GLAS NARODA
Ost slovenskih delavcev v Ameriki
Issued every daj except Sunday* and Legal Holidays. I SO,OOO Readers ^
TELEFON: 287® CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLAHDT
NO. 70. — *TEV. 70.
NEW YORK, MONDAY, MARC H 25, 1918. PONEDELJEK, 25. MARCA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Nemci so na več mestih prodrli zavezniško čilo.
-OOO-
Nizozemska vlada protestira proti zaplembi brodovja.
ANGLEŠKI VRHOVNI POVELJNIK PRIZNAVA, DA SO SE MORALI ANGLEŽI UMAKNITI ZA DRUGO | OBRAMBNO ČRTO. KAJ PRAVIJO OFICIELNA POROČILA. - NEMCI SO BAJE ODBILI MOČNE j ANGLEŠKE PROTINAPADE. — NEMCI SO PRE ! KORAČILI NA PAR TOČKAH REKO SOMME. —! ARTILERIJSKI SPOPADI SEVERNO
DES DAMES --ooo--
-ooo-
Položaj na zapadnem bojišču.
NEMCI SO OBSTRELJEVALI PARIZ. — GENERAL HAIG SEJE MORAL UMAKNITI. — UMI KANJE ANGLEŠKIH ČET SENEPRESTANO NADALJUJE. — NEMCI IMAJO ZDAJ NA RAZ POLA GO DESETKRAT VEČ AEROPLANOV KOT SO JIH IMELI PREJ. — ODLOČILNI DOKAZ MOČI NEMŠKEGA NARODAPO VSEH CERKVAH MOLIJO ZA ZMAGO NEM. OROŽJA. ! NIZOZEMSKA IZJAVLJA, DA JE ZAPLEMBA LA-
--—----DIJ KRIVIČNA. — "BREZ TROHICE PRAVICE". —
is a« required hy the Art of Oetohpr SENATORJI NAPADAJO ZDRUŽENE DRŽAVE. —
ZAPLEMBA JE KOT INVAZIJA BELGUE. — ZA-slali nemški vojni poročevalci. v VEZNiSKE VLADE SO DELALE KOT — NAVADNI enem poročilu sriasi, da se >	ROPARJI,
no rop la.no v podeset^rilo. j	^
Trtu- rr:.R»Jnti..n fik.i «i»h rtu* !**tmait«»r ar N>w York, X. Y.
o. 15*17.
11,
Trn« truulitido ffiecl with p«* zna«t*~r «t N>* York, N. Y nr. March i" 1M* s« m)airv*l bf t h* Art of Otober fl. 1917.
Ofieielno angleško porodilo: London, U4. nmivg. — Ofieielno poročil e jM.-htl feldnuusal Hai^ nocoj iz glavnega stana, so trla-
T m. kan j1 anjjVšklh r.nnad oh i ».• p.ay»aii me pa do Hama, ka-r» tii Somin se \ rši kot vse kaže t.-.i-i mesti označujejo Nemci kot OD CHEMIN v. -j.-m *ielu fronte, katero »o skrajni točki nove fronte, se raz-napadli Nemci. London je* bi! v teza i*r«.uta v razdalji nekako 20 pret+-kl: och*i precej molčeč, razen m i! j v ra\ni črti. ;poro.-ila plode velikanskih bojev V>e kaže da je Ham pad eL jtt umikanj \ nek a ter in	Nemško ofenzivo je nominalno
! jih. —	j vodil kajzor sam. Dva direktno
j 1'.. riin izjavija. da se bližajo podrejena voditelja sta nemški katcrc-ca!ne!u5>r t ,M l*'	Bapaume in pre^tol^na^lr-dnik in bavarski
'IVronue ;n <ia napredujejo pov- kronprinc 'Ruprecht. sr-i od	Sca.rp pa do La Fer*1.'	* * *
j Px-rlin je ofieielno objavil v so-j Obstreljevanje Pariza z nem&ki-IV« ll-zni S4»vra/ni>ki napadi SO se razvili zjutraj na boto, da«,, zajeli Nemci 25,000 jet mi topovi na dolgo razdaljo, se je ' ii ti-«»uri 7 Vt-liko moejo ter SO trajali ves dan.	nikov, M»0 topov ir. 400 strojnih naenkrat razvilo tekom sobote. To
I'm vp "Vili I'm 'j vi je Sovražnik naredoval južno od P<- j , . . . , TT . .	("bstreljevanj* največja skriv-
v-	.-ii	•	»-i	i v. .	Angi-ški maršal IiaJg jp sporo- uo<st tp vojne.
•Mii-. Nn nar točkah >e riu le posreeilo prekoračiti re- , v . , .	J .
J K	1	cil, m Nemci prodrli njega ve i Prva novica o tem je prišla v
obrambne poeieije zanaduo od St. kratki brzojavki iz Pariza malo po
Quentina, da p;« se .»mikajo -Vn .dvanajši uri v soboto, vsebujoča
g!eži v dobrem redu na priprav- ofieielno ugotovilo, da so Nemci
ljene pozicije v ozadju.	bombardirali Pariz. Ker znaša naj-
j» izjavil \ svojem dro- krajša dLstanca od nemške fronte
.... .	.. ... ........ . ffem poročilu v soboto zrveeer, da pa dr. francoskega glavnega mesta
Roll proii severu smo odbili z velikimi izgubami zai^ bili Anglcii mo?no ^^^ s n<skaio 62 miUi torej dvakpai trv
sovražnika
*kih oddelk
ko .Sinimr*.
St varno «>d Peronne so bili silni sorražniski napadi naperjni proti erti ob reki Tortille (pritoku reke Som-me). Naše eete so se morale na tem delu fronte umakniti Ter se bore sedaj na novih pozicijah.
ponovne napade velikih nemških infanterij- j sovražnikom v novih pozicijah ju-, iiko kut seže največji top znan ov. v tem boju sta se posebno TKilikovali	in zupaiuo od Sr. Queniin. ,tiosedaj, so sprejeli tukaj poročilo
deuid^^eta in št i ri deset a divizija ter sta odbili ve^* ato-čih napadov.
Ofieielno nemško poročilo.
Berlin, 24. marca. — Nemški vi»jni urad je izdal no-c«>j slrdeec uradno poročilo:
Med Sonime in 0>is»- napredujejo jiaši oddelki. Zavzeli Mino Chaunjr.
Zav/.rli smo silno veliko vojnega materjala. Angleži zazibajo na svojem umikanju francoska me&ta in vasL
Za H a pa ume se vrši izvanredno vroč boj. Bitka se \rši tudi ob »'rti Transloy-Combles-Maureas.
A' našem napadu med Peronne in Hamom smo na par točkah prekoračili reko Somme.
Neko prejšnje poročilo n<-mškega vojnega urada se glasi:
Zapadno bi>jiš«'e: — Bitk«> v bližini Moin-hy. Cam-brni, St. i^tifiitin in I-a Fere smo izvojevali.
l*remagali smo trttjo tretjo in <Vtrto auglesko ar-liimlo ter rjizti«* franeosko-anneriške oddelke, kateri so ji-iiui prišli na pomoč.
Va /*rt i liapaume-Bouekeveanos, za Sommo. ter med IV-rotm«' in Hamom kakortiuli pri Ohaunv smo odbili sovražni^ ke napade. Sovražnik je imel zelo velike izgube.
Vjcli M!iM> nad .'50,000 vojakov ter zaplenili	to-
jmiv. Na raznih ostalih toekah zapadne fronte se vrse artilerijski in drugi 8|M>padi.
Na ostalih boj i še i h se ni pripetilo nieesar novega. Francosko uradno poročilo.*
Paril, 24. man a. — Nocojšnje poročilo vojnega urada ne glasi:
Veliko artilerijsko delovanje je bilo opažati se-vemo <m1 Chemin des Dame s. Artilerijski spopadi, ki so bili veekrat zelo vnvi, so se vršili v Kampagni, v okolici Mi.tjisa, na desnem bn^gu Meuse. med i 'aurierres goz-dom in B*-nzovauxoni t« r pri Martmannsveillerkopfu.
Neko prejšnje francosko poroeilo se glasi:
Nemške eete so po \*roeem obstreljevanju vprizo-
rile zadovoljiv napad južno «>d Juvin^mria pa so se n-
lnaknile. ne da bi dosegle kakega uspeha.
-ooo--
Velikanski top
ooo ■
Trne transi*ttua filed with the pn« master al New York. N*. Y. od March 25, AS required bj th. .in * mi*h «. 1017.
Berlin, 24. marca. — Kakor pravi nemško ofieielno I*oro4*ilo. ki bilo no«'oj izdano, so Nemci bombardirali Pariz na velikansko razdaljo.
Paris, 24. marca. — Nemški "'pošastni top", ki je bombardiral Pariz, je postavljen v gozdu St. G oba in, za-padno «mI I^aona in nataneno 122 kilometrov (približno milj) ^»<1 pariške mestne hiše.
Top bombardira! Pariz skozi ve«"ji del nedelje. Odmevale »»ksplozije 10 palenih izstrelkov in takt»j je >»il izdan alarm, da s«* ljudje poskrijejo. To je zg<»di-lo ob ti.V» in mnogo ljudi j se je poskrila. Tr>da velika muo žira s** j*- (»»kazala jm> uli«*ah; ljud.ie so šli v eerkve, ki so bile nap«»liljeti»» kot po navadi. Ženske, ki preplavajo e vet i mi iMtbljo oljeiie ve j ice. 8<» bile kot običajno na svo-j^m iiK'stu.
SjMMVtka so priliajali streli v odmorih po 20 minut:
NaiaijiL- severu jt- napadel so- s presenedenjeni, Washicrton i>a z vra/jaik s skrajno odločnostjo in d", o in oni.
brez .-brira na izgube, vendar pa Poznejša poročila so ugotavljanj Ang>žl vz^tržali svoje pozicije la, iia so bili izstrelki devc^inčne na j t* m delu te fronte.	j granate, izstreljene iz topov. Ka-
Sovracnik k.»t kaie, prido-ibli. v katerih so poroeali o dnev bil nee.;:ko dvansjst niilj od prej- nih zračnih pohodih ]>r^ko Pariza šeje fror.re »i.* t-.'-ki naj^Iobje^a v> izražali domnevo, da so te iz prodi r^nja.	.	|>trelke^ morda spu>tili iz topov
NemfKo oi*ie>je!no licrotovilo sta- moatirajiih na velikanske aeropla-vlja w».lanjo i-no severoizto^no od. ne. letele preko mesta v rednih Hapaume-Peronne in llama.	int»*rv«lih.
\ poročila angleškega glavnega Dodatna poročila glede zračnih st-ma s. tria si. d*i bo prekoračili napadov pa so pojasnjevala, da so Nemci Somme prekop v bližini Xeaaei istočasno nadaljevali z ob-Elama ter nasko*!'i!i angleške zako- streljevauj^m iz velikanske razrla pe na drugi strani.	1 je
V ozadju nemške Lnfanterije je Končno in tJa se bolj poglob* bilo vi.leti kavalerijo.	skrivnost, je dospela iz Pariza br
Vsi poročila s fronte soglašajo zojavka pozno v noči, v kateri se v t. ni. da -o d<»segli Nemei uspele* je glasilo, da so ia presenetljiv" z v« likanskimi str >ški.	n.-mški top ugotovili v razdalji 74
Angle&ka artilerija in anel^sk." in pol milje oti Pariza in nekake srtrojae p»i>.k»- so streljale v naj- 12 milj preko francoske t»<".jn« ijnstcjf4 mase sovražne infanterij«-. fronto.
Loa Ionski prebivalei so v noči	* * *
o<l sobote na nedeljo splezali na Lcndon, Anglija, 23. rnarea. — -ir«-he tiiš ter razločno euli grm«1- Central News agentura porot-a, da nje obstreljevaaija. ki mu ga ni so vsakovrstne posameznosti, ti-parr. v tej vojni.	kajoče nemške ofenzive, razpo-
Trn*. franslatlcm tll«l with the poet master at New York. N". Y. or. Maivh J5, lHlS as required by the Act of October 6, li»17.
pouličnih železuieah so brez d-robi-
Privaiine banke so imele le ma-* ovma je pa,1!;| 'o denarja, k- jih je vlada nacijo- ško pod]a^0. nahzirala in odkar so jih prevzeli sovjeti, se denar ni več. vlagal. —
erto in da bombardirajo mesto iz bližine, je bilo izdano pol uradno poroeilo, ki svari prebivalstvo, da naj ne vrjame pesimističnim poročilom.
— Franeoska fronta je nedotaknjena, — se glasi v poroeilu. — Vsaka nasprotna trditev je laž.
Bombardiranje mesta je prenehalo okoli ene. Okoli treh se že vee kot eno uro ni slišala nobena razstrelba. — Signal, da je <4vse čisto", je bil dan o pol štirih.
V	začetku bombardiranja so prihajali streli na vsakih 20 minut; pozneje so pričeli prihajati vsakih 15 minut; včasih pa so padali tudi v odmorih po 12 minut.
V	vojaških krogih se zaradi tega domneva, da so se Nemei posluževali dveh dalekosežnih topov.
