88. številka. Ljubljana, v sredo 18. aprila. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. lehaja rsak dan svefler, izimši nedelje in praznike, ter volja po polti prejeman za avstro-ogersk e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Se se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo ie na Kongresnem trga it. 12. Opravnistva naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. P. n. voiilci stolnega mesta Ljubljana! Na shodu narodnih volilcev, vršivšem se dne" 8. t. m., vzprejeti so bili po nasvetu podpisanega volilnega odbora za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop sledeči gg. kandidati: za I. volilni razred, ki voli v petek dne HO. t. m. s CrOgola. Ivan, c. kr. notar in posestnik; Ctr&SSOlll Petov« mestni župan in posestnik; Stavo Josip drM c. kr. finančne prokurature pristav in posestnik; Velkovrh Ivan« c. kr. nadporočnik v p. in posestnik. Narodni voiilci! Bodite složni in izkažite soglasno svoje zaupanje tem izkušenim, vestnim in odločno narodnim možem! Za klub narodnih obč. svetovalcev: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniski. V znamenji reakcije. Stališče našega pravoHodnega ministra je nekoliko omajano, toda — žal—Se vedno ne tako, da bi smeli za bližajo prihodnjost pričakovati vesele vesti o njegovem odstopu. Pač pa bb zbira nad njim čedalje več črnib oblakov in prav lahko se primeri, da udari nekega lepega dne iz njih strela in zvrne pravosodnega ministra z mehkega njegovega fotelja, ter ga pahne v temo privatnega življenja. Tudi nevihto ozaanjujoči grom se je že slišal iu sicer v ponedeljek v državnem zboru. IzvzemSi tiste stranke, katere vzradosti vse, kar se stori na korist reakciji, je ministrov ukaz glede postopanja pri zaplembah vbo količkaj pravi-coljubne elemente jako neprijetno iznenadil in je uveril, da se je grof Scbonborn tekom petih let korenito premenil in prelevil v očitnega nasprotnika časopisja. Da je res tako, vidi se že iz njegove nenaklonjenosti vsaki pravični premerobi sedanjega tiskovnega zakona. LISTEK. Slovenska opera 1893—94. / Bila je cela Odiseia nenavadnih dogodkov, ne-varnostij in zmot, katere je morala prestati mlada slovenska opereta potem opt ra, preduo se je v tej sezoni ustanovila v piavem pomenu te besede./ Širše občinstvo bilo je vedno iu povsod bolj naklonjeno operi, kakor pa drami, kar je pa povsem naravno, ker posebno moderna psihologična drama zahteva, da ae dovršeno predstavlja, a ponuja pravega užitka venderle najmanjšemu delu poslušalcev. Bilo je zategadelj povsem naravno, da je tudi gledališče obiskujoče slovensko občinstvo novo ustvarjeno opero c navduSenjem vzprejelo, ter da je vse, bar se mu je podalo, z viharnim odobravanjem pozdravilo. Ako bi se hoteli na celo prošlo sezono ter na vse njene glavne dogodke ozirati, pokazale bi se nam marsikje v drugi lači, kakor je to bilo pri predstavi, brez obzira na ono, kar je bilo pred dotično predstavo in kar je tej sledilo. Pogosto posluSanje oper je marsikoga, ki je bil v začetku samo navduBen, napeljalo do treinega kritičnega presojanja. /Nekaj pa stoji, ne da bi se dalo ovreči: Napredek, katerega je slovenska umetnost storila, je velik in znameniti Ta zakon je zastarel, nepravičen in nejasen. Nikjer v Evropi ni časopisje ukovano v tako težke spone kakor v nas, nikjer nima nositi tako velikanskih bremen, nikjer ni tako odvisno od milosti in nemilosti vladnih organov, a vbo to Se ne za-doSča pravosodnemu ministru in da bi časnikarsko gibanje še bolj otežkotil in utesnil, izdal je zgoraj omenjeni ukaz. Podlaga temu ukazu je nejasnost našega kaz. pravdnega reda. Doslej je bilo koafiskujočim oblastvena na voljo dano, da so v slučaju konfiskacije prizadetim listom označili odstavek ali samo vrste, katere so dale povod konfiskaciji, ali pa tudi ne. Imela so celo pravico sploh zamolčati uzrok konfiskaciji. Dotična oblastva so se te pravice različno posluževala. Pri nas se je navadno kosfiskoval ves odstavek, če tudi so drž. pravdnika morda le nekatere besede zbodle v oči, in le izjemoma smo izvedeli, katere vrste ali besede mu niso ugajale. Drugod se je postopalo drugače, a le v večjih mestih in napram velikim listom bila so konfiskujoča oblastva tako prijazna, da »o jim koj pri kosti akaciji naznanila, kaj ie zapadlo zaplembi. Ti listi so mogli že dve uri potem izdati novo številko in odSkoditi svoje naročnike, kar je pri nas absolutno nemogoče, ker se nam Sele drugi dan dopoludne naznani povod konfiskaciji. Ko bi hoteli napraviti novo izdajo tiste številke, bi morali Sele prositi dovoljenja in bi, kakor se nam je že jedenkrat primerilo, dobili odgovor — 24 ur po vložitvi svoje proSnje. Dotični listi, kateri prirejajo novo izdajo koctlakovanih številk, pomagali so si navadno s tem, da so konfiskovani odstavek kar izpustili, tisto mesto pa pustili prazno ali je črno pretiskali ali tja zapisali „konfiekovano". Zlasti manjSim listom, pri katerih se vse sproti piše in ki nimajo pripravljenega gradiva, je bilo čestokrat jedino le na ta način mogoče, napraviti drugo izdajo zaplenjene številke in odSkoditi svoje naročnike. Če se pomisli, da je konfiska-cijska pravica neke vrste preki sod, ker se sodba izreče in izvrši, ne da bi se mogel obtoženec braniti, potem bi bilo samo pravično in lepo, če bi vlada podpirala liste, ne pa jim delala novih zaprek. MaBcagnijeva „Cavalleria", Blodekova „V vodnjaku" kot ponovitve, Bendlov „Stari ženin*, Kreutzerjevo „PronočiSče", Weberjev „Carostrelec" in Smetanova „Prodana nevesta" kotNpremijere z najboljšimi, nezaslišano mnogobrojnim i reprizami — to so vender imena, ki napolnijo človeka s spoštovanjem, če tudi bo vrste čudno tur brez načrta. / Romantik in kapelnik Kreutzer in romantik in poet VVeber, Bendl s svojim poskusom ljudske opere in Smetana, ki je tako opero ustvaril, Mascsgni, ki ima za-se grobi efekt in pa Blodek, fini muzikalični posvetnjak, vrstili so se, kakor so pač komu v arhivu v roke prišli. In kako so se predstavljala ta dela! Omenili smo že navdušenost publike. V celoti je o predstavljanju govoriti le jako pohvalno, najmanj dobro- Opera je letos delovala ter se borila vedno v ziamenji napredka. V začetku je bilo več čutnih nepopolaostij, a ne od strani solistov, ki so večinoma izurjeni in za oder osposobljeni sem prišli, niti zbor ni temu kriv bil, ker je bil, vsaj kar se petja tiče, ie prej dober, — ali skladnost vsega, to je ono precizno strinjajoče se skupno delovanje vseh sodelujočih činiteljev, namreč solistov, zbora, orkestra in vseh priprav na odru, to je bilo, kar ae je moralo še popolniti. Zadnje predstave „Čarostrelca" pa in »Prodsne neveste« io pokazale, kako in v koliko se PravoBodnema ministru pa se vidi popisani, največkrat le iz potrebe izvirajoči način, prirejati nove izdaje koafiskovanih Številk, gola demonstracija, prav kakor da je v strahu, da bi občinstvo prišlo na to, da prav za prav nima zmisls, ako se pri nas govori o tiskovni svobodi. Zaukazal je torej, da listom, ki prirejajo na rečeni način nove izdaje kontiskovanih številk, sploh ni več naznaniti, kaj se je konfiBkovalo, tako da nove izdaje ni več mogoče prirediti, pač pa bi mogel priti urednik v kazensko preiskavo, če bi v drugi številki priobčil iz konfiskovane številke posneto notico recimo o kakem beraču, ki je v pijanosti padel v Ljubljanico. Na ta način se da opozicijonalen list v nekaj tednih ubiti, čj ni duševno in materijelno izvrstno podprt in prav zato se nam vidi ministrov ukaz skrajno reakcijonaren. Da je imel minister res namen, izkoristiti nedoločnost kaz. pravdnega reda zoper časo- nj pise in da je „demonstruvanje" le pretveza, priča tudi tisti