a n d e l t K e i m t a - K e i f f i s c h e l - K e i r n r a t e n ( M o n a t e ) T r o c k e n T a q e F e u c h t T a g e higkeit 1 i q k e i t ( T a g e ) ie-20«C 1-4°C X ( T a g e ) i 1 9 7 4 0 0 0 0 0 9 2 14 14 2 - 1 , 3 0 0 4 2 9 2 14 1 5 3 0 5 . 6 + 16 ^ 1 5 6 8 1 1 3 1 6 5.4.3. Gas predhodne obdelave semena in kalitveni obroki Tabela 3 prikazuje rezultate treh kalitvenih preskusov O, 1,3 in 5,6 mesecev starega semena iz istega vzorca. Seme sa prvi pre- skus smo dali kalit že dan po nabiranju, za drugega smo ga pred nastavitvijo stratificirali (vlažno 1™4°C) 42 dni, sa tretjega pa 156 dni, Nestratificirano seme je potrebovalo do kalitvenega vrha 6% manj časa kakor 42 dni stratificirano in 12% manj kakor 156 dni stra- tif icirano . VARSTVO nmm (MAJORE CONSEBVATIÖHI , VOL. 13 (1987), yUBUANA • 35 Omenjeni "trije in drugi preskusi so sicer pokazali razlike med kalitvenimi obroki nestratificiranih in različno dolgo stratifi- ciranih semen rumenega sleča, vendar so razlike majhne in se jih tudi ne da zanesljivo pripisati vplivu stratifikacije. 6. ZUSAMMENFASSUNG Rhiidod&ndron luteum Sweet Keimung des von natürlichen Standorten in Slowenien 7 stammenden Samens 0. Allgemeine Feststellungen - Die zehn Jahre dauernde Beobach- tung des Rhododendron luteum auf natürlichen Standorten in Slo- wenien hat gezeigt, daß die Pflanzen un\er normalen Bedingungen gut gedeihen. Durch generative oder vegetative Vermehrung ent- standene neue Pflanzen entwickeln sich gut zu mehrere Meter hohen und mehrere Meter breiten Sträuchern, deren Austrieb im Herbst gut ausreift. Erwachsene Sträuchern blühen in der Regel jahrlich, der Samen reift aus und ist keimfähig. Schaden durch Winterfröste wurden nicht beobachtet. Doch ist Rhododendron luteum empfindlich fur Spätfröste, die den Austrieb beschädigen oder vernichten können. In den Jahren 1973 und 1978 haben die Spätfröste die austreibenden und teilweise schon blüh- enden Sträucher auf dem Standort bei Brusnice so stark beschä- digt, daß die Samenbildung ausblieb. Auf dem Standort bei Boš- tanj erlitt Rhododendron luteum auch in diesen zwei Jahren kei- nen Frostschaden. Ein Gramm Zimmertrockener Samen vom Standort bei Bostanj enthaltet 5.288 Samen (gesammelt am 28.11.1972). 1. Einfluß von Licht und Warme auf die Keimung des Samens von Rhododendron luteum - Die Optimale Keimtemperatur fur Rhododen- dron luteum wurde nicht gesucht. Es wurde nur festgestellt, daß frischer und in der beschriebenen Art gelagerter und vorbehan- delter Samen bei 18 bis 20'̂ C gut keimt und daß er bei 8 bis 10°C nicht keimt. Der Samen keimt nur im Licht, bei Tageslicht oder künstlicher Belichtung. Rhododendron luteum ist also ein Licht- keimer, der bei Temperaturen unter 10°C in den beschriebenen Vehältnißen nicht keimt. 2. Keimfähigkeit des Samens - Die Keimfähigkeit des Samens von den Standorten bei Brusnice und Bostanj ist in der Regel sehr gut. Frischer Samen keimt auch in Experimentalverhältnißen zu 90 bis 100 Prozent (Diag. 1-7). 