Časopisje izraža občudovanje nad mehaničnim izumom novega nemškega orožja, toda pravi, da je bombardiranje nepotrebno barbarstvo.
Profesor Pavel Painleve, prejšnji ministrski predsednik in predsednik akademije znanosti, je pisal v 'Excelsior', da bi z uporabo seeliuma pri izdelovanju projek-
tila bil premer izstrelka za polovico manjši pri enaki te-{dajajo svoje zaloge, denar, ki so ž L zaradi toga bi bil zračni odpor manjši, kar je velike važnosti za streljanje na razdaljo. Pravi tudi, da je mo-goeo. da ima izstrelek — propeler.
"Le Journal" v nekem članku o tem topu piše da je top 240 kalibra in avstrijskega izdelka. Mora biti posebno natančno in fino mehanično delo, zlasti glede strojev. Top morajo oskrbovati veščaki v matematiki in topništvu kajti basanje in merjenje je posebno težko.
Vsak izstrel velja okoli 4 tisoč dolarjev. To je nova iznajdba naših sovražnikov, pravi list.
Ordonaneni izvedenei si niso na jasnem, ali projekti! goni posebni propeler, ali pa je v notranjosti projektila še drugi projektil, ki po eksploziji prvega, ki je napravil gotovo razdaljo, postane prost in gre svojo pot dalje.
Nek poznan kemist, katerega ime pia se iz vojaških
število
Soglasno z na daljnimi informaei jami se naliajajo na nemški iron ti tanki, baterije za spuščanje stm penih plinov in plamen ter dint«:: Haag, 24. marca. — Včeraj je v gosposki zbornici ni-moderni vojni stroji v velika* .zozemski zunanji minister dr. Laudon izjavil, da je za-skem številu.	plomba nizozemskih ladij po zavezniških vladah krivična.
Komentar nemškega časopisja; __ Brez trohice pravice, __ je reke] _ so zavezniške
nove ofenzive .spravlja sku ij - ^^	,	.d	1	,,
j poročevalec Exehan-, Tele | T1^ IzvedIe nam» dasiravno je nizozemska vlada v svo-graph V Kodanju, ki izjavlja, daj.!em odgovoru šla, kakor daleč'je pač bilo mogoče, da bi so sedanje bwke končni in odločni vstregla zahtevam zavezni.škili sil. Glavni protest vlade
bo našel odmev v obeh zbornieaJi in med cclim nizozemskim narodom.
To je protest, ki sloni na principu pravice. Vlada si nima kaj očitati, ako je bila dežela v stiski, da ni storila vsega, kar je bilo v njeni moči, da bi odvrnila krivico.
V gosposki zbornici je senator J. T. Cremer napadal Združene države, potem ko je zunanji minister dokončal svoja izvajanja. Senator se je spomnil Hudson-Fultonove slavnosti v New Torku, da je počastil odkritje reke Hudson.
—	V Ameriko je bil poslan odbor, — je rekel, — in govornika, ki je zastopal nizozemsko vlado, so Amerikanci navdušeno sprejeli, ko je v svojem govoru proslavljal dela nizozemskih prednikov. Amerikanci so imeli solze v o-čeh, ko so videli našo zastavo. — Zdaj pa ameriške oči nimajo več solz, da bi jih potočili na onečasčeno našo zastavo. —
' Amerika smatra nevtralnost za pristranost. Zaveznikom nočemo dati vojnega materjala — to je glava in čelo naše pregrehe. —
Senator Cremer je vprašal, kaka zastava bo vihrala na zaplenjenih ladjah in je izrazil upanje, da ne bo — nizozemska, ako pa jo bodo rabili, tedaj bo na pol droga. Z ozirom na predsednika Wilsona je rekel senator:
—	Predsednik Wilson se sani imenuje našega pri.ja-jtelja. Dobro, nebo naj nas varuje pred našimi prijatelji!
V Rusiji zelo primanjkuje denar ! .	svobodni in ponosni narod bo pokazal v teh dne-
ia, posebno drobiža _ Trgovina! v,il br«^lnosti, da so Nizozemci edini gentlemcni, ki so počiva. - Banke so brez pomoči. Iostali v Evropi. —
Drugi govorniki so na isti način napadali predsednika Wilsona. Socjalistični poslanec van Kel je rekel:
—- Zaplemba nizozemskih ladij po predsedniku \Vil-sonu pod pretvežo vojne potrebe je ravno tako grdo, kakor kršenje belgijske nevtralnosti po Nemčiji pod isto pretvezo. Obdržali bomo svojo neodvisnost, pa naj pride, kar hoče. Amerikanski narod ni bil prav poučen in njegovo ponižanje bo veliko, kadar bo izvedel resnico.
—	Vlada je imela preveč zaupanja v prijazne govo-
dokaz mrvi nemškega naroda pre -dno br, prišel mir. fa^pisi izjav-
Ijajo. da potrebuje Nemčija le ni malo ea.sa opore nakar bo izvoje-vala zmago. Veliko pozornosti so presvetli i tudi italijanski fronti.
Nemško časopisje kaže neko zaupno razpoloženje glede sedanjih operacij na zapadni fronti, dasiravno priznava resnost trenutka. — pravi Exchange Telegraph porodilo iz Amsterdama. — Nemški časopisi vstrajajo pri trditvi, da niso vojaški in pol i tie ni voditelji centralnih zaveznikov opustili nobene stvari, da prihranijo »vojnu narodom **to krvavo kopel".
Odredili so posebne molitve v vseh cerkvah pod vodstvom nadškofa v Monakovem in sicer /n zmago nemškega orožja na zapu-du. To poročilo je dobila "Dail; Mail" iz Haaga. Pastirski iis: nadškofa na vse cerkve izjavlja la je napočila ura odločilnega spopada.
Iz Rusije.
Tni" translation filed with tt»e post ua*ter at New* Y.»rk. N. Y. on March li,'. H)18 re^piired by the Aet of October
6, 1017.
Moskva, Rusija, 24. marca. — V" Petro gradu, Moskvi in drugih mestih je tako pomanjkanje »1»-narja. da je vsa trgovina nemogo ea. Posebno redek je drobiž: -menjalci denarja zahtevajo
provizije, <la izmenjajo bankov
po 1000 in :%oo rubljev. Re^tavr«- }a da sc pog08to preobleče volk v ovčje oblačilo. Amerika
velike re prejšnjega ameriškega poslanika van Dyke, — je iz-
ikov, javil poslanec Hooft. — V našo sramoto vlada ni vide-tavr« •
','ije. iz\*os^eki iu sprevodniki na
se je poslužila roparskega načina, da je držala pištolo na ?.a. Pri bankah stoji vedno velika	glavo. Zavezniške viable so delale kot — navadili ta-
množiea ljudi j, da izmenjajo de-jtovi. —
beli drnar. Bonldi ruskega vojne-j	-	___
ga posojila krožijo kot denar.' jjaleev, ki nasijo blaff0 v vrp-ah in ril da je ljsthia ujca in da je vse
srednjeve- <iomncvauje o nje vsebini posledi-.ca razgrete domišljije. Fnedjung Položaj g!°de hrane v Mr»skvi pa je trdil, da -ie bilo enemu nje-tr . , ..	.. , , . nekoliko boljši kot pa v Perro govemu prijatelju Lar^nasch do-
Vsled naeuonabzacue bank se je dn Cene pa vfcioke m xi.,volil brat: to spomenico, ne da bi nakuptcilo toliko denarja, da je,^ Je vlada ^tovala iz Petro-»>c ud njega zahtevala molčečnost vlada, kakor se je pred kratkem I grada, ljudje ne mislijo da bi se in da je reliefi, da listnia to sve-
-tndba je bila zaradi netleljskega mim močnejša kot . V soboto. T.Kla ljudska hladnokrvnost ni bila vznemirje-1MZirov zamok*1 ^ reke1' ^ izstrelek novega topa gre do j.;;, kaju >U *o po svojih nedeljskili poslih kot vedno. (velikanske višino in leti skozi atmosfero, ki je mnogo tu katerih, ki so misliti, da so Nemci pfebilij tanjša od navadue in ima zaradi tega manj odpora.
poročalo, sklenila jih zopet razna-cijonalizirati, da dobi tudi skriti i en ar. toda to je bilo ofHjelnr. nikano.
Trgovina je večinoma omejena na živila; kmetje in drugi, ki pro-
ga prejeli, spravljajo. Ker se ljuJ-stvo boji, da bo vsled mirovne pogodbe treba pla<"ati Nemčiji velike svote denarja, je postalo pomanjkanje dearja *» veeje in obi j čajna trgovina je morala T>r<v!
zaloga živeža povedala. Kruha tuje eoarju Karolu. X-idalje sve-sploh ni mogoče dobiti in narod tf tuje. se naj odločitev, da se o-seli na deželo, kakor pač more. 0-'pu*ti zveza, sporoči cesarju Vilje-bičajmh osebnih vlakov ni ve<"-. (mu in sovražnikom centralnih dr-Vojaki, ki so odpu»Vni, +<■ hitroi^av. ta način bodo zavezniki o-razhajajo in nt-miri. ki <o pri- proučeni strahu pred velikim je-čakovali vsled demobilizacije, scjznm f-entralne Evrope in bodo ::a-niso dogajali.	i radi tega pripravljeni skleniti mir.
--Z veliko napetostjo se prič^ku-
.	! Lamm&schevega odgovora na t»*
Nasvet Avgtriji ra prelom. i trditev.
rn__ ___.	. ...	_ ! Ta spor ni vzbudil v Nemčiji
Trne translation flte<J tvitb the port . , '	_ .
master at .\>u- York. X. Y. on March 23.	^bnrjen.ia. "Vossische Zek-
^tati.	______________________■■	i^B
V Moskvi so veletrgovei iu to-' mS* as re<Ju,re<3 tb® Art ot October j tlin2 srnatra to za zelo resno afe
varnarji bre blaga m so trg-ovino1 popolnoma vstavilL Ker je prevoz
«, 1917.
tu, uVorwaerts" pa ne kaže pre-
zvezan z velikimi težkoeami, se je
Amsterdam, Nizozemsko, 24. seneeenja. "Vort\*aerts" piše: marca. — Po Ehinaju kroži neka
'"Ne smemo sami sebi pririva-
pojavila velika špekulacija m ži-1 ^fjinstVena govorica, ki je PO^ro- ti, da v Avstro-Ogrski Število na
vila se prodajajo t>o neizn,^rr,o vi-i"1^	7ainfman^: . h^otniKov zveze z Nemčijo nara-
t r«*a Kratkim je pacifisti<-ni po-iw a. To je zelo resna zadeva, ki ne slanec avstrijske gosf>oske zborni-; more biti brez vsakega vpliva na
nemško politiko."
«» tk> neizmerno visokih cestah.
Majhne trgovne zapirajo po'ce dr. I^immasch »ročil cesarju vsej Rusiji, ker ni blaga. Vojaki Karolu spomenico, o katere vsebi-in potujoči krošnarji, ki so nakra ni se ni vedelo nič natančnega, doli blaga, prodajajo vsakovrstna	dr* Friedipn? objavil, da
je bilo v spomenici nasvetovani,
,, ,,	iila se naj zveza z Nemčijo več ne
turnega blaga. Mestne uliee in ee- nadaljuje.
živila in majhne saloge mannnfak-turnega blaga. Mestne uliee in ceste po deželi so polne teh prod«.1

n* "(Mm Nar#~ *»Mlllfc v Z*tr
Na to je dr. Larmaseh odgovo- RjKIfrŽtt&Ž^&ŽrfS&S^
mmmamm
wmmmmmmmmmmmm
OT.AS XABOPA. 2S. MABCA 18
OLrAS NARODA^'
iS
t
V L O V K M 10
r.)
PUBLISHING - COMPANY
U laiMON.)
LOPI« BWIPII,
of afeov« cffloanj Kht Tort City, If. T.
S* Ma______* ; I* Aatrt leta aa
Mew Tort fSOO X+w lock. LM N»» lor* LflO
tet«----- 100
tUAS NAHODA** Utaja Taa* Jas UrermJ! nedelj Ln praznikov.
H L 48 M A M O D A"
4~Vatoa at Um People" ^
1—day end
yearly 13.30.
IM** Mas podplat te nwtonfl at m prlotočujeja. Dmmt aaj M Wa«ovoU poSUJatl p© — Mosey order.
luaja urotettev >i i. da a* nam tndl prajtaj« M ■ssnaal. da hitreje aajdes^ aaalcvalka.
a Is podliJarraat naredire ta oaala* Ulil NilODA'
Owtiaadt It.
Ctty.
Ttiofaa: a:« cwwtiandr
Pomlad v Nemčiji.
S* '	ooo-
True tranaiatloa filed «rfth the poet Busier *i N»-m Y«a-fc. NT-« March 23.
U«m a« reqairvd by the Act of OKober C. 1#17.
Pomlad je letna «liJ»a veselja ali «1 »ha »»hupa sogla-Mn> z usodo, ki je dodelana vsakemu.
Ncnriji ustvarja militarizem ali j»a skuša ustvariti umetno veselost« kati-ro mora imeti dull Nemcev.