del njegove naredbe, s katero naroča, da odslej pri konfiskacijah ni smeti več povedati stavkov in vrst, ki so bile zaplenjene, ampak vselej samo ves odstavek, članek, dopis ali kar si že bodi. Tudi s tem je prirejanje drug h izdaj silno otežkočeno in zato trdimo po vsej pravici, da je ministrov ukaz bič, s katerim hoče tepsti nepokorne liste. Za to ga smatrajo tudi vse nereakcijonarne stranke, kakor se je v ponedeljek pokazalo v državnem zboru. Vzlic tej dobri volji večine drž. zbora pa nimamo upanja, da ne bo v tem oziru kaj premenilo, dokler bo državno krmilo v rokah koalicijske vlade. Ker pa trde oficijozi, da je minister s tem ukazom imel le blagi namen, uvesti v konfiskacijsko prakso jednakost, bodi povedano, da je to po nagem mnenji le nedostojna šala, ka.kor je bila tudi ministrova trditev, da mu je uspavanje časopisja pri srci, le Blabi Šali jako podobna! Govor posl. dr. Ferjančiča v 272. seji drž. zbora dne 11. aprila 1894. (Konec.) Govorilo se je v proračunskem odseku še o neki zadevi, če tudi le povrino, ki me Bili, da tudi o njej nekoliko spregovorim. Mislim namreč ustano- je i v tem pogledu vse zboljSalo. Bila je to stvar kapelnikova in režiserjeva, vse to v sklad spraviti. Gospodoma Gerbićo in Nolliju gre nepogojna hvala, da sta, kar se zamore v tem pogledu v jednem letu doseči, vestno tudi dosegla. O posameznih opernih čiuiteljih smo že večkrat govorili in je sodba o njih tako jedina, da bo zadostovalo, ako bo na vse skupaj Se na kratko ozremo. Da je v prvi vrsti gospodična Lelčinska pridobila mladi operi naklonjenost vsega občinstva, je znano. Ona je lepa prikazen na odru, ima lep, prijetno doneč, dobro izšolan glas, igra zmerno in fino, in je tako postala dika našega odra. Isto tako gospoda Beoeš in VaSiček. Prvi ima še mlado kri pevca, ki semtertja tudi malo preveč vzkipi, ima pa svež, mehak glas. Drugi je navzlic njegovi mladosti, da se tako izrazimo, star, miren gledališčai praktik, imajoč na razpolago obsežen, polnozvok bas. To sta dve spoštovanja vredni, občinstvu obe jednako priljubljeni sili. Z iatim veseljem je slušalo občinstvo dva druga solista, ki sta pa vsaj v večjih ulogab le poredkem nastopala. To sta že imenovani režiser in baritonist gospod Nolli, mehko in nežno pevajoči in igrajoči princ v „Prenočišču", in gospod Pavšek, ki je tudi tam dober muzikaličen pevec, kjer njegov glas ni dovolj močan. — Jecljajočega Vašeka isbral vitev slovenskih stolić na katerem si bodi vseučilišči ali pa tudi drugje. V prvi vrsti pa stolic za predavanje predmetov nanašajočih se na judicijalne preskuSnje kot predmet o zakoniku, o kazoilnem zakonu, o pravdab, o trgovinskem in menjiškem pravu, kratko o onih predmetih, kateri so potrebni v praksi. Kazalo se je namreč na to, da, kar je sicer tudi naravno, ko je jezik v urade vpeljan, ko vse na to dela, da bodi jezik v uradih v večji porabi, ee tudi na to misliti mora, da se potrebno ukrene, da se ti nedostatki odpravijo. No bilo bi morebiti premalo zanimivo, ako bi se jaz nadrobnejSega pre-tresovanja te zadeve lotil, kar bi me pa predaleč zavedlo, konstatujem pa samo, da je obstojala za Napoleonovih časov od leta 1810 do 1813 v Ljub-Ijani univerza po francoskem kroji, da se je predavalo leta 1848 do 1849 na liceju o državnem zakonu in o kriminalnem pravu v slovenščini ter da so se ta predavanja leta 1850 prenesla na Graško vseučilišče. Doba reakcije je pa zatrla to nežno rastlino. In še le minister Strem»yr je postavil v začetku sedemdesetih let v proračun svoto 3600 gld. za ustanovitev stolic za slovenske predmete na GraSki univerzi. Torej da to stvar mi zdaj zahtevamo, ni nt novega, in je na drugi strani tudi to, k čegar izpolnitvi tudi čas vedno bolj sili. Kak je bil slovenski jezik takrat in kje je danes? In ker se je ljudstvo v narodnem oziru zavedlo ter kaj takega tudi s pravico zahteva, mora se omogočiti, da se poslušajo in podučujejo že mej teoretičnimi študijami praktični predmeti v onem jeziku, v katerem se bodo pozneje izvrševali. Pri tej priliki ie pa gosp. pravosodni minister rekel, da spadajo stolice na vseučiliščih v področje naučnega ministra. To je sicer popolnoma prav, a pričakujemo od gosp. pravosodnega ministra, da bode potrebo takih naprav iz svojega stališča pri %aučnem ministru zagovarjal. Će torej vse skupaj vzamem, moram reči, da smo čuli v proračunskem odseku vse polno dobrohotnih izjav. A bile so vse to samo besede, ki so se, bi rekel, vsled besedij gospoda finančnega ministra, katere je v soboto govoril, popolnoma v nič razpršile. Kakor milnati mehurčki izginejo te dobrohotne besede pred izjavami gospoda finančnega ministra. Gospod fiaančni minister je povdarjal v svojem govoru, da se kar nič ne boji priznati, da Htoji on tudi kot minister na stališči, da je potrebno, da se vzdrži posest, to j« narodna posest. Če pa slišimo in beremo, kaj se vse smatra za posest, potem se nam ni čuditi, če se po robu postavimo proti taki posesti ter takemu umevanju, kajti iz stališča posesti n. pr. se je tudi sodilo imenovanje šolskega nadzornika, o katerem se je od naše strani tukaj govorilo, ko se je o kršenju posesti zato tožilo, ker je novi šolski nadzornik za Brežice slovenskega mišljenja, dočim je odstopivši šolski nadzornik nemškega mišljenja bil. Pri takih razmerah ne moremo seveda o nemški in sploh o nobeni po-aeBti niti govoriti. Mi ne smemo nikdar pripustiti niti kedaj v to privoliti, da nastane pri teh razmerah mir, da nastane kaka Btagoacija. Gospod finančni minister je posvetil cel odstavek svojega govora razpravi o pojmu jednako- pravnosti. Gospod finančni minister je rekel, da ne pridemo s to besedo nikamor, da si pod besedo ravnopravnost vsakdo kaj druzega predstavlja. Konstatujem, da nisem doslej še nikdar iz minister-skega stola čul, da bi vlada ravnopravnost tako razumevala. Mi, ki zahtevamo ravnopravnost in jednake pravice za vse, imamo o tem jasne pojme, nejasen je ta pojem le tam, kjer se jednakih pravic priznati noče, tam, kjer se hoče za-se predpravice imeti. Mi smatramo za jedoakopravnost to, da sadobi vsak državljan pri nauku, pri sodstvu in pri upravi svojo pravico v svojem jeziku. Gospod finančni minister je tudi povdarjal, da zamoremo priti do ravnopravnosti jedino le vsled kompromiss; rekel je, da je potrebno pripoznati nekatere državne potrebščine. Dobro, kar se kompromisa tiče in pa tega, da pripravlja vsak v svojem krogu javno mnenje na to, pogrešalo se ne bode pri tem sicer tudi nas; tudi mi bodemo priznsli is našega stališča državi potrebščine, ali te potrebščine ne bodo v nobenem slučaji take, o kakoršnih sem jaz visokonameSčenega sam govoriti čul in ta je rekel, da se bode priznalo narodom in njihovim jezikom samo to, kar je neopustljivo, vse drugo priznalo se bode pa državni celoti, državnemu jeziku ali ki se bo kakorkoli imenovalo. V tako postopanje, v tako reSitev ne bodemo mogli nikdar privoliti, pač pa baš v nasprotno. Narode ia njihov jezik odobriti bodo morali, največ, kar je neopustljivega, to se bode pa središču priznalo. To se približuje načrtu § 19. državnega osnovnega zakona, vse ostalo je ž njim v nasprotji, in tudi takrat, ko bi se to vprsšanje urejevalo na ta način, bodemo vedno le mi oni, ki bodemo dopuščali, ker zakon ne pozna nobenih predpravic, ampak jedino le jednake pravice za vse. Ali več in uspešnejše kakor mi bi delovala v tem pogledu lahko vlada sama. Vlada naj razmere tako uredi, da se bode omogočilo to, do česar ima, kakor je gospod finančni minister namignil, priti, namreč zakon o narodnostih. Vlada zamore ustvariti take razmere, da ne bo druzega potrebovala, nego le dala postavno obliko temu, kar bo našla. Zabrani