2.1. Alter des Samens und seine Keimfähigkeit. Mit dem Alter vermindert sich die Keimfähigkeit des Samens, doch bleibt trotz der kleinen Endospermmenge die verhältnismäßig hohe Keimfähig- keit mehrere J ahre erhalten. Auch 2 Jahre alter Samen keimt zu über 90 Prozent; der Same aus dem Jahr 1976 hat auch nach 35 Monaten Lagerung die 90-prosentig Keimfähigkeit noch übertro- ffen. Die Keimfähigkeit von über 80 Prozent erreicht ausnahms- weise 55 Monate alter Samen. Nach 54 Monaten betragt die Keim- fähigkeit in der Regel über 50 Prozent. Über 60 Monate alter Samen ist nur noch zu 6 bis 13 Prozent keimfähig. Die Keimprobe der Jahrgänge 73 und 77 vom Standort bei Brusnice erwies eine etwas geringere Keimfähigkeit als beim Samen von Bostanj. 34 V. STRSARi tliodedwdreR iuttui S^eeti kalitev stieni 2 narivnih ristišt v Sioviniji 2.2« Samenlagerung und Keimfähigkeit. Die Lagerungsweise (18 bis 20°C, trocken; 1 bis trocken; 1 bis feucht; stratifi- siert in einem Beet im Freien) des Samens hat die Keimfähigkeit der bis zu 24 Monate alter Samen nicht bemerkbar beeinflußt. Älterer Samen, der trocken gelagert wird^ bleibt bei kühler Lagerung (1 bis 4°C) etwas länger keimfähig als bei Zimmertempe- raturen (18 bis 2ö°C). Die Keimfähigkeit des stratifiaierten Samens (1 bis feucht) vermindert sich schneller. 2.3. Vorbehandlung des Samens und Keimfähigkeit. Der trocken und Warm gelagerte Samen (18 bis 21 ^C) wurde vor der Keimung stra™ tifiziert (1 bis feucht) oder trocken und kühl (1 bis von 10 bis zu 355 Tagen vorbehandelt. Es könnten keine wesentli- chen Unterschiede in der Keimfähigkeit von vorbehandelten und nichtvorbehandelten Samen festgestellt werden. 3. Keimschnelligkeit - Durch Keimproben mit frischem Samen und bis zu 65 Monate altem Samen wurde bezeugt.j daß die Keimschnell- igkeit des Samens von Rhododendron luteum mit dem Älter bedeu- tend zurückgeht. Fur die Keimung von 50 Prozent des keimfähigen Samenswaren zum Beispiel bei 0,5 bis zu 3 Monate alten Samen 31 bis 36 Prozent der Zeit erforderlich, bei 27 bis zu 55 'Monate altem Samen 82 bis 84 Prozent^ bei 65 Monate altem Samen 100 Prozent der Zeit (Tab. 1). Es ist festgestellt worden, das die Lagerungsweise (trocken bei 18 bis 20°C, trocken bei 1 bis 4«C, feucht bei 1 bis 4-C, feucht in einem Beet im Freien) von 25 bis zu 42 Monate altem Samen die Keiiiischnelligkeit nicht wesentlich beeinflußt (Tab. 2). Auch bei der Keimschnelligkeit von 0 bis zu 5^6 Monate altem Samen, der vor der Keimung 0 bis 156 Tage feucht bei 1 bis 4^C vorbehandelt wurde, konnten keinerlei wesentlichen Unterschiede festgestellt werden (Tab» 3). 4. Keimraten - üm den Keimungshohepunkt, an dem der Großteil des keimfähigen Samens keimt; su erreichen^ waren bei 0 bis 65 Mona- ten altem Samen, der früher bei 18 bis 20®-C aufbewahrt wurde^ 12 bis 39 Tage erforderlich« Bis zu einige Monate alter Samen ereicht den Keimungshöhepunkt in 31 Prozent der Maximalseit, 65' Monate alter Samen braucht 100% der Maximalzeit (Tab, 1). önter den Keimraten von unterschiedlich gelagertem Samen • (tro-- cken, 18 bis 20^C; trocken bei 1 bis 4°C, feucht bei 1 bis feucht in einem Beet im Freien) konnten keine wesentlichen ün~ terschiede festgestellt werden (Tab. 2). Geradeso hat auch der unterschiedlich lange (von 0 bis su 156 Tagen) stratifizierte (feucht bei 0 bis 4'̂ C} Samen annähernd dieselbe Zeit gebrauch um den Keimungshöhepunkt su errelehnen (Tab. 3). 