Narod je dal morda dva milijona življenj ter petdeset 11sot* milijonov dolarjev za izvršpujc naloge, ki hi morala hiti do^otovljena že |>r»-d tremi pomladmi. Lojalno podpirajoe ambicijo junker je v je videl vesoljni nemški na rod i/irmjati ne le svoje sinove in svoj denar, temveč tudi svojo — nan »dno east v krvavordeeem vojnem vrtincu.
Na | m »svetovalni mizi s*' nahaja raeun še 7a par na-daljnili milijonov.
Sarinnti ozirajo na stare može in na — nedorasle
» . KI____-■
tleeKC.
S ]M»lja prihaja vsakemu znani in priljubljeni vorj po »veži zemlji, pripravljeni na orača, a ta orač sam je zemlja oh vznožju pnč* :m. ključ, ki se noče obrniti.
To je kaj* samotna pomlad za Nemčijo* četrta spomlad žalosti m začudenja glede obljubljene veliko »nage ter prizora na nesposobne ljudi, ki gredo v vojno mesto da bi šli na — ]»olja...
Obujajo se spomini na druga pomladanska upanja: na april letu 11)15, ko si je vojni £ospo<lar s strupenimi plini hotel priboriti }x>t do pristanišč ob Kanalu: na februar 1?H<>. ko je hotel zavzeti kronprine Verdun ter končati zmagoslavno to vojno.
Vsaki veter pomladi prinaša spomine na velikanska izjalovljenja in na to. kaj so — stala!
Ruska zmaga ne zadostuje, da bi spravila v dobro voljo izmučen in redko posejan narod.
r^ačen človek ne pridobi ničesar, če zajame befača.
V	sled tej^a je vzel generalni štab. uspešen prav do smrti. — namreč do smrti drugega, — pripravljeno kuverto iz s'avne pisalne mize.
V	slučaju slabega razpoloženja med narodom, udarite na Anglijo! — Povejte zopet narodu, kajti sedaj je pomlad, da je napočila ura!
Načrt j<* bil uspešen pri Ypres in pred Verdunom in le pravično je reči. da so jmikerji storili vse. kar je bilo v n jih moči, da držijo l>esedo. ki so jo dali doma.
Pri Ypres so imeli strupene pline, prav sveže iz lastnega laboratorija Satana.
Pred Verdunom so imeli vojnih priprav kot se jih je še kedaj zbralo na enem samem mestu.
Pri Ypres niso mo^li potisniti nazaj niti — zelenih Kanadeev. Pred Verdunom pa so |>oginjali v agonijah in sloves dolgonosga kronprinea je padel v — najgloblje blato.
V	tej pomladi ni nikakega resničnega pričakovanja v duhovih nemških glavarjev, da se jim bo posrečilo priti do Kanala.
Upanje, da bo mogel zavzeti Calais, je edina nada de-primiranega naroda iztočno od Rena.
Da se pridobi to, da se Se enkrat galvanizira ohromelo figuro militarizma, katera eena bi bila cenejša kot par divizij navadnih nemških vojakov t
V	Nemčiji he mora glasiti vsako leto — spomladna peseui.
Ker je Mendelsohn mrtev, mora služiti himna sovraštva za pomirjenje raztrganih živcev naroda vsaj za —
nekaj časa.
nimam kam djatj. druge moke za žganee. Temu je'Vzrok*velika draginja. ker na* nočejo w imeti na boardili.~
ŠTVvno in vesele velik« močne praznike vsem solocnoxn. miam in rdečiru koprivam, kot jih naziva Ave Marička. s pozdravom
ilatijčik.
Cairnbrook, Pa.
Mislim, da «»dkar stoji naše mesto .še nisem videl dopisa ( .Motite se. Op. uretl. >, zatorej ^-ui .m> j az namenil malo poročati o luuših delavskih razmerah.
Kar se tiče dela, še ni pre.>lal»o. pa vseeno bolj slabo napredujejo tukajšnji premogovniki, kt-r se tu Ji dela v w ne manjka. Slovencev je malo, pa še ti ne ostanejo dolgo, ker nam manjka naših rožic. Dekleta prav vljudno vabim, da kaj
Pred par leti so poslali nekega] — Ne, tega nisem storil, uslužbenca Tajne službe Združe-' — Ne, a ste namignili, nih držav v Carson C'itv (Nev.),l — Smith, — je rekel mož Taj-fcjer se nahaja novčni urad za- ne službe. — koliko znaAa vaša kladiu>keg t departmonta. v na- plača * -
menu, da preiskuje tatvino 75,000j — Dva tisoč dolarjev na le,:o. dolarjev v zlatih kosih, ki so iz-J — Živeli ste zelo dobro v zad-ginili iz tega zavoda. Ko je dospe! njem času in vaši stroški so mo-detektiv tjakaj, je našel, da 00 rali znašati najmanj se enkrat t..-bili tam trije "možje, za katere iiko kot $2000 na leto. je prav posebno zannpfd. To soj — Tukaj sr.- zopet. — je trobili James Smith, pomožni topilec j varjal Smith. — Zakaj me dolžire
čistile.-. John Harris, topil-ec
pi-idete obiskat tukajšnje i-ečlarje. Tudi take kuharice, ki m	^^
<e strinjajo s ne-elarji, bi prav stvbra-	J°UCS> n*!e<roV
>_ 1 »_	1 1- j L-	. . noinftunihv }	^ \o
laako ptirabili. da bi nuni kaj pri
C iv-u. •• ^ ~ s r 1-
.t». :c »i« tonn.
KAJZEB SE POGOVARJA Z AVST&LJSKlM CESARJEM.
j ni Flameev, kajti flamsko-valonsko narodnostno vpraša-nje je bilo pred vojno tako akutno, da se je bilo bati razkosanja belgijskega naroda.
Valoni, ki žive 11a jugu, govore franeosko narečje in j imajo tesne zveze s Francozi.
Ti Valoni so se močno boriti proti vedno naraščajočemu upi 1 vii Flameev na severu, kateri narod je soroden Nizozemcem ali Hokuideem. Nekateri bolj agresivni Valoni so se izjavili za aneksijo njih dežele od strani Francije in , nekateri Flamci so iskali celo nemške pomoči proti omeji-jtvam od strani "latinske plime?'.
To se je zdel nemškemu duhu položaj, ki je bil prav posebno ugoden, da se sprijazni večji del belgijskega plemena z nemško vlado.
Nemci so storili vse, da podpirajo flamske aspiraei-jc. Ustanovili so v Cihentu flamsko vseučilišče, za katero so agjtirali Flamci že leta in leta. Ustanovili so flamsko stranko ter vzeli nje voditelje" v Berlin, da predložijo nemškemu državnemu kanclerju peticijo glede svojih zahtev in želja. Nato so posadili te voditelje v takozvani flam ski kongres, "Rat von Flandem".
Cela stvar je izgledala tako dobro, da je eden izmed vladnih organov prišel na dan z izjavo, naj sklene Nemčija separaten mir s tem "svetom iz Flandrije".
Zadnji razvoji kažejo, kako je videl narod delati — nemško roko v vseli teli načrtih in kovarstvili.
Flamci niso hoteli pohajati vseučilišča v Glientu in
skoro Voi poslušalci se rekrutirajo iz tujcev. Flamski na-
iponioprle in pokazale v peClarski j kuhinji. Tudi smo vstanovili peč-llarski klub.
Mrzli vetrovi s., /.e šli ter za njimi prihajajo erorki spomlad.uiski vetrovi. I udi /e farmerji ol^delu-jejo zemljo, pa tudi mi počlarji smo že ]>reeej obdelali svojo lepo urejeno fannieo, na kateri je zasajenih vsakovrstnih rožic ter drusih pečlar>»kih potrebščin.
Pa naj za enkrai končam in bom rajši drugič kaj več napisal, ker mi nrao črnila primanjkuje, pa čas prihaja, da si kaj uredim in opravim svoje delo v pečiariji.
Pozdravljam, vse* rojake širom Amerike. pox-bnt» pu pečlarje. kaka r tudi neu vnrško kitharieo ter vsa slovenska dekleta.
Jakob Bučka r.
pomočnik. Polastil se je privatne sobe suporintendenta lupil nice in
se naprej
Detektiv jo dvignil, se sklonil proti Smithu iti rekel počasi:
Smith, zakaj .si ne olajšat?
določil, da privedejo pred njega vesti priznanjem, eele zadeve", vse tri može. in sieer posamič.j — Nimam iiiže-*Hr prizna:-. Saiiiha naj !>i zaslišal pr\ega. j.je stokal Smith.
Detroit. Mich.
Zdi se mi ••udno, kako so nekateri ljudje nestrpni. Kadar je treba delati za proevit in napredek slovenske kolonije tu v Detroitu.
jra Tiikolt ne vidiš pri deln. -VLi kadar p«.»rabi pero v roko. pa sitnari ter moralizira. Nič bi ne rekel. če kdo tukajšnje rojake kritizira radi njihovih političnih mi-šijenj. Poivsodi se dobe ljudje različnih mnenj, narodnjake in iia-predne, ali da se stavi tukajšnje Slovenes v tako čudno luč kot " AvšTrijake boljševike in pijance. je pa že malo preveč.
Kar se tiče boljševizma in soei-jalk^ma, ima go«pr»d dopisnik ja-ko malo pojma, o tem sem trdo prepričam. In tistih proznih slov. boljševikov, ki nič ne delajo, samo pijejo ter mečejo svet. ob tla, tudi ne pozuam. Ne vem. kjo jih je gospod dopisnik srečal.
Odločno pa protestiram, da se naziva in predbaeiva detroitskim Sloveneftfn pijanstvo. Fakt je, da v eeii detroitski .slovenski koloniji ni ne enega .slovenskega saJu-na. In če bi vse slovenske koloni
—	Kadar bom pritisnil na električni gtmib na tej pisalni mizi,— je rekel detektiv Mbperintenden-tu, — pošljite k racali ilarrisa. Oajte mu naročilo te ali one vrsto in ko bo vstopil, naj reče, da zeti govoriti menoj privatno. Ko bom drugič pritisnil na gumb, mi pošljite v Aobo Franka Jones in ta naj 'se obnaša prav na isti način. —
Smith, ki je iruel iti prvi skozi pneskušnjo, je bil zelo zgovoren Ter si je na vse na-'ine prizadevni pojasniti, kako .se je morala izvršiti tatvina. Rekel je, da je prišlo povelje, naj se stopi par kosov zlata. Ko se je nato te zlate opeke raztopilo, se je našlo, da niso obstajale iz zlata, temveč iz zmc-si srebra in drugih manj vrednih kcvin. Nato pa je prišla preiskava. tekom katere se je ugotovilo, da je bila vlada oropana za 75 tisoč dolarjev.
—	I>obro, — je rekel detektiv.
—	Kako pa je bil ta donar ukraden ?
-- O. tc je bilo zelo pripmsto,
—	je re!:el Smith. — Videti je, da je nekdo pri topljenju zlata, nakupljenega od topilnice, vzel po par unč vsaki pot in nadomestil slednje .s kozi nui-ijvrednih kovin, katere kose je izdelal sam. Te koso so rro"»o označili z napačno vrednostjo s pomočjo barvila, s katerim so ponaredili pr«-izkuš-nji pečat. To je bila zelo premetena igra. gospod, in ne. vrjamem, da bi se jo kdaj razkrilo, če bi zakladniski department nenadoma ne poslal naročila za £100,000 vrednosti zlatnikov. Nato ye je seveda razkrilo celo t-aroto. Kila je grozna stvar slepariti vlado na ta način, dasiravno, kot sem ži-rekol preje, Imamo malo \zroka
m<»re:n govoriti z vami.
OoO-
Poskus razkosanja belgijskih provinc
-000——
Trt* trmnrtatl.m flM with thm port :»ui-or at Xew York. X. T. oti March l!U(i ac minlrMl Uj the Act of Ortnber 4L 1917.
Kljub vsem intrigam ter uporabi moči, katero so imeli Nemci na razpolago pri poskusu, da razdelijo Belgijo ter ustvarijo med flainskim prebivalstvom pronemško razpoloženje, se je ta poskus končno izjalovil.
Od časa naprej, ko so stopili na belgijska tla. so imeli Nemci oči vidno ta načrt v svoji glavi.
General von Bissinfc je v pričetku svoje vlade v deželi izjavil, da bodo "predstavljali Flamci s svojim antago-nistiSnim stališčem proti Valonom in kot germansko ple-
jih izžvižgali ter razbili njih zborovanja
Kljub močni uporabi nemške vojaške sile so se vršili j veliki nemiri in iz.^redi po celi Belgiji, ko so izgnali Nemci tri belgijske sodnike, ki so — soglasno s postavami kraljestva — odredili aretacijo gotovih oseb, proglašajocih politično neodvisnost Flandrije.
Flamski narod je izjavil, da so ti možje — izdajalci Belgije, da služijo nemškemu načrtu, potom katerega naj se izroči Flandrijo Nemčiji in da bi morali tc ljudi soditi belgijski sodniki.
Ta manifestacija flamskega duha je bila preveč celo nemškim voditeljem v Belgiji ter se izjavlja, da so opustili, vsaj za sedaj, svoj načrt pridobiti Belgijo potom razkosanja belgijskega naroda.