naj se zato že danes, da ne bodeta prejemala Nemec in Italijan slovenskih dopisov, kar se sicer tudi ne dogaja, ali zabraniti je treba, da ne bodeta primorana dobivati Slovenec ia Hrvat v drugem jeziku, nego v svojem lastnem, kar se pa dogaja. Na ta način naSIa bode narodnostna postava razmere, katere naj bi se le v paragrafe spremenilo. V isti meri kot urade postavi naj vlada tudi šole na naravno podlago in izginile bodo tudi od tod ovire, ki so zdaj na potu zadovoljnemu stanju Vlada sama naj torej v prvi vrsti delavno vmes poseže ter ustvari razmere, katere bodo to vprašanje olajšale iu uredile; ako se pa kdo na stališče posesti postavi, izreče se za to, da ostanejo razmere take, kakeršne so, ter da se ne smejo premeniti ali ako bi hotel ta čez leta poskusiti narodnostne razmere premeniti, zadel bode gotovo tudi takrat na iste ovire, kakor danes. Nekaj poeebnega je res, da se ne more še tako daleč priti, da bi se pri uradnih nadpisih in pečatih — omenjam nalašč teh posameznoBtij — tudi ns to ozir jemalo, da bi bil urad in kraj, t katerem se nahaja, naznačen tudi v slovenskem jeziku. Taka vladna trmoglavost je pa v resnici že odveč; saj to ni vender kaka narodna zahteva, saj se to samo zato zahteva, da se bode vedelo občinstvo ravnati, urade poiskati, da bode vedelo n. pr. pri poštah za gotovo, kedaj se ima odpeljati ali pa kaj odposlati. Saj niso vender vsa krajevna imena v nemščini kakor v slovenščini ni zmerom podobna ali celo jednaka, tako se na primer piše nemški Adelsberg slovenski Postojna, Licbtenvrald Sevnica, Prassberg Mozirje, Pinguente Buzet itd. To so vender popolnoma različna nazivanja in je zato zaradi gotovega poslovanja in prometa potrebno, da se tudi na uradnih nadpisih in pečatih nahajajo. Navajam te reči zdaj samo zato, ker se zdaj razpravlja poglavje „rainisterski svet" ter ker spada ta zadeva v področje vseh ministerstev, in kakor čudno se bo tudi zdelo pri dispozicijskem zalogu staviti resolucije, predlagal bodem jaz pri tem poglavji resolucijo, da spravim na ta način to zadevo v proračunski odsek ter da mu ponudim priliko, da se bode izrekel tudi o tej stvari. Resolucija se pa glasi (bere): „C. kr. vlada se pozivlje, potrebno ukreniti, da bodo v krajih, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje, se nahajali uradni nadpisi tudi v teh jezikih ter da bodo na uradnih pečatih tudi slovenska, oziroma hrvatska krajevna imena razvidna." Po mojem mnenji znaSali bodo stroški, ki jih bode prizadela taka naprava, le nekaj stotakov ter se jih ne bode, ker jih zahteva tako potrebna stvar, nobeden ustrašil. Na tak način bode vlada najbolj pospeševala stvarjenje narodnostnega zakona ter ga tudi izvelo, ne da bi se kršila posest, ako se hoče stvar brez predsodkov razsojati, kajti Italijan in Nemec obdržita svoje, zgodi se samo Se to, da dobi tudi Slovenec to svoje. Ali za politiko miru in stagnacije nas ne bode nikdo pridobil. Pridobilo se nas bo pa Se meoj, ker se je volilna preosnova odložila do konca te volilne dobe. Ekscelenca finančni minister želi, naj bi se razpravljalo o davčni pre-osnovi, predno bode pa ta razprava v tej zbornici ia pa v gospodski zbornici dognana, prešli bosta dve leti in mi bodemo na podlagi dosedanjega volilnega reda še ostali dve leti državnozborske volilne dobe najbrže skupaj ostali. Predno končam, moram pa spregovoriti par besedij o govoru, katerega je dne 5. t. m. držal v tej zbornici moj sorojak. Iz tega govora posneti hočem samo jedno mesto. To mesto je pa tako, da zahteva od nas patrijotičoa čast, da na tem mestu zavrnemo tako izjavo zastopnika slovenskega ljudstva. Bil je govor o dveh strujah (bere): „Jedna, ki ima sedaj še večino inmorebiti veliko večino za se, ta teži sicer po razvoji narodnih Bvojstev, javlja pa pri tem vedno ozir na skupne državne koristi ter je v vedni zvezi z zapadnokulturo. Druga pa, morebiti naravnejga, ona izvaja svoje postopanje iz etnografične skupnosti jugoslovanskih narodov in se nehote bolj-inbolj oddaljuje od zapada in ta hoče, da bi tudi ljudstvo zrlo proti vzhodu." V tej izjavi se nekaj podtika, kar je popolnoma neosnovano. Zgodi se, da se nam od strani naših nasprotnikov, posebno pa od nam sovražnega časopisja predbaciva, da se oziramo proti vzhodu; to nas pa nič ne moti in nas tudi ne vznemirja. Da se pa najde zastopnik slovenskega naroda, ki nam kaj takega očita, to je nekaj novega in nečuvenega. Govori se tu o pogledih proti vzhodu od jedne strani in o pridruženji k zapadni kulturi na drugi strani. Že to postavljanje jedne stranke proti drugi dokazuje, da se goje pogledi jednega dela naroda daleč proti vzhodu, kajti ako o zapadni kulturi govori, misli se kot njej nasprotno na ono kulturo, ki ima svoj sedež v državah, ki leže na vzhodu in na jugovzhodu avstro-ogerske monarhije. — V tem oziru se je naša domovina že izrekla. Povsod na vsej črti obsodil se je ta izraz profesorja Šukljeta na najodločnojši način in me s posebnim zadovoljstvom napolnjuje faktum, da ni glasilo slovenskih članov koalicije, kar se tiče odločnosti, s katero je gosp. prof. Šukljeta zavrnilo ter ga oštelo, za drugimi glasili prav nič zaostalo. (Živahno odobravanje.) Vprašam po razlogih, iz katerih je on nam ali pa jednemu delu našega naroda kaj takega predbacivah Smo morebiti mi ona stranka, kateri očita g. prof. ■V Dalje v prilogi. si je, kakor se kaže, kot nekako specijalno ulogo. | Isto tako ugodno se nam je izreči o predstavi alkah ženskih ulog. Te smo pustili zato za nazadnje, ker so bile njih uloge, izvzemši one gospodične Leščioske, letoB maloobsežne. Kot začetnica je bila gospodična liiha, če tudi je časih nekoliko distonirala, jako srečna, a pohvaliti je tudi gospo Gerbičevo, marljivo gospodično Nigrinovo, ki je letos požrtvovalno pela vloge starih mater, in pa prikupno in skromno gospodično Polakovo, ki je v teku sezone prav lepo napredovala. Ako se Bpomnimo še gg. Perdana, Kusa in Štamcerja, ki bo v malih ulogah prav pošteno sodelovali, potem so nam znana imena vseh onih, ki so nam pripravili toliko in toli prijetnih večerov. Na jednega bi pa bil venderle kmalu pozabil, na gledaliŠČnega strojevodjo g. Bittnerja, ki je letoB v reBnici marsikaj storil. Zbor je bil že od nekdaj močna, da, celo najmočnejša stran kolikor opere za poskus, toliko tudi prave opere. Odlikoval se je že od nekdaj po svojih svežih glasovih. K temu sta se zdaj v večji meri pridružili vaja in pa gotovost, z vsem tem Bta se pa začela družiti tudi igra in dobro predavanje. Tako bil bi končan defile naših gledaliških junakinj in junakov. Ozrli smo se nazaj na to, kar je bilo; dovoljeno bodi, da pogledamo malo v pri-hodajost Pevske moči, ki so sodelovale do sedaj, nam ostanejo tudi za naprej, ćuli smo o njih mnogo dobrega, ali nič ni tako dobrega, da ne bi moglo biti še bolje. In občinstvo bode po vsej pravici zahtevalo vedno kaj boljega. Nikakor ne mislimo reči, da bi se namesto do sedaj dobro petih tridejanskih oper — dalje Še nismo priSli — dajale Mayerbeerove v petih dejanjih. Ne zahtevamo, naj se nam daje voako leto kvantitativno več, le kvalitativno bolje, želimo, da bi>di to, kar je bilo do sedaj dobro, v prihodnjosti še boljše. Vendar uas je tudi v najlepših trenutkih nekaj motilo in to je bil instrumentalni del. Tu je treba odpomoči in gledati, da se bode finejše predavalo. Ako je bila opera do sedaj blodeči Odesej, zato vender ne sme leči k počitku, na Itaki — ki pomeni v tem slučaji relacijo „dobro!" Ne, naprej in vedno naprej, bodi geslo, pa ne blodeč iskaje vratolomnih dogodeb, ne, njen cilj bodi umetnost, ona imej odločilno beBedo, ona bodi vodnica na poti proti umetnostnem smotru, ki je