5. Schlußfolgerung ™ RhododBndron luteum wächst sich auf dis- junkten natürlichen Standorten bei Brusnice und bei Bostanj in Slowenien an genug hellen Stellen zu normal entwickelten und gesunden Sträuchern aus. Der Austrieb reift im, Hcärbst genügend ausj Winterfröste schaden den Pflanzen nicht, doch können Spät- fröste zur Austriebszeit und Blüte^seit die Sarnenbildung verhin- dern. In normalen Verhältnißen blühen die Sträucher gut, auch die Samebildung ist reich. Die Keimfähigkeit des frischen Samens ist auch im Experimentalvea^ältnißen in der Regel über 90 Pro- zent. Mit dem Alter des Samens fallt die Keimfähigkeit, doch ist VARSTVO mmm mATURE COHSERVATIOH), VOL. 13 (1987), IMimk 37 noch über 3 Jahre alter Samen zu über 90% keimfähig. Die Keimfähigkeit von 4,5 Jahre altem Samen beträgt in der Regel über 50 Prozent, ausnahmsweise auch über 80 Prozent. Im Dunklen und bei Temperaturen unter lO^C keimt intakter Samen nicht. Der Samen keimt gut bei natürlichem oder künstlichem Licht bei 18 bis 20^C. Die Keimschnelligkeit nimmt mit dem Alter des Samens ab. Weil die Sträucher von Rhododendron luteum auf natürlichen Standorten in Slowenien regelmäßig und reich fruchten und der Samen keimfähig ist, kann festgestellt werden, daß die Standort- verhältniße fur diese Art gunstig sind. Mit der Voraußetzung, daß diese Verhältniße auch in vergangenen Zeiten nich wesentlich schlechter gewesen sind, ist die Vermutung zuläßig, daß Rhodo- dendron luteum auf diesen Standorten und in ihrer nahen Umgebung sich so reichlich durch Samen vermehrt hat, daß es sich hier als echte autochtone Art ohne ünterbrechnung erhalten hat. 7. LITERATURA Aichinger, E., 1956: Die Exkursion zu Rhododendron luteum Sweet ober Pusarnitz im Räume des Lurnfeldes. Angewandte Pflanzensoziologie, Hf. XVI, 36-37, Wien. Berg, J. & L.Heft, 1969: Rhododendron und immergrüne Laubgehölze. VEÜ Stuttgart, 284 str. Firbas, F., 1923: Pollenanal^tische Untersuchungen einiger Moore der Ostalpen. Lotos 71, Prag. Horvat, I., 1959: Die Pflanzenwelt Südosteuropas als Ausdruck der erd - und vegetationsgeschichtlichen Vorgänge. Acts Soc. bot. Poloniae 28(3), Krakow. Mayer, E., 1958: Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp. Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razred IV, 41-83, Ljubljana. Ogorevc, M., 1953/1954: Pontska azaleja pod Gorjanci. Proteus 16, 274-277, Ljubljana. Staber, R. , 1934: Rhododendron -f IBvum Don und andere Pflanzenneuheiten in Oberkärnten. Carinthia II, Klagenfurt. Szafer, W., 1954: Pliocenska flora okolic Czorsztyna i jej stosunek do plejstocenu. Inst. Geolog. Prace 11. Sercelj, A., 1967: Die Waldentwicklungsdynamik im südost-Alpenraum in palynologischer Sicht. Referat am Sympos. IVV, Rinteln, 459-467. Sercelj, A., 1963: Razvoj würmske in holocenske vegetacije v Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU, 7, 363-418, Ljubljana. Sercelj, A., 1970: Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU, 13 (7), 211-249, Ljubljana. Sercelj, A., 1981: Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline. Geologija 24/1, 129-147, Ljubljana. 