Najbolj značilna poteza tega načrta ni tako njega . izjalovljenje kot to, da so ga sploh skušali izvesti, potem i ko je belgijski narod pokopal svoja nasprotstva ter se boril na tako junaški način kot združen narod proti razd-janju njega domov ter iztrebljenju kraljestva.
To je le nadaljna primera za popolno nesposobnost j Nemcev ceniti ali vsaj razumevati katerikoli drugi narod.
V	tem trenutku je detektiv ne-opažen pritisnil na eimh, ki se je nahajal na pisalni :nizL Dočim sta oba 1110/4 stala 'am molče ter se ozirala drug v drug»-ga. so se odprla vrata, in Harris, topilee src-bra, je ^tvpJ ^-bo. T:nel je preplavan pnslod t^r zmo>il \j>tni-ee, preduo je priče* govoriti. Ko-nečno so prišle besede iz njegovih
—	Ali gospod *
—	Z menoj? jr? o».h-rnii detektiv z dobro ponarejenim začudenjem.
—	Da. gospod!
—	Seveda, — je rekel detektiv ter se dvignil.
Oba
rnoia sta se umaknila v kot sobe ter pričela šepetati med jk--boj. Med tem časom pa je stal Smith ob pisalni miza in ker j e čul le nerazločne glasove, jo bil ves iz sebe v^led dvoma in strahu Naenkrat pa je Harris zapustil >0 bo. Detektiv je zoper sedel za pisalno mizo, a ni govoril. Videti j* bilo, 1
lot da razmišlja o neki .stvari. Osumljeni mož ni mogel še nadalje prostati te muke.
—	Kaj vara je povedal • - - je vprašal.
1'radnik je čakal Ra tr<^nutel:. predno je odEjovoril.
—	O, mislim, da ničesar posebne važnosti.
V	tem trenutku je skrivoma zopet jvritisnil 11a crumb in vra.ta so se zopet odprla. V sabo je prišel majhen človek s i»leš^> na glavi. Kil je Frank Jones, pomočnik Harrisa, topilea srebra.
—	Rud bi govoril za trenutek 7. vami, gospod. — je rekel detektivu
Ponovilo -ve je pantomimo. ki m-. je bila vršila pred j ar minutami. , Oba sta se umaknila v kot -,obe ii: ati med .seboj. Smith pomoči oziral na-at je eelo na polovic«» a stola, kot da hoči; nasilnim potom ločiti oba govoreča. Potne srago so u.u stopile na celo. Tedaj pa je bila konverzae.i-ja končana, detektiv je segel u-
več
W •
opisi
-000-
pričetku vojne je imela Nemčija najbrže nekaj vzroka za domuev^nje, da bo deležna nekaj podpore od stra-
Miners Mills, Pa. , S. prisegla pečlarsko zvestobo. Nesreča nikoli ne počiva, takoj Potie nisva še uie j>ekla. Želiva, tudi pri nas V rpvu št. 5 Dela--da bi newvorška kuharica nama ware & Ilmlson Oo. se je ponesre-t j»oslaIa Information about East-čH Jokn Kocjani, doma od Sv.j er Zotica". ker sva že tako sita ^ kla na Notranjskem. Te nesreč-■ tega kupivnega krrdika. ne i4ko"ije" >0 ga dobile ter mu Pečlarji so se začeli pogo^o o-zme'kale desno nogo. Zdra-vniki glašati p-» časopisih kot stric k i po so zelo omahovali, ali mu jo pu-1 vinogradih. Ali kaj je temu vzrok, ste, ali od režejo. Šedaj se že bolj. da žene mislijo, da hočemo s tem še govori o njem. Xahaja se v bol- ^vet opustiti, še v današnjem do-mšniei v Wilkesbarre. Želim, da pisu iz Collinwooda sem videl, ka-bi kmalu ozdravel.	j ko neka solnčna roža praivi, da se
Gorske vile so se ogla&ile pri ne di odtrgati pečlarjcu To je go-družini Roglie in so za spomin pu- tovo. da pečlar težko kaj takega stile krepkega sina. Sin in mati naredi, ko ima vse nohte irraWje-st* zdravi. Čestitamo!	j ne od črnih loncev. Če ga vsak
Pred enim mesecem sva si s S. dan dobro ne opraskam, potem pa
vilu klubov, podpornih društev, vršila ta tatvina? pevskih društev itd.	| _ Mislim, da nekako šest let.
Kar se tiče 'kavstrijaštva'", bi Detektiv se je nepremično ozi-rekel, da je ravno tu v Detroitu rai v svojega moža z mrzlimi, kot Jhubencu v roko in rekel z precejšnje število rojakov, kateri jeklo ostrimi očmi. M^lk je trajal kot kordijahiim poudarkom ze leta 111 leta delajo proti Avstn- tako dolgo, da je pričel postajati ji. Pietečeni mesec je bila tu v mučen. Ko pa je raziskovalec zo-naši sredini osnovana lokalna po- pet govoril, se je zgodilo to počasi dmžnica Slov. R^i>ubl. Združenja, ter premišljeno in videti je Llo, Namen nje je g. dopisniku gotovo kot da vsaka beseda prodira mo-znan. Torej, če se g. dopisnik čuti ža, ki je stal pred njim. Jugoslovana, uaprednjaka in pro-j — Torej vi ste pogre«;t*i svoje tiavstrijea, naj se nam pridruži; počitniee skozi ravno toliko let. tu bo imel z nami vred najlepšo kot je vlada pogrešata svoje priliko boriti se proti avtokraeiji zlatof
in za dobrobit Jugoslovanov. I Smith je zaječal kot ranjena
Toliko v odgovor g. Janežicu na žival, njegov dopis z dne 16. marca. ' — Ali hočete re<4. da Jožko Oven. ukradel zlato ?
sem jaz.
Dr. B. R. MULLIN
Zdravnlk'Apccijallst m Slovence.
411 -4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti pošte.) 8l
NajstareJ?! Specialist ▼ Pittsburgh o, ki deluje že 3d let kot zdravnik. Ozdravil je dosedaj na tisoče tn tisoče oseb, pa tako more tudi ras. Babi najbolje zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse
ine In hitre. Električni pregled s X-žarki, s katerimi vidi vaSe telo kot na dlanu. PrMite k te-
vfl. nizke cene, znanstvena mbskava zastonj.
GOVORI SE SLOVENSKO. Um See ve ae: od a zjatraj do 7. zvečer. Ob nedeljah aamo od 10. do 2. ore popeidse.
Frl Md as sdravt veliko število Slovencev id Slovenk. Otdravl® hi Jo prevaaaaaa sa adravttL
—	Hvo'.a vam lepa!
Ko je Jones zaptmil sobo, jo pričel detektiv zopet govorni.
—	Smith, — je rekel mirno, — v vaši povesti je nekaj nedoslednosti ter bi ra/l videl, da poveste celo storijo še enkrat od konca.
—	Kako dolgo V-asa naj traja še vse <to? — je vprašal mučeni.
—• Celo poletje, dokler mi ne jk>veste resnice.
Med tem časom je lice Smiiha že pofcinelo. Trf^sel se je od glavo I do nog in njegov govor je postal še bolj zmeden in nedosleden. Naenkrat pa je skočil pokonci kot besen. Vrgel je roki v zrak in kice mu je zardelo.
—	Pustite 1 — je zakričal. — Pustite, za božjo voljo, povedati vam hočem eelo zadevo. Pustite me na nraru in povedal vam bora. Jaz sem ukradel zlato!
Povedal je nato, kako je jemal zlato po uneah on Idafcorhitro je dobil zadostno množino, je izdelal opeko iz drugih kovin, ki naj bi nadomeščale ukradeno zlato. Harris in Jones sta bila zapletena v celo zadevo. Vse tri so aretirali. Eden je umrl še pred obravnavo, ostala dva pa sta dobila po osem let težke jei?e.
Ko je prišel takrat Harris v sobo v onem usodepolnem trenutku, je le zašepetal, da rafoi superintendent detektiva na v^ečerjo, ki ko je pritel Jones poeneje t sobo, je povedal detektivu, da se bo vt-»ila večerja ob sedmi uri irSČer.
GLAS XABODA. HjlRCA TS
Novo varčevanje z lučjo in njega učinek!m*no ™8631 ^^ ** *** ^
NACtT VARČEVANJA Z DKEVKO LUČJO VAM DAJE UBO VE C ZA UŽIVANJE SOLNCNE BVOTLOBE. — KO BOSTE POMAKNILI 1. APRILA SVOJO URO NAPREJ ZA ENO URO. BO-IK> OSTALE DELAVSKE URE ISTE, ČAS ODPOČITKJL SE BO PODALJŠAL IN DAN EO PO-
MENIL VEČ ZA VAS
A.M.
P. M.
/— I? M
4AJ4.
8AJ4.

5P.K.
7.30 RM.
12 M
NIGHT
EARLY HORNING SUMMER DAYLIGHT ...............-......-......'		8 HOUR WORKING DAY		ONLY 2tH0U*S ' or LtGrtT AFTER ! WORM
EARLY M0PNING DAYUGWT	8 WORKING HOURS | UNDER DAYLIGHT SAVING PLAN | . —-----—.—.— i		WHOLE HOUROF DAYLIGHT SAVED 1— . ■	
NIGHT

5AM.
SA.M.
A—
SPM.
8.30 P.M. 12 H. 1JLM.
A.M
P. M.
wat'onal war gafiofn commission
Ub, T' t,*rie| | it. trga ta** na- J

but
Ts aači	rt vari	e v z une vtio	
v jo llu4	v sebi	veliko več	kot
ideti na		jgled. Sev<	da ve
0 mi v r	i. 0 md	ijomh ur.	ica: er* li pl»
MO prjj		<r naprav* tako pripr	
r j an ja k		»fjiiijenje u	re na-
rej iM h*		minut. Zeh	> malo
med nam	pa iai	a Luogoče	idejo,
uj vse *	► lahko	Lzvrki v t	t^h do
atnih ur«	h. /aIi	uflm kot«	ia smo
*41i kan;	»-n usod	rig ana <3	a xtu<>
	't* nlo,	kako p«xi	aijsati
»bo svoj	♦*ga iiv	Ijenja.	
Že leta	»	0 vloiili v	angle-
ti poslan	i»ki zt)c	rnici p redi off 0	
ari ev an j	e t dm	»nio lučjo.	Načrt
ta* oj t	ial*t#l	aa /asmeh.	in 6te-
lni /nar	sT veni*	i so hili m<	»d oa;
		ali načrt k	jr. pra
	jo. I>r.	igi, •iiaico	v redni
	HO z«gc	varjal i nju*	rt, Ka-
ni narod	i as «»!•	-lili ter j.r	ičrli %
ku iiMa	premr^	cati avt^j	ur*\ V
1 flzi jt* iii i** h dtji	lah z	a|.»»il&e K	v roino.
ključno	v Angl	iji. iiMi-rt	in vat
re gredo		^ uro napr«	»j. ,
' H ti (1.	e, da j	c ».i^t^m na	jlHihii
a polet n		Tako	labke
ričakuj«		bomo im**l	i v se-
Školjko svojca jedila, a fant ga j* V S:icgu: gori preide v škrbino, : 1° peepmvil, čop, da ga prihrani ki jo je turist dr. K~igy imenoval! ■ r" pop^iri-.r. č:- nr bo irngfl H~i ptosc fVviarte — H-idn Akrbina.j ti m j r • iarčknv; nekaj pa je Hotel Od * o	rrr Rt*?«-^^	s^^s'
•še p riniti domov. Kaka saino-Jdrusn špranja za Gamsovim Ito- ] strjnost prmroste-ea kmetskegc bom v Znssee. Vzhodni dol jmž-| ; papirja, brez vsake vzgoje. proti nog p poboja od grap** V ^negn i 4imunemu de»ku iste starosti. kl;nap:ej :n lažje pristopen in trav-; in a cpred In zad učitelja, pa ne'tw, po«e>»n»« \ srednjem delu. l.e-i '.am bi obrali, fi* le mak-jpa :r?.\u -.idr.a tx'di Izpred Ko-1 proafcopi prag <voje sobe! Sam lazi rlmlsk.- Ko«"-e. se imenuje (iolij pa^irdneve in dneve za ere-;Hob, kraasta špiea proti koncu' Jr.-mi. opr./I vsak najmanjši do-. t etra paznika na St. o. godljaj v prirodi ter uživa z jas-	Mangrt je vbodne stra-
jiim umom vse vtise nje lepote. |ni najlažji pristop čez Goli Rob.
Po kosilu -^ra pohajal okofc kK.ves -flS pašnikih pod \-h in o "r- Vrhovi so bili tako jasiu. dajiro|j pir.njr- na turistsko *tezo
m.7r'.f"iftl ?auorarao Z0* ^'P1^jprav do tam. kjer sep ričenja dm | KoritniŠke Koče.	jna navedeni poti. Drug. težji pri-
1 Računi! sem, da sta Voznik injstop je od raz« Kouca. na levo po • Korenčaai vend*r le jsrečno prišla sila strmih travnatih, a hodnih t vrh Jalovca, četudi je bil vTh za-joredeh na ravno opisano pot oko-\ vil v meglo : kajti dolina je bila j j: Malega Mangrra in Planje. -lučna. 3ačudii sem se- torej, koj Midva sva jo krenila s poti rcv
no sredi grape "Na Konci" na levo v smeri usedline 216*> ni, na zemljevidu imenovano 2?grca. lz-j--edia Pounce ostrašilo, tako da sta'.prva *_rrr pot po travna.', em pologu j krenila čez V olik i Kot v Planico i Plnnjiei, porasti i s trsavico, ono |
[5J=
Jugoslovanska
BI	=
=11]
Katol. Jedncta =====10]
j*- proti večeru .prispei vodnik od jRat»^ske »tram čez Sedlo doli. Ju-11 ran je mrko vreme ju je bilo vrh
razširilo zanimanje za vrtove, kal bo indirektno povečalo tudi na*o zalogo živil.