sicer popolnoma nedosežen, kateremu se pa po tej poti približujemo. Upajmo, da se bode naša opera te poti držala! Priloga »Slovenskcmn Narodn" St 88, duž 18. aprila 1894. Sukije poglede proti vzhodu? Smo morebiti mi tisti, ki se ozirajo proti vzhodu? Ne. To je neumno. Dinastični Ščit slovenskega naroda bil je od nekdaj in je Se vedno neomadeževan io zastopnik slovenskega naroda moral bi biti zadnji, ki naj bi ga hotel otemniti. Akn je pa gospod profesor hotel reči, da segajo pogledi onega dela slovenskega naroda do Zagreba, kakor je to storila „N. Fr. PreBse", ki nas je dobrotljivo vzela v obran, potem moram izreči, da se obračajo nadi pogledi proti vBem Slovanom, ki žive v tej državi , naj žive oni na jugu ali na severu. Povedati mu moram, da mi s Slovani, ki prebivajo v tej državi, vedno dimpati-zujemo ter se, ako le mogoče, ž njimi družimo in da tega ne dela le jeden del slovenskega naroda, marveč ves slovenski narod. Čuditi se moram, da je le malo mesecev od tega, ko se je gospod profesor pred svojimi volilci izrazil, da je pristaš one stranke, kateri danes poglede proti vzhodu očita. In ravno pri isti priliki je on ouo stranko, v katere imenu danes govori, hudo pobijal. Kaj se je torej v Slovencih zgodilo, da je prof. Šuklje Bvoje mnenje premenil? V Slovencih se ni sicer nič pripetilo ali vlado imsmo od tedaj drugo, odgovori naj si pa sam, kako je ta vladna prememba nanj uplivala. Ko sem se torej od predmeta tako nekako oddaljil, vrnem se zopet k dispozicijskemu zalogu ter izjavljam, da bodemo, z ozirom na popisane razmere in pa z oziiom na to, da nimamo od vlade nič dru-eega nego prijazne besede ter da moramo na dejanja Čakati, proti njemu glasovali. (Živahno odobravanje.) Mmm**—M~mmmmm in 1 i ...... i ■ Politični razgled. Notranje ilcžele. V Ljubljani, 18. aprila. Volilna reforma* Včeraj se je sešel odsek za volilno reformo, da se posvetuje o posamnih predlogih. Minister notranjih del marki Bacquehem se je skliceval na posamne vladne izjave o tej stvari in je rekel, da ima vlada najprej izdelati vodilna načela volilni reformi in se potem zjediniti s koaliranimi strankami o vseh posameznostih. Priprave ca to se delajo. Vlada, rekel je minister, ima resno voljo, izvršiti volilno reformo in podeliti volilno pravico tistim, ki jo doslej nimajo, namreč v prvi vrsti obrtniškim delavcem. Poljski posl. Jedrzejowicz je rekel, da je vlada že izdelala načrt in da se imajo stranke sedaj o njem zjediniti, naj se torej odse-kove razprave odložijo na nedoločen čas. Mlado-češki poslsnci so se zoper ta predlog izrekli, levičarski pa zanj in groi Hohenwart isto tako. Ko je še Bacquehem izjavil, da se je vlada Taafieovi volilni predlogi odpovedala s svojo programatično izjavo, vzprejel je odsek predlog, da se razprave ustavijo na nedoločen čas. Af&ra grofa SchOnboma. Parlamentarni poraz, kateri je grof Schonborn doživel ■ svojim konfiskacijskim ukazom, je predmet raznovrstnim komentarom. Faktum je, da je minister po tem porazu ostro prijel voditelje združene levice, KusBa, Heilsberga in Kuenburga, ter jim očital nelojalnost, češ, da so samovoljno postopali, ker se prej niso dogovorili z ostalimi koaliranci, ampak se kar združili z opozicijo. Russ je na to rekel ministru, da tudi on ni lojalno postopal, ko je svojevoljno izdsl dotični ukaz. Schonbornu Se je postopanje levičarjev tako »merilo, da je botel odstopiti. Vsled tega se je takoj sešel ministarski u\et in se o te) aferi več ur posvetoval. Dogovorno z ministri se je tudi za včeraj določena seja tiskovnega odseka preložila na danes. Pričakuje se, da pride pravosodni minister danes na sejo tiskovnega odseka in da bo celo napovedal neke koncesije. Govori so še več: da bo namreč pojasnil svoje stališče napram reformi tiskovnega zakona ter privolil, da se zakonitim potem točno določi, v katerih slučajih je sploh dovoljeno kako konfiskovanje. Z druge strani pa se pravi, da o tej stvari v sedanjem zasedanji ne bo več govora in da pride k večjemu šele na jesen na vrnto, čet, da so levičarji se že ustrašili lastnega svojega poguma. Pa če se tudi poravna nastalo nasprotstvo, neki uspeh j« veuder imela ta afera: pokazala je, na kako slabih nogah stoji koalicija Ko bi bil Schonborn odstopil, prišla bi bila po „Vaterlandovem" mnenji cela koalicijska situvacija v nevarnost. Ogerski drzamii »bor. Ogerska poslanska zbornica končala je včeraj specijalno debato in vzprejela celo predlogo na drugem branju, kar so vladni pristaši pozdravljali z burnimi eljen-klici. V današnji seji se vrši tretje branje, tako da pride predloga že prihodnji teden pred msgnatsko zbornico. ViittiUe države. JPuaiC — odstopil. Zadnja vez mej srbsko radikalno stranko in mej novo srbsko vlado jn pretrgana. Srbski poslanik v Peterburgu io vodja radikalne stranke, Nikola Pasić, je odstopil. Kralj je njegovo demisijo vzprejel in splošno se sodi, da se vrne Pasić v kratkem na Srbsko in da se postavi na čelo radikalne stranke ter začne odkrit boj zoper sedanjo vlado. Domače stvari. — (Volitve v občinski svet Ljubljanski.) Danes vršila se je dopolnilna volitev za občinski svet Ljubljanski in sicer v drugem volilnem razredu. Izvoljeni so od kluba narodnih občinskih svetovalcev priporočani kandidati in sicer je dobil od 184 oddanih glasov goBpod Ivan Hribar 182, gospod Karol Žagar 179 in gospod Gustav Pire 174 glasov. Nasprotna stranka se volitve tudi v drugem razredu ni udeležila. — (O s o b n e vesti.) Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani dr. Anton F u r 1 a n imenovan je avskultantom za KranjBko. — Davčna nad* zornika Baricevich in Sterbenk in finančni komisar V i c u I i c h imenovani so davčnimi višjimi nadzorniki za Primorsko; poštni komisar K o e r -ting v Brnu pa poštnim tajnikom v Trstu. — (Himen.) Poročil Be je daneB v Metliki g. Ervin Burdvch, lekar, z gospico Anko (Ju štiri ovo, hčerjo gosp. Franca Guština, trgovca v Metliki. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista bo poslali: G. L. Sebenikar v Rakeku namestu venca umrlemu gosp. Ivanu Tomšić-u 10 kron. — Igralci pri g. Arko-tu v Dolenjem Logatcu pri igri „Zadnji šteh" 2 kroni 80 vin. — Skupaj 12 kron 80 vin. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — („Primorsko planinsko društvo") poseti o Binkoštnih praznikih Ljubljano in Bled. Kakor čujemo, pripravlja se „Slovensko planinsko društvo", da dostojno vzprejme cenjeue goste. — (P e v s k o d r u š t v o „L j u b 1 j a n a",) katero se korporativno udeleži „Sokolovoga" izleta v Novo Mesto, preložilo je iz tega razloga svojo, dne 3. junija letos nameravano prvo vrtno veselico na 2 0. dan maja meseca, katera se bode vršila na ukusno in kar le moči praktično preloženem in predrugačenem, za društvene veselice jedino pripravnem „Koslerjevem" vrtu. Dne 10. junija sodeluje druStvo pri Šišenske čitalnice veselici istotsm v korist »Narodnemu domu"; 1. j u 1 i j a in 6. a v-gusta t. I. nadaljuje društvo svoje poletniške koncerte v prid društveni blsgajnici, pri katerih nastopa vselej tudi mešani zbor, kateremu je doslej pristopilo nad 24 narodnih gospic, hoteč koristiti narodu s krasno pesmo slovensko, ter zajedno zabavati sebe in svoju okolico. — (Strežniški tečaj.) V telovadnici druge deške ljudske šole v Ljubljani pričel se je predvčerajšnjim strežniški tečaj v svrho izobrazbe bolniških strežnikov in razkuževalnib alužnikov zlasti za slu čaj, ko bi se začela kolera. Dotična slovenska predavanja, ki bodo trajala teden dnij, vodi vladni kun -cipist in okrajni zdravnik dr. Fran Zupane. V tem tečaju poučujejo se udeležniki, kaj je bistvo nalezljivih bolezuij a posebnim ozirom na kolero, kako je streči