38 y. STRBARž ̂höMn̂ roti intgui Sweet! kalitev sBiwa t naravnih rastiše v Sloveniji predtretirano dni / vorbehandelt tage 11 03 o 1 11 i 03 l l l l l l l L l l l l l eOBl-SHEHS 1 BE22~-̂ 1222567345557 134234455 3 6223— starost seneo / sanenalter VZOREC MUSTER r SEME / SRMEH ' SHRRNJEUflN. lE/LHBERUHG P̂REDTRETIRRHJE/UORBEHflNDLUHG SUHD/T ROCKEH ULflŽNO/FEUCHT̂ SUKO/TROCKEN ULRŽNO/FEUCHT i i F f i "d ] • 4 "iri 1 - r i ; •lil - <211 # f" # • ^ # # 1 # f / < € — # 1 # Diag. 1,2 - HhoQoöeudr Ofi luteu^i Boštanj 1972, Boštanj 1973 uiaQ. 1,2 - Rbododeridr or^ luteusi Božtenj 1972, Boštanj 1973 VÄRSTVD NARAVE (NATURE COraVATIDN), VOL. 13 (1987), LJUBLJANA 39 'f. predtretirano dni / uorbehandelt tage B222S33555555 1134e3fi3567a9 QOQQeOOeOQll 1EE345555645 QB08-J 3 7 7 7 — starost senen / sanensitsr 100 .. 50 1 80 Ol m S B 5 B . 4 B & .2 30 j—ä Z 20 10 8 predtretirano dni vorhehandelt tage IMS UJ u yi SS5 t3£ 0H22333 OBOBeill 1111-J 3355567 33456456 1HH3— l/t m m ^ C starost seneo / saneoalter E' i a g. v3 - R h o d o ö e n d r o n luteum Boštanj 1974, Brusnice 1974 D i a D . 3 - /V h o d o d e ?/ d r o r/ i u t e u w i Böstanj 1974, Brusnice 1974 40 V, STRBARi Rhododifi^rüfi iutm SmBtt kalitev seiena z naravnih rastišč v Siovtniji Z J.ÖÖ r 9B m •s, 88 , i 70 'Z 6B ^ 5B 48 0 30 1 2B 10 O predtretirano dni / vorbehandelt tage m rs« o m o e: Ô GJ ^ VI m m 111SE2S2444444 444 8BB444 B88 24522456245679 679 345679 345 11124444 24565679 B08GS~ 11223" starost senen / sanenslter Diaq. 4 - i^hodoöeiidr oh luta-ursi BDŽ-tanj 1975 Diag» 4 - Rhod&d sndr ors luteu^i Bcštanj 1975 VftRSTVo nmm SKATUBE conserwtioii) , VDL. a LJUBUftNft prcdtrctirano dni / varbchandelt tage SU JC Ol x: OJ m M ioo - . 90 80 7B .. 60 50 48 20 iO e K: 't 1 A. 001111111333333 451H3456724568g •h ¥ I Vj- 333 ms B0111111333333 45123456245689 BBaaii-' 1H4524— starost senen / sanenaiter SEflE / SRNEH SHRflNJEUflNJE/ LflOERUNO SUHO/ 18 - "(; ROCKE« 4 1 ULRŽNO/FEUCHT ! - 41; -111 • (211 't PREDTRETIRRHJE/UORBEHflHDLUHG SUHO/TROCKEM ULRŽHO/FEUCHT Biag. 5 - Rhodo'ieinir ot: Juteuwi Božtanj 1976 Diag. 5 - Rhudodericlr on luteus: BDštanj 1976 42 V. STRSARi BoMendroti liiim Snesti kalitev seafna z naravnih rast ižč v Slovsniji predtrctirano dni / vorbehandelt tage 100 . ^ 50 . i 80 cn •H- 70 .S 60 GJ Z t; 40 0 1 20 10 i •fj s QBBQB02HHaH2 123456245679 HH2 67 S BBBQBB 234567 8BSQBe22eS2 12456245639 e OB000-J 12456 starost senefi / sawenaltcr SEIIE / SRMEH .SHRRHJEUfiH. SÜHO/̂ RDCKEH 18 • i'i i; E/Lar£RUNC IILHŽNO/FEUCHT PREDTRETIRfiNJE/UORBEHftlDLUHG SUHO/TROCKEN ULfiŽHO/FEUCHT • # # # Diag. 6A - iUiododendroi' luteum Boštanj 1977 Diaq» 6A - fihododenor oii luteu^i Šoštanj 1977 vftRSTvo mm iwüre mseevatiömi, vol. is imn, yyBüANA 43 predtret i rano dni / vorbehsodelt tage fS« m m DBBBB B0BS8 BBBBB BBBBB 12456 23456 12456 12456 ? I ^ ÜT fX. m CJ ta m OJ 111111 245679 111 111 1 1 1 1 - ' 679 679 5 6 7 9 — starost sepiBO / sanenaiter Disg, 6B,7 - Rhododendron luieuvu Brusnice 1977, Božtanj 197S Diag. 6B,7 - Rhodoöendr on luteum t Brusnics 1977, Boštanj 19/8