! uoli ter v Rateče, odkoder je Voz. nik prinitei čez Travnik v Korit-nlško Koeo.
Vreme proti večeru ni kazalo
Vs^ kaže, da nima načrt varč> -!preslabo, zato sva se od.oeila. da Vanja 7. dnevno lučjo nikakega J odrineva »jutraj kolikor mogoče
jsuhljasto travo, ki *e dobiva po-v:>od po nekdanjih sesutInah v Julijskih Alpah, v legah od 1600 m naprej, in daje poseben značaj gorskim pašnikom. Višje gori je dni pomešan z nizkim ruševjem:
n*. delo ter jih pirvaja hitreje do-j vse propreieno z oblaki ter dro-tii 'V. i;m daje prilike za več dela [ben dež je mmčil. Poleg-la sva, po-'p ra Zči'1 ali v vsakem .slučaju:rm-jf' pre-ipoldne pa pregledala t-! pinit;^ za razvedrila. Gotove I fožno vznožje Mangrt" i r. ^nii ^na d- niatna ura ifaevne svetlo- r sva i j*- vrlina dveh ur za osebo, ki .pi /^ora xi»'lati za življenje — in to je »koro v>ak izmed nas. V^e kaže.
Konca dobrot. Poiilja Iju-ii preje]rano. No, ob prvem svitu bilo Užgana Ruša. Na levo pod njo
curlja izpod plazu Se v poznih mesecih zadnja voda. Nad Užgano Raso postaja drn redkejši, trava renuaj krajša in drobnej^a, pom -s an a
iz ko->e po koneru, za v
stene-, lezla sem In tja po strmo:i-1 zdi. da je daljša nah. Različni,zl^bi, in. cazpori vo-jskrot-inah > strme, dijo v stene južnega .\Iaugraa, od j Kreniti je jy> drnu po ozki gredi
st za igrre j v naravi i
poprej.
V Angli in pol let manj kot v«l«*i zxun pravi Pi>p — To pa lo v iepi! $2,375,000
'm m* h)
me niK
■rut v, if i
i kdaj
me^eifc milo ni*' premogli
»y^ia.
da je bila kaj dobra misel, olajšati na ;a način bremena človeštva tei 'napraviti stvari bolj lahke. | :-v i vozna priliko med zgodn.to ;;>tico tr znanim črvom. Povest je Jsluž la marsikateremu v bodrilo j-.cozi številna leta ter dobiva no-;*■'•» sile iz sedanjega razpoloženja, -la se zbii.-1 iz diK-^a kolikor mo-L. Pack,	Benjamin Franklin, oni že-
v s* • i . iiijalni i a bistroumni modrijan, je v« rova 1 v zdravo doktrino zgo-1-M t •;• > i iar: j^telj-' in zgo^injega vstajala '>avv.	fnja. Zapn-vtil j*- slavno skieo. v V Angliji s- je naMo,da je zg"il j^atreii kara pariški narod, da pre-n hitreje prihaja- leži t«-r mogoče v^led tega
Charles
»•lil ? ifelj*
zaznauiov-iaai poti|bolj z »orsldml cveticami; tod jo rila na dc^iio pod,Na Kotien. Pod vrluiim azmti se
pot zaprta P° razriie pe^-i).
katerih bi moralo bi1 i par pi-sv goiavo prehodnih d«> grape za Hudo Stezo. Nardil sem Vozrtiku. naj mi pripelje kot drugega vodnika Lukeža, ki ima svojo malo! kmetijo v Koritnici ravno pod! Mangriom in pozna vsak mogo»'' pri.=top od južne strani. No, Lukei
na desno ter preplezati proeej visoko pej, nakar se zopet stopi na drn* in kmalu poteon na raz usedline.
(Konec prihodnjih.
U«taoo.ijfcfia leta 1898 — inkorporiraBt l«ta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predaednik: MIHAEL ROVAN^EK, Bx 251, Conemangh, Pa. Podpredsednik: LOTJIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSFPH PJSHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. ij. BROZTCH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »m^nin: LOUIS C0STELL0 Balida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN G0UŽE, Ely, Minn.
AOTHONT MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, IU. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittabnrgh, Pa. ; .
P0R0TNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wub LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN BUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 7th St., Calumet, Mi«h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave, W. Duluth. Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Boom 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.	'
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, v«e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oriralo.
Društveno glasilo: "G L A3 NARODA"*
Kitajske znamke.
Kitajska je pričela izdelovati >
enem mestu j>o orkelil pori If 15 d*
lanje i
OV Vtb
■tove pri » drugače
v en č»* l
.11! m limanje z-1 -'^mrid: priiiko, ki je medtem tr-ilnih osebah, ki b.jkjJa na vra^a. Nj
nik lar ne lotili stvari!v inn-li več prostega ča j -»p^riment

, ovj roja k i se na vel tki ek-podaljšanja dneva v
d ;"ga je n-' iaraenu. :a -o v >r..-ni času nžije •i nami bolj v K- življenja.
Spomin na domovino.
Monthly.
Iiom nilu. da Je o*a koiiMimeiitov eeliii • raba električnega to-ij»-sMlne nauitne je .iolvi le JO odstotkov, juniju 1916 je poro pUutirna v Berlinu al o ot>8,500 kubičnih plina in	na po-
! vuK-t vonjein z dn«'-
"i zinanjS.ui jt- | n>rab«. ■j 11 kijub »lodatnim t>tr.»m, katere no jkv-n in prvih «estih na K la in v spr ičo pobe plina nit i januar i los« d etičnega I«ta, ki mč manj kot 2.400,000 kubičnih metrov.
Ideja pomaknjenja ure naprej je prihraniš deset ocfstotkov premoga, katerega *o j»<>rabili v preteklem letu v Franciji v razcveti jevalne namene. Ce gremo bliije domu. vkhmo, da j« land manjšalo svoj javo za
potem ko j- sprejo niMto ef nrralno um« za eno uro nauj. P iskavah so prvlloži javno varnoKt > Rh*
V maj
(ala obe
nag: ns^ -no luv j« »lina so 18,000 ga it&vili na tecih d (/t i Pečane uj iem in a| ie znaiah
v«
II
jn>.< TlH tfa u;ie, iio ^»ein
manjše ttire >Vz Razo: i a. x j.' napravilo »pe: iti»la sva z V<jtz!iik«*jn <k1-.1 da a \ Korit niš ko Ko'-o
L
►a
uie-to Cleve-a<"'in za kur-) v	iae>eeih.
»r**je»o tztočni «-a* riftkepa. ki jf ) skrbnih pre-' i komiteju za I» de Island itr- j N bi zuaaali let- .
IH
K«
»kf- St*ni«-, ta iu. kjer je gorska ■'•rta z««vita	vzhoibu moli str-j
i in ostrogii prx»rl dolini Orli Vrh, ki še ni kotiran. Temu je predložena Ruv-va Glava. Konee ovinka o. M.Miifr: p<» j i/tient po'o<«-ju j>oi	Naiavnorit Ron peije
I"« • 'ti. -tu •rr»b«-'v». Viuiv> ioa l hoj	>iuiitraiu za po-
o ■ -i-.;.	dv. ni:!.t. da *m»ina k varjen i sr«»vor za ukoj. kar od-
•	i m« < ii.-ivij«» kv n. iu .>*• od ; govatja	in k ueinAki Afau-i'. d.i a«- imi m;»-, |n w-l me j**igrtski koči. u.i de>uo * z potok v ^it \*.»znik. naj mu 'iovolian. Na ki« m pa k -eški KorimHki
prejme drugega turista, čez Koči.
•	» iti Jalovec. Zadovoljen sem Nekoliko vi got-.v. da mm t. na ne bo. s.- aie jt- do;ekel lllotni Anton Kuk! s« m na prijazni \>i«r>di Mar iz Strm
i rriiuln, lto ?»■* j«- olri d.-z u \'r„ ;t -z^trblj^n«-. jarčke. Bister, d- , j i ]w4komkal Voznik j. pogumen dečko, ki ma j iu .a fiiimoni. Želel seai ji:^:. '..'uo xual povedati vse. kar sem i. pri sem pa mislil. vprašal. Pravil .ni je, da se nič j bolje piwi tzrvn.0; te/ko daju,. i>uji hoditi sam po strminah, ;i:i,j. /nT.a na % rh Jakovca.!. »-rudi ><• je ubil njogov stric v li.k in-j. «-»'•!jubi ■ OH drug: :,dadih letih kot pastir jkhi Str-vrne •>/ huifo v KoritičŠko; d im Nosom, p<»d Veliko Ravnijo. ■ ► k j« - se .mi ; de v. r.	is	je imel za eol dan košček
dne «'ni se poi'asi od-( kruha, katereqra tfl ni upal se lo-lis i/	"d Štruklja - .»iti .še pred poldne; in vendar ka-
• ••'» it pre«1pal ko svezt i.ii zdravo je deekoiagle-
bra pre vleklo, ti t J»a
!>rag. £
eakau vremejia par dfii. <"e-j drugi dun sem pre-Idtal skoraj J v-»• knjige, ki so v koči na rajpo- j laganje iri popravljal azertano 1 noramo izpred koče. Kedar ie j -.'^'j^o skozi oblake zasvetilo, pa j ..u.i vodnik razkazoval, kolikor i
Jt T.!*:	i* na ^ ^^ K-i
. . . v , . .	, ,, .. ritnice. Zanimalo me. posebno, j
ki ]e šel iskat pod Alau j • , i r.	'
. ., 1 T.. j da je — kakor Jtaiei-ani — trdil.
( XK>tneni o/ebnik 1»4rko kakor j
prav raz-|Sehneecnioir. Imena sa vrhova)
\'e!Iiti in MaLi Ozebnik prihajajo:
torej ^kd s-^iežnih plazov pod njim. j
Veliko «nežli£e takraj Brežiča naj
pr ti S. P. D. od Jakovca v K«rit-|
h-eo se iTtr-nnje Veliki Oze»"onik.i
Pod njim je stožec Mali Turn v
O zobniku in nižje doli Vel. Turn.
Pod Ptešiveem je Mali Ozebnik in
r.a robu pred njim Turn y Malem
Ozebniku. Lena zelena maeesnata
menu. Pr
o Vinka |H.I
nakloni ne
v Naklon kn Pl
, učj^om vre- dai! Že blizu koče sva sedla ter pojiva od Malega Ozebnika. proti I -k. — . Z I oga d< uledaUprot: Bavld uj. levem bre-;^t,,1; pobočja Plcšlvea je Zagon.
;a KoriTnire. Visoko gori pod vr-;i*,. dvodnevnem postopanju sva
ioni se je nakrsji zamajata ogrom-1 i,i1a oba naveličana tembolj, ker!
»no
Kult
aer
porfed >>r:haj:
gra
4toli
At
vilke, ki kai« ni prihranki v Providence $60.00C j in da bi »kupna svota po celi deže-1 , , H dosegla *40.000.00U. Trgovwka5.^.

zbornica v da bi Združ.' nič man j ko raetni loči, črt. Te Številk«
eijelne ter
onu je izračunala, države prihranile £100,000,000 na u-
se uveljavilo na-,
l'hojt-m ima. okoli 6*1 er se pride du potok
P -i i''' T ik«\; ha skal« iu je -eiebaila najmanj:v koči ni bilo dobiti dnigega kot; 1 : '' ■ "	,»• dvi! na pečna: krmol ter sej .^letite, salame m sipa. Tudi mat-'1
■aarletela na ko^. Poknilo je kor' ^^j, belega vina sva pop-bi zad-j opov snV: d« j< gora z;« jnj-ga poJ litra. Koča ima sicer j -oon.-;:L. Siv oblak prahu je vzk>,opravnieo, a sem prihaja tako ma -; t.;i *.io >«•*!-1	nad padisčem iu se je počasi ]0 turUtov, da seji niti ne polju--
j razkajal piloti vrhu. Belo-rjava j hi skripti za naprei. Nisem bil: velika lisa je pokazala mesto od-j vzel mnogo svojega orašaa ter o-j lora. Razsuli k.^i so padali šnrann j branil najpotrebnejše za 'Tsoke i - -- "ka doskoka terse valiti ter j ture. Zato sva sklenila. <la drugi!