bolnikom, kako je \arovati okolico bolnikovo, ktiko je uspešno izvrševati razkuževanje itd. Zadnji dan vršile se bodo demonstracije z velikim mestnim desinftiktorjem. Tečaja udeležuje se nad 60 slušateljev in sicer mestnih redarjev, veterancev ter vna-njih občinskih odposlancev. — (Lov v ni e s t ne m teritoriju Ljubljanskem) V mestnem teritoriju Ljubljanskem ustrelilo se je pretečeno leto: 50 zajcev, 1 gozdna in 40 poljskih jerebic, 302 prepelici, 67 kljunačev, 70 divjih rac, 6 dihurjev, 1 vidra in 5 pustovk. Škoda, provzročena po divjačini, se rani v mestnem teritoriju ni nobena prijavila. — (Ameriška trtnica v prisilni delavnici.) Po sklepu deželnega zbora da deželni odbor na vrtovih prisilne delavnice napraviti ameriško trtnico. Vlada je v ta namen podarila 150.000 ključev ameriških trt. Ključi Se cepijo z najboljšimi domaČimi trtami po angleškem načinu in zavezujejo z rafin-bičjem. Potem se sade v grede po navodilih znanega francoskega vinorejca Richterja iz Montpellierja, ki je lani na Ogerskem uredil velikansko trtnico v Darački. Cepijo se le močnejši ključi, slabejši pa se necepljeni ulagajo, da se uko-reninijo. Vrh tega se na jedni gredi vlagajo po-taknenci, ki pri rešitvi za cepljenje odpadajo. Cepi in sadi se vsaki dan 7000 do 8000 ključev ter bo vloženih kakih 100.000 cepljenih trt, več ko 50.000 necepljenih ključev in veliko število potaknencev. Vinorejce, ki se za novo trtnarstvo zanimajo, opozarjamo na ta dela v prisilni delavnici, da si jih ogledajo, to tem bolj, ker je ta trtnica prva in jedina v Avstriji po Richterjevem načinu urejena. — (Hrošči.) Vsled dolgotrsjnega toplega vremena prikazali so se hrošči letos mnogo preje nego druga leta ter že sedaj v velikem številu objedajo prvo nežno zelenje sadnih in drugih dreves. Bati se je valed tega, da bode škoda, provzročena po hroščih, letos jako velika in to tem bolj, ker je letos hroščevo leto in bode torej ta škodljivi mrčes pojavil se v izredni množini. Opozarjamo torej posestnike in najemnike zemljišč, naj svoje sadno in lep-šalno drevje in grmovje zlasti v zaranih urah pridno otresajo ter hrošče pokoočavajo; šolski mladini pa naj Be za nabiranje hroščev povsodi dovoli primerna nagrada. Le na ta način bode mogoče odvrniti vsaj deloma pretečo Škodo. — (Dolenjska železnica.) Generalno nadzorstvo državnih železnic je dovolilo, da smejo voziti na progi NovomeBto-Straža takozvani razdelilni vlaki. — (Železnica M e t 1 i k a - K a r 1 o v e c ) Iz Metlike se nam piše: Kralj, ogersko trgovinsko ministerstvo je podelilo z naredbo z dne 21. marca 1894, štev. 13 308 deželnemu poslancu hrvatskemu Juriju Dedoviču dovoljenje za jedno leto v pripravna dela lokalne železniške proge od postaje Karlovec preko Dubovca, Male Jelše, Sarovskega sela, Ne-tretiča, Modrušpotoka, Griča, Ribuika in Brihova do Broda na Kolpi pri Metliki, odnosno do deželne meje kranjske. — (Električna razsvetljava v Š k o f j i Loki.) Iz Škofje Loke se nam poroča: Vprašanje naše električne razsvetljave je skoraj dognano. Mestni odbor je že odobril pogodbo 8 tvorničarjem g. A. Krennerjem; od županstva podpisana pogodba leži sedaj pri deželnem odboru, da jo ta potrdi kot višja instancija. Pogodba bode veljala za trideset let. Mesto dobi 40 svetilk (zdaj jih je približno 30), ki bodo imele po 16 normalnih sveč, torej dokaj večjo svetlobo, kot sedanje brljave petrolejeve luči. Tudi za privatuo razsvetljavo je zanimanje splošno in ni dvoma, da bodo vsi zavednejši posestniki posegli po novi, prijetni in ceneni električni svetilnici. Jedna luč v pri vatni hiši bode stala na leto 10 gold., če bode imela 25 normalnih sveč, 8 gold. pri 16 normalnih svečah in 51 50 gold. pri 10 normalnih svečah. Vpeljava v hiše velja 7 do 8 gold. za svetilnico, ako se vzamejo vsaj S luči. — Če deželni odbor hitro reši mestno vlogo in odobri kontrakt, bode g. Krenner takoj pričel z inštalacijo in upati je, da bomo imeli že koncem julija letošnjegn leta vpeljano električno razsvetljavo. — Ne moremo si kaj, da bi o tej priliki ne izrekli svojega zadovoljstva in svoje zahvale našemu vrlemu občinskemu odboru, ki se je s toliko razumnostjo in eneržijo poprijel te zadeve ter v tako kratkem času dognal vse dogovore z g. podjetnikom Krennerjem. Vsak stanovnik našega prijaznega mesteca je uverjeu, da bode nova razsvetljava na vse strani ugodno uplivala na naše razmere; bivanje v mestu bode vsekako prijetneje in poletni gostje bodo rajši izbirali Loko za svoje bivališče, ker jim bode podajala mnogo več užitka in komoditete, kakor do sedaj Bog daj srečo! — (Nova podružnica ces. k r. kmetijske družbe.) Piše se nam iz Št. Petra na Krasu: Ustanovila se je tukaj dne 15. t. m. nova kmetijska podružnica v navzočnosti gospoda Pirea, tajnika c. kr. kmetijske družbe, ki nas je razveselil z jednakim govorom. Potem, ko je gosp. nadžupau Križaj, ki si je pri ustanovitvi naše podružnice velike zasluge pridobil, ponuđeno predsedništvo odklonil, se je izvolil predsednikom novo ustanovljeni kmetijski podružnici goBpod J. Zupan, za odbornike pa gg.: M. Penko, Fr. Margon, J. Šabec, L. Spilar in M. Kalau. Pričakuje se od izvoljenega odbora, da bode delal v blagor in v koriBt kmetijstva. — (Požar.) PiSe se nam iz Zgornjih Gorjau: Danes v ponedeljek ob štirih popoludoe nastal je v Spodnjih Gorjah ogenj in v dobri uri uničil šest kmetskih in tri kajžarske hiše, tako da ni druzega ostalo kakor sam zid. Škode je okoli 35.000 gld. Pogorele! so bili večinoma zavarovani. Čast in hvala sledečim ognjegasnim društvom: Bled, Begnje, Radovljica in Sava, katera so ubranila v tej veliki nuft:, da ni pogorela cela vas Spodnje Gorje. — (Vodovod v Kamniku) se bode razširil vsled sklepa občinskega zastopa m se bode vršil dne 2G. t. m. dotični ogled na lici mesta. — (Najden mrtvec.) V Savi pri Podgra-(■ inri našli so ljudje minuli teden neznanega moškega utopljenca. Truplo, ki je bilo že več duij v vodi, se je prevedlo v mrtvašnico na Čatež. — (Preprečen samomor.) V zaporu v Kranji se je obesil na svilnato ruto ciganski godec Pestner, ki je bil priprt zarad raznih pregreškov. Jetničar pa ga je opazil še pravočasno in ga odrezal ter mu rešil Življenje. — (Hrv. akad. lit.-za b. družtvo „Hrvatska" v Grade i) imelo je dne 14. t m. občni zbor, na katerem se je volil novi odbor. Izvoljeni so bili gg.: stud. med. Mate pl. Rukavina Vidovgradski predsednikom, stud. med. Ante Kova-čević podpredsednikom, stud. med. Ivan Letiš poslovodjem, ntud. med. Stevo Goid blagajnikom, stud. med. Milutin Divković beležnikom, stud. med. Živko Uzorinac knjižničarjem, stud. juriš Josip Pašćć gospodarjem, stud. juriš Ante Justi in stud juriš Ante Bouetić za namestnika, stud. med. Ivo Nikolović in Btud. med. Dragan Mance za revizorja, drd. med. Lav Vrbanić in drnd. med. Mate Drinković pa kot člana častnega razsodišča. — (Potrjen zakon.) Nj. Vel. c^sar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor istrski glede spremembe nekaterih §§. statuta zemljiško kreditnega zavoda istrskega. — (Iz seje mestnega zbora Tržaškega.) Za nakup poslopja za otroški vrt na Greti se je dovolilo brez debate 16.000 gld., jednuka vsota pa za uravnavo tega vrta. Daljša debata je bila pri predlogi glede reforme pouka na dekliškem liceju in ustanovitve dnevnega konvikta na tem zavodu. Predlog za reformo pouka se je vzprejel, ustanovitev konvikta pa odklonila. — (Samomor.) V Trstu ustrelil se je v hotelu .Evropa* z Dunaja došli 31 letni finančni uradnik Ivan Uher. Še le iz odprtega pisma, ki je bilo na mizi, izvedelo se je njegovo pravo ime, ne pa uzrok samomoru. Outavil je še dve zapečateni pismi svojemu bratu in svoji zaročenki na Dunaji. Denarja je