Iz zakladniškega urada.
mu j- izjavil, da se sicer pride na -	- . - - .	, .
i'ebr doJ*6*^ svoje lastne postne znamke. . ^	sedianjo vojno so evropske
o ^c, da pa je skrajno j	Ovijale Kitaiski potreb-
nevarno radi z akutnega kamenja,	ooL-a ija.	<u i
ki deloma, prihaja od leve prfilej^0 nalogo znamk.____
stene nad gi*%po za lludo Stezo,'	"
še bolj ui-vaino od <«vac in kozi, ki se -pasejo po drnastih str-motinah jH>d Undo j^tezo. Lrakež je zatrjeval, da pristop po tem žlebu niioa nobeno vrednosti za t uri-.te, ker še papirji gredo le, če
j-' skrajna flila in ni drugače m o-1 p,o:-e priti do izgubljene drobnice.. Zato sva opustila misel prelezti skozi žlc-bove r>d	strani na j
i vrh M an prt a.
} Veii ila sva precej časa v špilji: pi*\e stene ter si ogledovala za-' hodno pobočje .falov«-a, dokler ni j de/p o jenjal in sva motrla v kočo i nazaj. Poooldne se je nebo do d«'-j v«-*1el sem, da bo
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
stbx0u samu.
On jih potrebo je sedaj I Vi jih boste potrebovali po vojni
kupujte vojno varčevalne znamke obveznice vlade zdkuže nih držav.
Nosijo štiri odstotne obresti, plač Ijive na četrt leta.
Lahko pričnete
8 PETINDVAJSETIMI CENTI,
te kupite varčevalno znamko Zdrnženih držav. Vaš poštar, val bankir, vais časopi«! in številno drugih prodajalnih a-j gen tur vam bo povedalo vse glede* teh znamk. Oglejte ti jih I
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
TO BO IZVOJEVALO VOJNO.
C j t £31§3 \ £ S j S31 & Jt Ej! SatSj! £51 S31 S??
^mmmm^mm
-i'
;ja
Kahui. > :ti dt jrttr
(!| «»koli Hitš Vi' * ila . .\
i zikovnetra	in .ra
Kfdudt r- !fHi ,.t - Krrski tei p-.nieu: v polnkrotju . »'• Knako ime s.' dob" ne • it "Slo*.>'!»Hkeirt nad * Kt.jdo T a.fli- . k.ier j" bolm .zu '>7f rn. s!<i\<-us.k5
>0 več ali manj of i-1 tičejo povečini ob-1 črnskih ali državnih vlaki. Prihran. j ki posameznikov ne pridejo pri tem vpo£ti*v. Priden človek dela ^■daj lahko eno uro dalj. Pripro-sto dej^vo, da se vstane eno uro prej vsaki dan. bo dalo nam vsem moči. Pomenilo bo osvežujoč sprehod ▼ jutranjem zraku za odltevilen delavce. Mesto pa da P°	imenoval rei g^r
oij SjKKfcijc-ra Grada. 1694 m.
4
dr. vsiiea. . kt>nen «-e**t<- imaš	^»g't-d
v k«.t Koritu-ške doline / Jab*v-ceni v ozadju ter na ves irrrbeit Stene. T<» ime je	umet-
no goografično. ;i douia^'inocu um-Ij vo in tudi ni bo!jš#-pw. Kajti najvišji vrh Tirw*eljk. 334? m. m-
:ua ni ■ karakterističnega, da bi se
]>u do
razsipali no žlebovih in jdat-h str-j,.]an odrineva, naj bo %-ivme kak o»o nmloli. p iš aje a seboj ob-j hoče, le da ne bi lilt>. a. ke dhua. j-rasketaje «xl stopnje? Chjsia sva ob 5. uri zjutraj poj d«» stopu j. . Wiu„ tanjši po- j zaznamovani f>oti doli v zadnjo4 -tajal: oblački a njimi, v«dno| -rauo Koritni*-«-. »iioboko korito ma;ij s. jt- slišni rop«« padajo ega' na le\-o, navzgor neprlstopjio. ki grr.V-a: koue-'no je vst- iKMibmlo So izteka na desnem bregu v Ko-v plitvi krnici sredi nevernega W> !^rmški konw, »e imenuje V Sne-k» Bavhe. imenovani < Vlovec jgu. Nad strmimi pečinami nad Sedia -»va ter dolgo gleiiala za-jnjima je pašnik Kozlovka. V^-s nimtv ]»i-izor, kakor ga n-dko vi-!'."zhodni ^fangrt do pjrape V Sne-dis v v^j celoti, tako tik pred oč- aru je od te strani nepristntpen; :ni, tako nazorno. Z daljnogledom• drobnico morajo na Kozlovko go-seu opazoval vsako fazo kamene- niti čez -J a rečico in po t urLstovski ira plazu. Teme mi jepravS, da je'poti okoli Vel. Mangrt a doli na že večkrat videl, kako ae kamen' vzhodno pobočje. Ve« vzporedni.
v PWavea. 2165 m. Škomj v »redi »»dtrga. da pa se m nikdar tako grebenasti del Mangrtov je kakor
. - . > - ,	■	J
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-vareevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi "obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamko, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na tako:.vani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let., to je dno 1. januarja 1923, bo izplačala 'zakladnica v Wasbingtonu, ali pa katerakoli pohta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri-dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca jannarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno obresti, najsihode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke Sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da ae jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem avetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obreatonosno naložiti, kakor v vojno-varČevalnih znamkah Zdrnženih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem •lučaju se-nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 c»»ote za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano s lastnoročnim podpisom istega, ki bode knpil znamke.	^ M	, ^
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
/
•2 OOBJLAHDT STREET,	HEW YORK, H. Y.
- '"i -

rti i,;

OIJLS XAltODA. 2a. M ARC A
11» til 171 fl A
iko ] ]
je d<
pit \ vol«
0D1C,
iwi S4
i vel i
rin
I inn i
t a
m zunanjem razvoju ruskeira unroda lavne stopnjo: prodiral ruski imrod proti zahodu, zakaj ivala nuni itjini in med morjem skoneentri-lit\ »loti-ka plemena in dalje proti jugu moeno polj-
d niso pomikali — nasprotno, v onem t-asu l ruski £ i vel j mnojro škode in tukaj mu je i^ro->><Klisi v>led napredovanja TJ t ve, bodisi j»ri pro-*«»ljsk«' na vzhod, kamor je usoda Poljake vodi-i —i!ilii. zakaj na zahodu so jili pritiskali — Xeinei. Tako lahko miiemo, zakaj je na Bielensteinovih ma-m>k«dofKka meja iz XIII. stoletja skoro ista kakor in zaka j je pri tem zahodna ruska oblast pmže-— jndjskim živijem.
I''»mikanj«' ]>ioti -<-\ . ni j«* sieer ostalo, toda ni >»- vr-1 laki neri kakor prej, deloma zato, k»-r so bili ti kra-uidaij* twdj it« Ijndni, d«d«.mn zato. k«*r se j<* že od XV. rj.i ulovil«« ]»a <*\ časov lVtra. koloniza<'ni tok razšir-.! rii-keira /ivlja obrnil proti jutru, proti jugovzhodu
<M t« ifii easa je ruska kolonizacija sicer napredova-. t«.<l,i \ «•♦ loti le- neznatno, glavno so bilo samostan-•• in mzkolni^ke naselbine. Naselbine so bile lieznat-konoentracija majhna.
V v* loti vidimo nasprotje prejšnjim razmeram: raz-j na severu ]H>m hava in težiš«"«' jxunikanja. in obenem »Ijtidt-nosti <»» un giblje s severa in iz sredine na Juir.
Nastaje dobil ruskega ]>omikanja na — jug in na brni.	* i i * #
Tatar-ki naval j«- postal velik jez, erez katerega ruska !«»niza«ija ni mogla, dokler niso bili } »od vržen i tatarski tnali, ki in nastali. Tn do tega pa dolgo ni prišlo.
T-»da kakor hitro so s]>one odjenjale, po 1. 1480, je it ma^Vvalnosti, zdm/eii z ekspanzijo izsiljeno vsled •it..' t razmnoževanja in še z drugimi momenti, ta->j jH.vzro -il zelo energično pomikanje Rusov proti vz-zhodu in jugu, ki se kaže v zgodovini .vojsk mi pritisek ru&kih obrambnih linij, iijo na bregovih Oke je zamenila že v polo-\ k i \\ i stoletji! tako zvana tulaka Putivlja na Sejmu «• / Hrjansk in Tulo k lini (pritok Mok>e»; v prvi po* loviei XVII. stoletja stavi moskovska vlada odloeiT* 110-v<- linijo Iwdgoivxlsko (Rel«rorod-Kozlov). simbirsko in zakamsko; začasno se j«- zelo obljudila Poltavšrina na l;oi:.-u \\ II. stoletja je bila napravljena obrambna liiii-j.i ob Doneti, za carice Ano linija ukrajinska 1731—1735; <»«l Vrhnj. dnjeprovska «lo Zmijeva na Doneu, ki pa se že rtvz 1« t umakne novi liniji dnjeprski med Dnjeprom in Azovskim morjem.


B|| "Sliša * Lizike"
Darovana.
ZGODOVINSKA POVEST JZ DOBE SLOVAN. APOSTOLOV Sv. CI&ILA IN METODA.
Češki napisal Alojzij DostaL
(Nadaljevanje.)
is.!.-; v ;«iklekw pred ik«»fa ?ied. M buli \-Ltez podpre st.avo z
'Slišala sem mnogokrat od — kristjani zaje in morijo posvečene'pod lipo in gleda na daljne gozde.
Lfeike.
Cvfttana zardi kakor mak.
ptice. In jaz se hočem darovati, Bočidar, a le edino pravemu Bo-
; "Orajš<-a:c je moj dobrotnik, jru. N'a^a krščanska vera uči tudi njegova gospa Lucija kakor moja zatajevanje, «ato se hočem od rtv-i mati in Lizika —Božidar se o- svetu in pojdem tja. kjer so devi-botavlja s primero — "kakor rod- ee na veke jxxvetile svoje živi jena sestra", doda hitro in pogleda nje Bogu, tla bi z molitvijo, ubo-z oemi na imune gozdove.	»tvom in čistostjo dosegle nebe-
*'Vsi so vredni tvoje ljubezni, Ako kraljestvo.M gospod lio/idar. Lizika pa naj- "Ti hočeš v samostan?" jboij. če«o -se tc je spominjala in ' Da, pojdevn; Metod je pripo-'crovnrila o t^bi <«elo v spanju.'' vedoval nekoč o njih in /•» takrat P.ožidflr pogleda na Cvetano, se n»i je doj.adlo tako življenje.'' mi>li to v ras:iiei. ali ee ga le i>o- Cvetana povesi glavo. Morebiti
..i • k-.lr-ni.	rako t»-r zamrli, ^r,?^ mtt je misil T0 ■	rasaiei. ah ee ga le po- t vetana povesi glavo. Morebiti
M»»t >d /apiaka kaKor ot:-ok.	-noeno i»ilo. Kot otrok jc prišel	vidi, kako bodo vpli- s^ ni spomnila lia 8&inostan niti
• « p«.t. na p«.: v	«. ]H*pn>/i ,> eeško vojsko .\to- vale	besede nanj Kar zaeu- tedaj, niti pozneje. Soj se ji je
. . a. _ t»ri ^ i o« ti ur: lili hoy ni	v . et« cr. rva J1I %• dil so ie.	imko otlkritosr«*!!« iti zdelo živlienie tako l«-no. oflk.'»r s*-
- j»n mu: t« pii Ijuboeni n-.-k- , s':i:-;<i sr. padli v boj;», [»;»-	a,! ^ kjrfco odkritosrčno in zdelo življenje tako lepo, odkar se dri mt.r:i\ >kosa ljudstva — pri --il j, sirota. Kani se j.'hotel obr- p^prieevalno govori deklica, na je vnel v njenem srcu ogenj lju-
ljulic/iii do /..<>t'vm prij-felja..." niu. kje iskuti dobre* roke, ki bi	uima niti »ajmanjše sence lo- liezni. Tmla Cvetam je znala pre-
I. m • je ruvr.« «/2 bila rešila iz žalostnega polo-	kav, sti f11 "Resničnosti
b-ijal njecovo . aja * Ornjš^-ak Mirko se je za-	ne ostane
-L n.kip » vz. i za -roro: na -ra.hi ttor.*tinii	hrez plačila."
>l*-tiM.( vsiane. P« »In i ni žarom
]k» , a v«. Tr<
- roto: na gradu Borotinu
l«»*i na iiaslisltv<>vo glavo ia pn»- j^- v/r&>tel ti zve/dnatetuu iiebn r»bme »v»je «=rnjno jx»t. sol/ne o." i.	I Z Liziko sta ^i bila ko
brat
•vzroc
lllEOV
prosti
rvo li
VT. s
M;.
•t u-i iz kraja med Bu^om in Dnjestrom so so za-l XIV. stoletja pod obrambo kijevskih in litov-pi'eseljovati v Poltavšeino, toda šolo r»d XVI. j«' iii<^tal«» pod obrambo Mos'*ve neprestano pro-\ XVII, stolet ju so zasedli že harkovsko ^ubor-■ Mini «1* 1 vorone^ke gubernije in južni del knrske. «k<' to v»ros4ditvo moramo iskati v razvoju koza-
magati samo sebe. Lizildna V bližnjem grmičevju je zapel slavec; morebiti se je prebudil la »e n asi orni -anto- 1	položi roko na sree ter ravno iz spanja, izletel iz gnezda
s<- obrne stran, kakor bi hotela Tti s^daj skaklja med listjem, da zak:*»ti solžo.	se umye z rosnimi kapljami.
Biaeos!ovi te Pk«? 0«e, Sin i.i"'sestra. Tako sta se ljubila z otro-l .' (^0tarui' ^oeudnogovo- Bczidmuje bilo srce skoro
.veti Dili'.: sprejmi tvoje plačilo ško Ijulwqujo. kaj čuda ako mu	■ ra2U,n^u te- Ali ^ ltlulda	Kavuo to' kar i*
spominja« one^a trenutka, ko sem C vetane, je premi-Ujeval sain date |iP«ikrat videl, ko sem prvikrat nes ponoči, ko mu vsled srčnih
korake in tvoje sree naj naj-; iwM*,	-i. ^ JS ^ «°VoriI ''	S"pane" ni hotel za^mi
"Pm'e Ju podedujte dane.>.'' 4"Kako to
v nebesih za vse, kar -si trpel na j - naklonila tudi sedaj, k«?t do-trrn -vet;:. An«<4 b*.žji opremijf.i r:.«tla devica, svoje «rce? tvoj» k i »rake in tvoje sree naj ixaj-; lioiidar je pripoznaval, da izna'i de za/, 'jtie^a miru m l^koja. . . «dr4in<wt ^plačati svojih d«>brot-' .J. žef i«- čakal m- Trpao, bal se pikom veliko požrtvovalnost, in je, da bi ne tul no'-ni se«taiiek o-	^ jem, da osreči Liziko
beh jetnikov i/dan. Tiho stopi v ee!i««» in zamuden po«<4»ji na pra- lin,
Xa gradu že vstajajo, v krat " H grada pojdem nazaj, odko- kern odl>oTnjete v glavni tabor. nt •e s; nm ie npi^io.' IV^ioboko ^ priila." Cvetana' pokaže bom Je dalje zadrževala/' . ie h,In v	^r.K«	L-;•2 ^o na iimo gozdove. •'lv.iska-	" zadrževala?
pravi
»tati
za>«'peta imio t» 7. -Metolovo hvala
potto Da lepe
Boži.iar se domisli na < rne gozde, kj» r je prvič sešel s Cveta-?io. Jutranji žarki so jih žarfli in
v j megle so se vzdihovale nad njimi. . 'Tako se je zamislil, da je pozabil je na vzvišeno nalogo, katero je bil prevzel: delovati z vsemi močani.
rom.
'*Šveii mož' sklene r».ki.
iL'iStislav v pomočjo.
"Hvala, tisočkrat
govoril.	(prevzel: delovati z vsemi močmi,
Zopet se loiva, ali se 2^1 dol »o da oprosti Metoda. In vendar mo-časa. liog ve/'	Jra že danes oditi s svojim otldel-
"Xa tej zemlji na veke, prija- kom v Slavomirov Tabor. lioiidai-tel j. Tam iu pokate z roko proti bi bil rad o,tal na gradu, dasi se nebu, "tam se snid.-va v lepši do- je preje le toliko pomudil tu, da movini. Z Bogom!"	I je pripravil služabnike /a vjjno.
(»bjameta se še enkrat,, polju- t Vetaua mu kar ni Šla iz glave, že bita se in škof »premi kneza do ta nesrečna usoda, da je en ra\ vrat in tam ^ra izrori v Ježe fo v o n0 ta^0 sirota kakor Cvetana, ga varstvo. Na hodniku se ozre lia- je družila z l)ubov^ hčerjo atWav -»e enkrat nazaj; morda je Stopii je ^ vrt. Vsak 1Ut jfi }>i:
pozab: da jejdep.	'pokrit z rosnimi kapljami, vsak
"Z Uo(rom-	I cvet je gledal, kakor bi imel solze
bol, tngo, žalost..."	ti za besedico. Ako eutiš do mene
"Cvetana, ne razumem te." le malo prijateljske ljubezni, -sto-"iMaies te ne bom zadrževala ri. kakor te veže dolžnost, pa bo-s pojasnili, ker se ti mi*di ter se diva kakor rodni brat in sestra." moraš pred bojem se posloviti od "Rodna — sestra'', ponavlja svojih dobrotnikov in od Lizike/' nehote Božidar. V prsih mu vre "In od tebe, Cvetana."'	in pred očmi se mu deda tema;
"Midva se -posloviva za — ved- predno se zavede, že ni bilo več no."	• .Cvetane na vrtu.
"Cvetana!" ji zakliče Božidar	je res pričelo novo
bolestno	življenje, toda Božidar, ki se je
"Umiri se, gospod, vse ti po.ja.s-	dnC' ki -[e ^^ za
nim. Svojim dobrotnikom sva ob i, dan z.1vsomi nl<x'^ n* ff ti in jaz, dolžna veliko hvalez, ^n stavil vse svoje upanje, je bil,
nost. Sam si rekel, dia so te vzgo-
jili kakor lastni starisi, da so skrbeli zate kakor za punčieo svojega očesa, da so te ljubili kakor rodnega sina. Ti si torej dolžan go-" spodu Mirku za svojo vzgojo hva-
kakor bi ne slišal rožljanja orožja, rezgetanja konj in v« selih glasov, ^e vedno stoji nepremično
Prav nič m cul, ko ga je klieal kob#j po celem dvorišču.
"Plemenita deklicaroče sam ]»rl ->ebi Ho/klar.
"To smo ti iskali, dragi moj. in tebe ni nikjer!"
£>edaj se ie-le Uožular prebudi iz spanja. Nikolaj je stal pred njiui že v folnd vojaški opravi, s
tulom lia rami ter ščitom v leviei. Bil je nenavadno vesel.
"Povsod stno te iskali, za teboj smo letali iu ti si tn tih vrtu. Niti v sanjah mi ni prišlo :ia nti*el, da hi se tak čvrst junak Ijori! s cveticami/
"Ali je že v>e v red 1? Jedi spodar Mirko napravljen-"
"Šveda, jaz ni-e:u -.j>il od pol-noei. obračal Mm se rui vs«- strani ter čakal solnčncga vzhoda kakor odrešenja svoje du&e. Kobila je tudi veselo rezgeiala, ko ^em jo* pomladil po grivi. Hametua žival! Na dvorišču fiern jki /e sresral (,'vo-tano. ki je jokala. li< £ sam ve, kJi jo je tako rano spravilo na noge. V boj ne pojde 7. nami... " "tn cospodar?" ">vij veš, doljro - 'ovo, jok, — za take re< i j;iz ne maram iu sem šel rajše proč."
(Dalje pricotnjti).
IŠČE 8E
može pri a\*tomoV»ilih. Učimo vsakega praktično pri vseh avto tor vsakovrstnih strojih. \e zamudit« prilike! Potik je ? avtomobile, motorje pri zrakoplovih, aeetilen-zavorc, pri bateriji, kako se prižge ui napravi razsvetljavo. Delo se jamči po dovršeni skušnji. Katalog zastonj. Pouk podnevi in ponoči. Pittsburgh School of Automobile 1-n^neenng, Station & Collins Aves., East End, Pittsburgh, Pa.	(20,22,25—3)
Rojaki oareteJte ee n» "Glaa Naro-da", naivuijl slovenski dnevnik t Zdrn-ieoib drbvik
/ Injikrat sta si stisnila roki. v	Spo2:aij je ^ ^po- ležnost^ti si njegov dolžnik. Me-
ia
t \.t. 1m uu pri d poljskini gos]>o>tvom in v oslabelih tatarskih napadih, posebuo krimske ordo.
«»>vojiit*v je hila končana s padcem krimskega, lia na t a leta 17?s Naravno, da jo s ) min tkanjem Teh bojnih ob-rarnbiiih linij sla na jut; tudi kolonizacija vsake vrsto, rti->ka m jugoslovanska* Doli obrežja so bili nasoljeni ž o v X\ 111. stoletju; drujjji na primer bre^ mod Bu^om in lhi jostroiti ali tavri.-ka ^uljeruija, šele v XIX. stol.
V	i-t« »n easu s«* jo zi»«*ela ruska kolonizacija tudi na K.iv!;a/.u 1 linija kavkaška na Kubauu in Toreku od leta 177!» d.1 I7!*».h t«Mla zavrsila so jo šolo v tekuXXX. sto l«-tja po <iokon<-aui kavka-ki vstaji 1. lSf>4. I>o Zavolžja
♦ j ulavno »hI i-asa Petra, ko je bila stara od S<*ngileja pr»'ložona k Samari iu v lo-17/>-l—1744 na Oronburk. 1
lhdranjo Azijo pa so je začelo pomikanje še prej donizaeijskim tlelom bratov Strojjanovih in za r-asa v-a tJermaka (lo58—1582) v Sibirijo (do Oba in Iiti-in jo bil«» končano v toku XIX. stoletja 7. osvojitvijo Sibirije, SahaUiui iu Mandžurije, na jugu pa s prido-ijo stepne oblasti kirgiške in slednjič tudi Turkosta-,* lotu
Po\>«mI so šli z vojaki roko v tviki ruski, glavno — kornaki kolonistu
glavnih obrisih očrtani razvoj ruskega luiroda — luio pa njegova neprestana kolonizacija ]>oslednjih Hta napravila, da ni mogoče omejiti vs<* ruske oblasti davno zemljepisno «"-rto. zakaj večji dol rusko zem-\ziji in tudi dol v Kvropi nam ne predstavlja kom-»oga bivali"ča. ampak samo večjo ali manjšo skupino nas«dbin — včasih tudi posameznih — v etnografiono tujem ozemlju.
V	svojem jedru seveda prebivaj«* Rusi kompaktno v vzhodni Evropi, večji dol v mejah ruske države, manjši tudi v avstrijako-ogzski <b*žavi, t«»dn tudi pri tem jedru so pravzaprav le zahodne in june moje bolj določene; vzhod in s^'ver je širok ])iis v obliki mo)"skih zalivov in otokov, ki drobe široko reko drug«»n*luih elementov finskega in turškotatarslcega izvira.
Vet«,l je zaprl vrata, da bi ga dari pridua roka JjizikiuH. Tuk:;j i»il.«re ne motil. Zopet naredi ogenj jo ^^ vk]a lukj.j je fiCtlevala ter se vs,de za m,/o na navadno in pri7)ovalil. Kolikokrat ji je po-r... .to. /a:tn>lil se je. Po.udovaljc majrai kolikokrat se je žnjo i-ml. kneza pom.loval je Moravsko. skupaj sta ^	aH ^^
R:.su,Uvu m vec pomo i, d. go u::. t;ikrat &ta bUu sevv<]a ^
se ne b«> ve muell ita t-»j zendji, otr,;ka
Moravska i*>treinuje v resnici. . . \	_
vodnika.	' - Kako	ga je včeraj poglc-
'vetovalea, vo<inika.	j , . . ."" ■ -->
Škot potema , mko >0 t*elu,' t	.	poslusala njegove
kakor bi si hotel pregnati žaloai- Zt l ^■ ^ f0^0 mU I>H Mt.	odno<lu itismla desuieo! \i pa po-
zabila.
Bužid&rn je šepetal nek prej oni niso mia ali
"Ket
lo;
glas: zate,
"Morata, četudi liera«!."* Dasi je bilo že	vendar
odpre Metod knjigo na zadnjih straneh, kakor bi hotel ibrati zad-	se 1i 110	zanje." A
nja poga ja. Prav za.laj j,- bilo •r)1"im*"',it 1 mladenič je vtslel ceniti m koliko nepopisanega pergame-| t ud > dobrote, s katerimi so ga o:>-na. Škof era iz trga, vzame pero,	akoravno .h- bil tuje,- — si-
om<H'i ga, a roka mu zot>et upade.
Božidar se usede pod diše. j rož-
uee je obotavljalo, . ; veleval.
raz tur
ne so sprejeli v grad, ko ane je oče pregnal od doma, ko sem tavala po svetu brez doma, ko sem umirala gla<lu; tudi jaz sem dolžna povrniti svojim dobrotnikom vse, kar so mi dobrega storili, čeravno tega niso delali za plačilo. In več, kako jim to dobroto najbolj poplačava?"
l»oži«lar je slutil, kaj misli Cvetana, a obotavljal se je z odgovorom.	I ' .Jaz se povrnem, odkoder sem prlšb ter si po iščem drugje strehe. ti pa se povrni jk> vojni na ta grad in boš njegov gospodar." j ''XL mogoče!" zakli«":c Božidar.
Gospod, ali hočeš poplačati dobroto z nehvaležnostjo? Ali oh-češ tu sejati žalost in nesrečo, ko vendar po celi deicli oznanjaš kr-
ru arrm, glavo si podpre roko in ščansko ljubezen ? Ali bi bilo to
Iz nova omoči pero in piše poo«-^»premišljuje. Spomni se na daljni
dom, ki txa je tako zgodaj zap.i-fil. Kakor ura je pravit Mirko, so njegovi rojaki še vedno i»o/an*
eiafaiaiaiaiaiiiin^^^
logo ljudi je bolnih. pravilno zdravljeni.
Dr. S. P. MAN4>HIP
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva.