imel okolu 50 gld. pri sebi. Truplo bo je prevedlo v mrtvašnico k sv. Juatu. — (Na biciklu iz Londona v Cari grad.) Minulo nedeljo prišel je v Trst znani an gleški biciklist Jffiersnn, ki se je odpeljal dnn 10. maica iz Londona preko Pariza in Milana. Iz Trsta odpeljal se je čez Reko, Karlovec, Beligrad, Stfi-o iu Plovdiv v Carigrad, kamor upa dospeti do dne 20. maja. Vso progo, ki je dolga 4000 kilometrov, prevozil bode za svojo zabavo. Tržaški klub bicik listov vzprejel ga je prav prijazno in ga je spremilo več članov, ko se je odpeljal iz Trsta. — (Hrvatske novice. ) Čas dohoda novega nadškofa dr. Posilovića v Zagreb se še ne more določiti, ker se ne ve, kdaj bode prvi papeževi kon-h i h t o i i i, da ga prekonizuje. — V Spletu se je osnoval odbor za prevoz smrtnih ostankov pesnika Luke B o t i ć a in za nagrobni spomenik omenjenemu pes niku, rodom Spletčanu, ki počiva v Djakovu. Odbor prijavil je poziv za dobrovoljne prineske, ki naj se pošiljajo „Botičevu odboru" v Spletu. — Operua stagione v Zagrebu prav lepo napreduje. Duzdaj sta se peli po več večerov operi „Aidau in „Carineu". Za njima pride „Faust* potem pa „Cavalleria rus ticana" in „Pagliaeci" (skupaj jeden večer). Gledališče je vedno jako dobro obiskano in b tem izreka občinstvo najjasneje svojo obsodbo onim, ki so ob svojem čaBU odpravili stalno opero. V novem gledališči bode pač skoro neobhodno potreba jo zopet ubtanoviti. — V raznih krajih HrvatBke nameravajo posebno slovesno obhajati dne 30. t. m. spomin hrvatskih mučenikov bana Petra Zrinjskega in kneza Frana Krsta Frankopana, ki sta pred 220 leti delala za samoutalnost Hrvatske ter bila obglavljena v Dunajskom Novem Mestu. — .Stari g»adu v Sisku kupil je od deželne vlade trgovec Dragotin Planer za 10.000 gld. z vsem pripadajočim zemljiščrm. — V Oseku začeli »o podirati staro stoino cerkev. Temeljni kameu nove cerkve se bode položil slovesno o navzočnosti škofa StrouBinayra. Slovenci in Slovenke! ne z&bite i družbe a v. Cirila in Metoda! ^ Ji Razne vesti. * (Hišna preiskava) se je vršila te dni v uredništvu „Nar. listov" v Pragi, kamor je prišla sodna komisija, katero je spremljeval policijsk uradnik. Iskal se je rokopis članka „Češka božja služba na Dunaji", zaradi katerega je bil zaplenjen list in se vrši preiskava proti listu. Rokopis se pa ni našel. Tudi v stanovanje dr. Julija Gre g r a, ki je zaradi nekaterih člankov v sodni preiskavi, prišla je sodna komisija, da ga zasliši, ker zaradi bolezni ne moro priti pred sodišče. Ob jednem se je komisija hotela preveriti, je li dr. Gregr res bolan. * (Moderni vandalizem.) Praška „Politik" javlja, da je baron Hirsch, posestnik starega grada Eichhorn na Moravskem, dal kapelico, posvečeno sv. Vaclavu, jako zanimivo zgradbo iz 13. stoletja predelati v stanovanje, ter je tako ta starodavni spominek popolnoma uničen. * (Ljubovna drama.) V Budimpešti ustrelila je v neki hiši v Podmanicki-jevi ulici mlada služkinja svojega ljubimca pismonošo, s katerim je imela že tri leta znanje in ki je zdaj hotel vzeti drugo dekle v zakon. Potem pa je pognala sama sebi dve kroglji v prsi. Pismonoša je bil takoj mrtev, služkinjo pa so težko ranjeno odvedli v bolnico. * (Upor zaradi — suše.) Vsled trajnega suhega vremena je nastalo v Turinu tako pomanjkanje vode, da so se morali napeljati nekateri .studenci v bližnji Trani v mestni vodovod. Kmetje pa so se uprli temu in začeli zvoniti plat zvona in so hoteli preprečiti dela. Morali so priti vojaki na pomoč, ki so zasedli vso okolico. * (Grozna nesreča) se je pripetila v fužinah Pomeroy v Ohiu. Topilnik, v katerem je bilo G00 funtov stopljenega jekla, se je prevrnil in je bilo šest delavcev takoj mrtvih, 10 pa je teško ranjenih. Jeden delavec je popolnoma sežgan, drugi pa je oslepel. Knjltevnost. — Slovensko-nemški slovar. Izdsn na troške rajnega knezoškofa Ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Deseti sešitek. Str. 721—800. Ta sešitek obsega slovarsko gradivo od besede oaza do besede ognjeni e rs t v o. — „Učiteljski Tovariš", glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ima v št. 8. to-le vsebino: Domača vzgoja na deželi! — Iv. Cer ar: Zdravnik, skrb učitelja-bolnika;— Napovedana vojna in naša bramba; — Fr. Slane: Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske šole; — Književnost; — Listek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik ; — Vestnik; — Uradni razpisi uči teljnkih Hlužeb. — .Kmetovalec" ima v št. 7 to-le vse bino: Kmetovalci pozor! — Smrekova seč ali meja; — Na kaj naj pazi, kdor kupuje vino; — Treni potaknenci in njih požlahtnjevanje; — Oskrbovanje sadnih dreves; — Nova trtna škropilnica; — Gnojenje vrtnicam; — Kopanje nog pri konjih; — Krt, vremenski prerok; — Postolka; — Vpreganje konj; — Naprava ribarskih okrajev na Kranjskem; — Razne reči; — Vprašanja iu odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske. Dunaj 18. aprila. Razven odseka za volilno reformo zborovali so včeraj tudi obrtni, legitimacijski, davčni in poljedelski odsek. Davčni odsek odobril je vse pododborove predloge. Dunaj 18. aprila. Štrajkujočim mizarjem pridružilo se je tudi mnogo tesarjev, slikarjev in drugih rokodelcev. Štra j kujoči delavci zahtevajo osem urnega delavnika. Nekateri mojstri so ugodili njihovim tirjatvam. Vojno poveljstvo je odredilo 300 vojakov-rokodelcev, da delajo za razstavo v „Rotundi". Praga 18. aprila. Policija konfiskovala je na kolodvoru dva z Dunaja došla zaboja, v katerih je bilo 70.000 socialističnih tiskovin. Budimpešta 18. aprila. Poslanska zbornica vzprejela je v tretjem branji zakon o civilni poroki. Beligrad 18. aprila. Namesto Pasića imenovan je srbskim poslanikom v Peterburgu Alimpij Vasiljević. Pariz 18. aprila. „Petit Parisien" javlja iz Peterburga, da so se velesile dogovarjale glede zmanjšanja stalnih vojsk. Cesar Viljem se je dogovoril z avstrijskim cesarjem in z ita- lijanskim kraljem ter je predlagal ruskemu carju, naj se skliče kongres, da to sklene, ruski car pa je predlog odklonil. Narodno-gospodarske stvari. — Oddaji bikov plemenjakov beljanskepasme. Deželni odbor kranjski odda konec meseca aprila t. 1. nekaj bikov plemenjakov beljanske (cikaste) pasme, in sicer v prvi vrsti občinam in le, če bi se teh ne oglasilo zadostno število, tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike pošljejo naj se do 22. aprila t. I. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Pogoji pod katerimi se biki oddajo, so: 1.) Bik se mora pravočasno prevzeti v Ljubljani pri „Bavarskom dvoru". 2.) Pri prevzetji bika mora se zanj plačati polovica nakupnih stroškov. 3.) Prejemnik bika se mora zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme in da povrne po 5 gld. za vsak mesec, (e bi ga iz kakeršnega koli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora pred pretekom dveh let prodal. Nasprotno pa bo deželui odbor dovolil nagrado 20 gld. če se bo bik rabil najmanj 4 mesece Čez 2 leti za pleme, za vsak nadalnji mesec pa po 5 gld. — Posojilnica v Gornjem gradu imela je 1. 1893. denarnega prometa 88.200 gld. 56 kr., aktiva znašajo 102.156 gld. 12 kr., čistega dobička pa je bilo 853 gld. 36 kr. Zadružniki! Prihodnji petek nadaljujejo se dopolnilne volitve za občinski svet Ljubljanski. V sporaznmljenji s nadima zadrugama proglasil je volilni shod dne 8. t. m. kot kandidate za dopolnilne volitve za občinski svet Ljubljanski sledeče gospode: Za I. volilni razvod, ki voli dne 2Q. aprila* t. 1.: O-ogrola, iTTsm. c. kr. notar in posestnik; O-rGisselli Fotex mestni župan in posestnik; Ststx£ To&ip &X. c. kr. finančne prokurature pristav in posestnik; c. kr. nadporočnik v p. in posestnik. Imena kandidatov so nam porok, da bodo v občinskem svetu tudi naši interesi dobro zastopani, ako volimo te gospode. Podpisani zadrugi torej uljudno pozivljeti svoje članove, naj pridejo vsi na volišče ter naj volijo soglasno imenovane kandidate. (422—3) Za zadrugo gostilničar- Za zadrugo meje v, kavarnarjev itd.: sarjev: Fran Ferlinc, Josip Strehar, načelnik. načelnika namestnik. Tujci: 18. aprila. Pri Mt Bolgeri, Skarda, Hecht, Fiscfaer, Krieg, Kttvan, Fiacher, Lička, L0wy, Scbuls, Odenthal, Spita, Marko vsky, Feldmann, Abstorskv, Reitler z Dunaja. — Kroschl iz Celja. — Schwar> iz Brna. — Dovgan, Pem, Semulta, Varady, Koch is Zagreba. — Demsoher iz Železnikov. — Mazarolli iz Trsta. Pri aioaai Tippel, Krši, Fellner, Monaehein, Krk, Habernek, Rent z Dunaja. — VVirl, Kataiic, Lokia. Stvraa, Weghaupt, Spitzka, $iginmidofsky, Eisenhuth ix Zagreba. — Oreca, Candusro i* Logatoa. — Treven iz Idrije — Paulin iz Trebnja. Umrli so v Ljubljani: 17. aprila: Janez Tomšič, c kr. učitelj na vadnioi, 56 let, Mostni trg It. 23. — Janez Breakvar, posestnikov sin, 4>/a meseca, Krakovske ulice It. 35. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 17. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 732 8 pa, 732 2 »m 782 2 bub. 14 0° C 110" C 10 6° C si. zah. si. vzh. si. vzh. obl. dež. dež. 16 GOu dežja. SrminJR temperatura WB\ za nad normalom. TD-CL22La.jsl£st "borza, duć 18 aprila t. I. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Italijanski bankovci C, kr. cekini . . 98 gld. 45 kr. 98 , 30 % 119 . 65 m »7 . 80 t 118 , 10 p 96 n 10 ■ 999 „ — 0 355 . 10 rt 124 . 80 m 61 , 10 n 1* . 21 ■ » . 92 • 90 6 . 89 • C. tr. liano ravnateljstvo avtlr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda v«ljawaa.«fir«v od 1. ©IcteTtoro. 1893. Nastopno omenjeni prih»J»l >i in oiihajalnl časi o mi »če ni «o v mrmđnjmvvopmltem č dan, Prage, Franoovlh TarOT, Karlorih TaroT, Kgra, Marijinih TarOT, Planja, Budejevio, Solnograda, Llnoa, Stayra, Iaohla, Omondana, ZaUa na jeioru, £iend-Gastalna, lijubuega, Beljaka, Celovca, Franaanafaata, TrbUa. Ob 11. Mri 317 min. rtopoiudne oiabnl Tlak a Dunaja via Amatatten, Draidan, Prage, FrancoTlh varnv, Karlovih varov, Bgra, Marijinih TarOT, Planja, Budejerio, Solnograda, Iaohla, Omundana, Llnoa, Sterra, Pariza, Onnevo, Ouriha, Bregnioe, ZaUa na Jasam, Lend-Gaateina, Ino-mosta, Djnbnega, Celovca, Pontabla, Trbiia. Ob 4. Mri SS min. popotudn« osebni Tlak s Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransensfeate, Pontabla, Trbiia. Ob 0. uri »7 min. mv+č.*r oaebni vlak s Dunaja, LJubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod li LJubljane (Juž. kol.). Ob 0. i*. „ 6. uri HS min. *}utr<0 ▼ Kočevje. „ OO „ opoiudnm „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob H. uri lO min. mjutroj is K ote v j a. ,, 1. „ Ol ff popoludn* „ „ 8. ,, 49 ,, mvmitir „ n Odhod lx LJubljane (drl. kol). Ob 7. Mri i H min. zjutraj v Kamnik. „ it. „ OS „ popotutinm „ „ a O. a ^O „ tvoinr „ „ Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob O. uri SI min. mjutntj ls Kamnika. „ 11. n IS „ dopoludno „ ,, •• •• n "O ,, uvnorr ,, ,, ■4-86) Prodajalka za malo štacuno se iš<5e. Ponudbe pod Št. 49 upravništvu tega lista. (426-2) Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel ter otvorll dLzie 1.5. aprila is©4b gostilno (z vrtom in kegljiščem) Pri črnem medvedu" ▼ LJubljani, na Rimski cesti št. 15. Z zagotovilom najboljše postrežbe, pristne pijace in tabornih cenenih |e«lll priporoča se z velespoitovanjein (411-2) j%JltOH aClIlIfklla) gostilničar in mesar. mm • ■ ■ ********■ ■t Glavni dobitek event. 500.000 mark. Naznanilo o sreči. Dobitke garantuje država* Vabilo na udeležbo pri veliki denarni loteriji g-arantovanl od države Hamburike, pri kateri se mora dohiti lO milijonov 452.435 mark in ziloor prav sigurno. Dobitki te prekorifltne denarne loterije, ki ima po načrtu samo 110.000 srečk, so nastopni in sicer: J>fHjve6ii dobitek je eventuel._fiOO.000 mark. Premija dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po dobit, po 8 dobit, po 26 dobit, po »eo.OOO m. £00.000 m. lOO.OOO m. 75.000 m. 70.000 m. 6S.OOO m. AO.OOO m. B5.000 m. SO.OOO m. 40.000 m. ao.oo« m. 1S.OOO m. po po 5>6 dobit, po 106 dobit, po »trn dobit 6 dohit 7J5« dobit, po 12»7 dobit, po 61 dobit, po 120 dob. po 200, 1.10 ni. :i:tMno dob. po 148 m. 79»* d. po 127, lOO, »t m. 1081** d. po 67, 40, 20 m. vsega vkupe .Vi. Ino dob. BOOO m 6000 m. 2000 m. ISOO m. looo m. 5oo m. SOO m.; lo.ooo m in bo bode"o teh dobitkih čez nekoliko mesecev v 7 oddelkih gotovo odločilo. Glavni dobitek 1. razreda iznafia 90.4)00 mark, Be zviAa v 2. razr. na -S-VOOO m , v 8. na 00.000 m., v 4. na 03.000 m., v b. na 70.000 m, v (i. na 7S.00O mark, v 7. na 200 OOO mark iu s premijo 300.000 event. na 300.000 mark. Za prvo žrebanje, ki je uradno določeno, stane cela originalna srečka zamo gld. 3-70 polovica „ „ ... 1*85 četrt „ „ „ ,, 95 skup*j s kolkom za nemSko državo. Vsak udeleženec, dobi od mene po žrebanji takoj uradno razpreglednico izžrebanih številk, če bi ju tudi ne zahteval. Načrt žrebanja s državnim grbom, iz kojega so razvidne vloge, in razdelitev dobitkov na 7 razredov, pošiljam v naprej brezplačno. Izplačanje in pošiljanje dobitkov s«« vrfii direktno od mene na interesente točno In pod najstrožjo diskrecijo. fjjBjjT" Naročila blagovolijo naj se poslati s postno nakaznico ali pa z rekomandlranim pismom. fjjsjjr Ker Je žrebanje v kratkem, naj se takoj, v Času do 2. maja zaupljivo obrne na I. I. (412—3) Josipa Heckscherja bankirja in lastnika menjiilnire v Hamburgu. Na najnovejši in najboljši način 4 ainetne (694—80» ♦ JROfce in KOll/Ceffifi*i dni IX. aprila 1894, 4481) opatno p^Itto (Spaten-Br^u-Bier) najbolj zdravo in najužitnejše bavarsko namizno pivo, od zdravniških avtoritet tudi za okrevalce kot izborno pripoznano, priporočam v naročbo v steklenicah. Trpežnost zajamčena ln pošilja se lahko pri vsaki temperaturi. M'fos/n'k-ti zastonj in jut itn in*' f»r>o*Tfo. B*ret>rattmJ«tcem popust, 7fl tor«Anina Razpošiljanje vsake poljubne množine piva v •ca iu\/OIIJO. sodln od hektolitra navzgor. Pri večjih pošiljkah specijalni pogoji po dogovoru. .-a glavna zaloga Gabrijela Sedlmaverja pivovarne ,,pri lopati" v Monakovem Dunaj, I., Augustinerstrasse št. 8. (427-i) Štev. G566. (433-1) Razglas. Komisijsko ogledovanje \i razreflovanje konj katero je zaukazalo c. kr. inininterstvo za deželno hrumim v sporazumi jen ji s c in kr. vojnim ministerstvum za leto 1894, vršilo ae bode za okraj me sin l^f ublJitiiMkeKn dne 1. in 2. maja na živinskem trgu poleg klavnic« na oddelku za konje v sledečem redu: Ddć 1. maja dopoludne ob 9. uri za I. okraj (šolski (H1); ob 10. uri za II. okraj (Šeot-Jakobski del); ob l/al\, uri za III okraj (dvorni del); dno 2 maja dopoladne ob 9. uri za Vr. okraj (predkraji HradetzkvJHva , Kurja- in Črna vas, Hauptmanca, Iiovca in Karolinška zemlja); ob 10. uri za IV. okraj (kolodvorski del). Tega reda ee je strogo držati. V obližje označenega kraja se vozovi radi reda ne bodo puščati smeli. Ako bi pa ne bilo mogoče kakega konja pripeljati v pravem času k ogledu, mora se vzrok naznaniti meatnemu magistratu ali pa komisiji. Za konje, ki so oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo, sestavljeno v smislu §. 7. ministerske naredbe z doc 18 suSca 1891 I, št. 35 drž. zak. Gospodarji konj se opozarjajo, da imajo vse premnmbe glede* svojih kooj, ki ae dogode v času od pričetka popisovanja do konca razredovanja, t. j. za leto 1894 od 15. aprila do vštetega 2. maja naznaniti mestnemu magistratu. Za popisovanje kooj in voz vročili so se že posestnikom posebni popi-sovalni listi, katere jim je vestno izpolnjene vrniti mestnemu ekspeditu vsaj do 25 t. m. Iz opazk na teh list b naj previdi vsak gospodar, kateri konji bo oproščeni vsakoletne prijave in kateri predstave k razredovanji. Gospodarji, kateri ne prijavijo ali ne predstavijo pravočasno svojih konj brez dokazanega tehtnega vzroka, kaznujejo se v smislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857, dtž zak. St. 198, ali z globo do 100 gld., ali z zaporom do 20 dni, vrhu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dno 12. aprila 1894. Ste?. 4752 II. Razglasilo b. iz 1. 1894. C. kr finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanj , da se bodcta pehotna vojašnica in strelivno skladišče v Rudolf oveni prodal ji potom favne dražite. Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z ustmenimi ponudbami ali pismenimi i ferti, ae bode vršila dne 30. aprila 1894 ob 10. uri predpoludnem pri c. kr. iliiaućnem ravnateljstvu v LJubljani. Izklicna cena iznaša za pehutito vojašnico . . 29. IOO gld. za Btrelivno sklad šće pa......... SO Vse drugo je razvidno iz nataučuej&eg* razglas'la, ki |e objavljeno v uradnem listu Ljubljanskega Časopisa štev 74 z dne 2. aprila 1894. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani dne 24. marca 1894. (370-3) Nalaganje glavnic. 4°/0 založnice galiŠko»ra (IrubtvR za kredit na zemljišča, uatanovlj. 1. 1842. Fupilama varnost Fatlranje Izključeno Sposobno za kavcijo, tmli kot vojaška ienltna kavoija. Vknjižene v prvi st< pnji in zgolj do polovice vrednosti, brez izjemo na posestvih, ki se v deželni d«*ski nnhajajo. Izključena mestna poslopja iu kmetijska zumljisfa. Hipotekama vrednost: na vnakih 10O tr 1 • 1 založnic pride hl- potekarnega pokritja gld. 2f>3-38. Varnost prvega reda, zaradi junaštva aemljekijiznih poieatov do prvo polovice svoje vrednosti, zaradi jmnstva druStva za kredit na žemljica z vnemi svojimi aktivi iu rezervnimi fondi, ruzven tega kukor pri avtnro-o^erski lianki vsled pravice politične izvršbe. Te založnice založita pisma) se dobivajo po vsakokratnem dnevnem k ur/.u pri J. C MAYBR-ju menjalnica, v Ljubljani. («18—K Št. 3089. (378—3) Za Kranj tok o se razpišejo sledeče službe okrožnih zdravnikov in sicer: a) z letno plačo §00 gld. in 200 gld. prlklade od zdravstvenega zastopa: 1 v ČrnomljL b) z letno plačo §00 gld.: 2 v Bohinjski Bistrici; 3. v Kočevski Meki; 4. v Seno&ečah. c) z letno plačo 600 gld.: 5. v Logatcl; 6. v Novem Mestu. Prosilci za jedno teh ment vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 25. aprila 1894. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, hzično sposobnost, neoraadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Glede onih služb, katere ae Bedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadalje v veiiavi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dre 1. aprila 1894. L Luser-jev obliž za turiste. ti olovo in hitro upli vajoče sredstvo proti kurjim uteiom, t ulj eni na pod- v'Cv^ platili, petnh iu drugim trdi praskam kože W Dobiva se v lekar nah. 1» * ^ Veliko priznaltnh pisem je na ogled v glavni razpošiljalnici: L. Schwenk-a lekarna (40-16 Meldling-DunaJ. Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj 80 pazi in zavrne vse manj vredna ponared.be. Pristen v Izubijani t Jos. Mayr, J. Kvvohoda, U. pI.Trnk6czy.G.Picooli,L. Orečel; v K ul)stiiii, Hlur-ijlii ti-«jj- 1 priporoma veliko zalogo oprem za krojače In Čevljarje, bekprtenega "blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-canje, tkanega in nogovičarskega blaga, predpasnikov, životkov in rokovic, po-zamentirskega i u drobnega blaga, trakov, čipk m petljanj, čipkastih zaves iu preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. ( :*?^ ---**y> Uf Mi Ljubljana, Židovske ulic« št. 4. Velika zaloga obuva! (S8> lastnega izdelka za dame, gonpode in otroke je vedno na izboro. Vaakersua naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere bh shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroči lih blagovoli naj se vzorec vposlati. Restavracija „Pri Zvezdi' cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovnnje. (22) F. FerlinC, restavrater Josip Roich " r S Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno l kemično spiralnico B v kateri so razparane in nerazparsne J moške iu lenske obleke lepo očedijo. S Pregrinjala veprejmo se za pranje in ■ crem v pobarvanje. V barvanji vspre-X jem* se svilnato, bonilinžno iu mešano i 'I1I1C, restavrater. h m bla^o. liarva su v najnovejših modah. leeB+eai (15> HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) < Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ 4^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel .ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovi] ^ kakor tudi štedilnikov ^ in vseh v to stroko spadajoćib del po * nizkih cenah. (31) O. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, ielezo ln kovino-livnloa. Tsdeluj« kot poiobnoit: vse vrste strojev za leaoreznloe ln »age. (21) l'ri'v7.niiitt cel«! napravo Id oikrbuje |inr«tMfrik|t% iu kotle po najbolji! iritaTi, si ne.] n o tnrblu« in vodna kolena. 1 Maksimilijan Patat-ova naslednika JF. ■?■«*■• rt I h «ff H o n en v LJubljani, »v. Petra oesta it. 32, ali pa a v. Petra naalp It. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske in moške obleke, razparane in cele, iste se lepo «e«Mll|o; vzprejemata vsakovrstna prekrilij-ila, svilnat« robce in trakove za prisnje iu polMarvau|e9 kakor tudi svilnato, hombatno in uu-ftano blago vseh barv. Obleka se člatl, pere in barva bitro, dobro in po nizki ceni Zajamčeno pristni kranjski liter po gld, 1*50 in zocl edonovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216) Oroslav Dolencu trgovina z voSčenino In medom LJubljana, gledali Ako ulloe lO. Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na 2ce»rto2-i.-pflLplrjl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri dr uzi h knjigo-tržcih. J. Kunčič Jf^ priporoča p. n občinstvu svojo ^pl izdelovalnico sola-voie LJubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") z opomujo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji Allja.il rr Lescali rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. ,64) Zasanja naročila izvrše se točao. Usianot- T T aTAilT A C leta » Ijmo J. J. NAGLAS 1847. E tovarna pohištva v LJubljani, Turjaiki trg it. 7 in t Gospodske ulloe (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavuega i u naj ti ne joga lesenega in oblazirijeneKa pohištva, zrcal, strugarskeira in pozlatarskega blaga, pohištveno robo, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozićki, železna in vrtua oprava, ne-pregorne blagajnice. (35) U fTT>p » *sTV~^ t Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, V, stavbinska in pohištvena pleskarja. ^1 Tovarna za oljnate barve, |lak « in pokosi. (20) r~ Glavni zastop Bartlioll-Jevt*iris orl-glualueK* ks»rbwllue|w. Madčoba ^3 aa konjska kopita in usnje. t£t PLJLj/VI tr^tJLJr* 141 ■XJk/vv *^JkJ^^Sk J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhnifikega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sta koneerte itd. in lepim vrtom. (36) = Kegljišče je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulio. Čast mi je nHzoanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni kovanko obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam «a vsa v to stroko spadajoča dela po niakib cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z veloapoitovanjem (87) Ivanka Toni v Kravji dolini ftt. 2. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. L&Htmua in tfik .Narodne Tiskarne