Mi ^titIm upti-
m vm kr—irai. nt-»ie, knrac, katu ia inifi bolcsat
Mi r»Mi M]X>T«j-
m ia miMtTNt m-Iti«, Id brio i* u ililn ozdravi.
si ^ tresočo rt»ko. Škof Metod pisa! to/iio narw»žii v lliirt.
IX.
l>^Lgo ni mogla zagnati C veta-
se
rKtšrteno?7*	;
Cvetana se je razvnela. "Priznam, da so tvoje besede resnične, ali kaj bo s teboj, ple-
MI NE ZDRAVIMO, AKO SPOZNAMO, DA BOLEZEN NI OZDRAV-UIVA.
Govorimo vaš jezik
• naslednik prof. dr. SLOAN-A
408 SIXTH AVENUE, Specialist
URE: dnevno od 9. do 8. »večer; v nedeljo od 0.20 do 1. pojv>l-
KjBiBiajaftigiaiaf^
PROF. DR. UNSHIP
Nii ar. d |e ep to-Ije« it idrtt|i;iii m j. k ill ia ženikik ktiizni ia poleg ntk priori t p<ai|« k u»p*fau 20-letu »ku-■*ii, ziritiM tali 2 elektrika ia aaka-•ičaimi priprt t Ani,
ki *• Jase« posatai od vaj tikik rdrmTalko* ia ta je aaia po-iebof 4 pri tirirlje-aja vtik balezti.
Nasproti Kaufman Baers trgovine
PITTSBURGH, PA.
z en« Ije v t »aktu
"♦-tno tavajo v zim>ti in j>o božje menita deklica?'' caste prazne kipi-. N t Češko se I vsiljujejo baje nemški pridigarji.
na pod streho svojih <iobt^mk«>v.' L ^ i ■ , 1i ;°. J ,, t .	ji-.	'	vzhodnih slovanskih Kra- bil ter pravi:
Ite^^iarova podoba ji n lava ne- ^ , ...	, . , . ..	. 1 , ..
r, ,	, . . *	Jjn so bili, pa glej, kaj so uc-mdi"žc svoj na<l-rt. i
predano pred očiui.
**T»> je kazen, ker si zepnstila očeta", j; doni po ušesih.
O, z.ikaj ji i ostala v «oelu! Saj ta-u je bilo tako milo. prijetno.
' 'vetaoa se zamisli na dneve brrtsskrbm- mlarlostL daj jo ]»a «pre:ulja -kri) za skrbjo, žalost za bridkostjo, kakor bi jo v resnici spremljala očetova kletev.
•Skoro se je ze odločita r;»pus*i t.t zojxrt i>ojde v temne
Nemški vpliv je »trmoglavi! M o ravsko s prt^ad nesreče.
"Ko so povrne Metod in utrdi . Moravsko v veri, [Mprosim ga na 'kolenih, da se fK>da na apostolsko pot na le^ko, da izpreobrne tudi mojo domovino k pravemou Bogu. Metodu bo veroval vsak- njegove i besede ostanejo vsake^uu v srcu. . ♦ irad '	ljubezniv, tako dober!
V .Metodovem, spremstvu vidim
II
"Z menoj?" odvrne Cvetana z iKilestnim glasom, a takoj se ohra-Povedaia setu ti oj načrt. Mene kliče druga dolžnost, katero zaupana samo tebi. Oče me je daroval bogovom, ktsr je mislil s tem pomiriti razkačene bogove, katerim uničujejo
Tiskarna Glas Naroda

Dr. Koler
PcmAvc~ PUtsbarvk Pa
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
• • •
le. Xa H.kidara ne sme niti ZOp€t SV°j° domovino."
Javni notar in tolmač.
Kompetentveira notarja in previdnega tolmača potrebujejo b rojaki skoraj vsaki dan. Dober nasvet Vam lahko prihrani nepotrebnih stroakor; pravo in nepristransko tolmačenje Vas lahko reii iz neprijetne zadrege.
Anton Zbašnik,
SLOVENSKI JAVNI NOTAH IN TOLMAČ •oba 102 Bakswell Bid«, k Grant Sts^	Pittsburgh, Pa.
Court 9459	(Nasproti Court housa.)
S* "Cle. |
misliti veC-, ne radi prijateljice, kif Ta mtse[ razjasni Rožidaru Ha lako prisrčno ljubi, in ne radi obraz< a hipoma ga preleti črna svojih dobrotnikov, ki bi mu jo sencft: zapusti potem tu na tako radi dali.------> Moravskem svoje srce.
Božidar je bil «e rano na aofrahj Laelin vetrič zapihlja in lipa ja-no suliK*e mu ni dalo spati. Ho- ';,lrai nad vitezovo #lavo. •lil je po praznem dvorišču po-j ^Tt pKde tako kakor seoea gledal je pp.»ti oknu, kjer prebiva	dekličja postava. Sredi cve-
doma -a heerka in zvesta njena točih dreves se prikaže Cvetana. prijatelji a, t»*r se! dalje k vra- Kakor srna skaklja in te pwpo-te tU. ki so vodila na polje. Mislil	k duhteČira evetkaan. Kma-
je na Cvetwio. Faiknat jo jo videl	zagleda na daljne gozde ter
in ts- se mu je vtisnila tako glo- ce zamisli. Spomni se na očeta, na j b«»l;o v sree. Spominjal se je tudi	• •
ckic dol>e, ko so ga sprejeli na( "Tako zgodaj že na vrtu?" ?rad in vz soje val i kot domačega Cvetana skoči, kot bi se ipretou-siua. Dobro je vedel, zakaj se go- dila iz najslajšega spanja. Pred spod Marko s soprogo obnsis pro- njo je stal Božidar. Ravno tak je ti njemu tako ljubeznivo, zakaj l>il, kakor takrat v gozdu, ko se mu iele toliko dobrega.	je ustavil v bližini kočiee njenega
In Lizika?	|oeetc.
Božidar je vedel čez vse dobro. "Ti tukaj, gospod Božidar?" do ga t ova rade a iz mladostnih "Spati ne morem; tu sem pre-1 le* ljubi iz globo^ine svojega se- živel mladostna lota in zbodili so ea; vsaj mu je to pričal vsak po- se mi «ari spomini-"
▼ nt
botottM ▼
ts
krt. !*•
▼mi
▼ M
DELO OKUSNO
, • • o
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
• • o
UNUSKO ORGANIZIRANA.
e • o
POSEBNOST 801
DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
ta af
•s a
os a
Slovenje Publishing Company
82 COBTLANDT STREET,	NEW TOBK. N. T.

Mi-i . R. .


mmšk
. I	I ^-iSrfi H&1


<;T Aš XATžOr>A. MARC A
osebnosti iz zgodovine Združ. držav.
ftirnci izjavljajo, da ni Washington ntkdak pre-
loka ČIL iexe delaware na način kot se ga kaže
na slavni sliki.
*e trdi ter s ebo zadelo pri *em an *elo malo opozicije, da i e najbolj «plo*no znana *lika v Združenih državah ona "Prevraa; fashingtona preko Delaware*'. ^ Original te slike se nahaja v Metropolitan Museum of Arts v; Yorku. Slika je bila »likana r letih UR—1S52 in dotieni umet! „ik je bil Emanuel l<euize, ki je bil rojen leta 1816 na Virterob"*-»kem v Nemo i ju ki pa je prifc-! kot deček s svojim očetom v Krede-i rick«bursr, Va. S:n je na:o vrnil v Nemčijo, da se uči slikarstva' r je živel v Dueaacldorfu ob Ren« dv*j*et let. Obiskal je Ameriko J l^ia l-M t»-r /apofel na^rt za izvriiit^v par slrk, ki naj bi predstav-; iie dogodke n. iffodovme Združenih držav. Njboljia teh .slik je Prevos \\ aih jiirt-.na preko Delaware". Samuel Isham kritizira v j njitfi glede am»*ri*k»'»a slikarstva to delo na naslednji način:
To je dobra slika svoje vM«1. dobro risana, dobro komponi-i rana. s po*amemo«!tnil pozorišča realiziranimi po domišljiji, dokler1 uofctanejo prepričevalni. Predvsem pa se razpoloženje pre.ime.^ predstavlja na, način, ki j«* razumljiv za vsakega. Ponovnim gen*1-a>-ijam šolskih otrok j«* kazalu slika, če^ar bi učne knjige ne mogle, k >ki pogum in vero Wa-hingtona ^reii splošnega obupa in nevar-j ^ ti. V obranih je nekaj bolj n^miskega kot ]»a ameriškega, kar ka- ! kje	je dubiio modele. Na isti način s* / ledom napoinjene;
reke ni tlikalo z Delav.-ar-ja, temveč z Ke*ia.
^jub vsej popularnosti tf slike pa trdijo člani mornarice 7Ar. -ir/.av, da je &lika absurdna za praktično oko mornarja. Predvsem je krši) umetnik en-> najstarejših pravi! mornariških: — Nikdar ne stoj v odprtem čolnu, ki je na poti. - Slikar Leutze je naslikai \V ashing >na stoječega v tem čolnu. Ki se je oeividno gugai, kajti trije nio.jr potiskajo z vso silo ledene ploAee vstran. Zgo*iovin>»ko» dejstvo Jja jc brez vsakega dvoma, da je Washington sedel v eolnu < v /grkinj-m jutru po Božičnem dnevn leta, 177fi.
Mornarji --o našli druge napake na sliki, ka: ro so opazovali'; iv uiji mi izve enimi očmi, Katerih napak seveda ne zapazi ne iz ved e-b 'e v takih posameznem ito. Koneem konca pa mornarjem* ni toliko njih kritičnem r. * skrili na stotin? milijonom Amerikaneev, ki so navduševali nad to sliko.
Ženske v vojni.
KLARA BARTON, — MATI A MERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA.
ptice, a ko enkrat izgine sneg, je večina semen pokrita z zadostno plastjo zemlje, da lahko skalijo in poženejo.
To delo bo imelo svoje ugodne •posledice šele v bodoeosti, vendai |pa predstavljajo narodni* gozdovi '■e sedaj velik kapital. Pod veščim (vodstvom vsako leto posekajo na tiso'-e čevljev lesa.
Ribje in žabje nanje.
V lovn za novimi viri dobave usnja se naetli na čudne stvari, U-gotovilo se je, da je mogoče usrno-jjiti kožo nekaterih rib in žab in da se to usnje laliko uporablja za luk-jsttrijoznc predmete, j Zvezni ribarski urad je objavil ■da daje koža cod-ribe izvrstno ns-|nje, ki je močno kot pergament in I trpežno. — Isto velja glede kože "spJuiona", katero so Inidjanei ob J Yukon reki v Alaski /e dolgo upo. ! rahljali za obleke. !■ Kože jegulj sr- uporablja v Ev-■ropi za vezenje kjior in v Egiptu se. dela podplate iz kož nekaterih i rib, katere so lovi v Rdečem mor-»ju- —
I Na Tartarskem služijo kože rib namazane z oljem ko t nadomestile j za steklo, kajti kože so dosti pro-! sojen, da zadoste namenu.
Nemci v Rusiji.
ameriški možnarji v akciji.
Najbolj*^ živi sporu j n nanjo v irrazu "Mati Ameriškega Rdečega križa]'. A ž" dolgo predno j»* ;ma-sro^lavno postavil-« pra-por ttdečo-;ri/a na navt obal, .si je prklo-bila brezkončno hvaležnost naš« dežele.
Klara llartou je bita aiii«-ri<.ka Florence Night ingulf. Sijajna «'*i-•bA k»iere je izvršila Florence Nfghimgale v Krimski vojni, ji ponovila Mis* liartou v naši lastni Državljanski vojni. Bila je to nežna, majhna /.fn.>ka, kt je ž'* preje uničila. svoje slabotno zdra je vslei poučevanja v soli in pogrni odgovornosti, katerih bi ne mogla nositi nob n« dmga aen&ka.
Ko p« se j*' pričela l»r/.avljan-ka vojna, se j«* lovila s srcem »n io&m nalete, da htreže ranjenim per izboljša razmere v taboriških bohtk-ah. Nahajala se je na fronti ter bile 7.aposleiua brez strahu sredi krugelj in granat v najmanj šefttnjastih xzmed njabolj iJrdftih bilk te vojne.
Ko je bil* Dižavljan-ica vojna Hrnč.ina, je naila M is« Ilarton de ir. ki je bilo £e veHko bolj potrebno. Najti je bilo veiikasko števi lo unijukili vojakov, katere *e je ozna<Vvalo kot "pogreiane *. Ve^ k "H r0,000 imen ne je nahajalo na tem ialoatti'-m *-/namii, — miena mož, k o jih prijatelji in *orod«uki niso mogli dobiti njih nikakih za «loveljivih porodil.
Mm Barren je Uhtanovila j>oLf-vMovtlni urad. Y*e avoje mnjhne dohodke, aro je šibko zdravje in »vojo ueomaJhljivo rneriijo j« po-svetila temu delu, da namreč najde »ledov? vojakov, katere ae je pogrešalo, Skozi štiri dolga leta je bila xapo*iena pri tem napor m m delu, preiskujoč /ap ike bol ni, vojni n jetnikov i nbojnih po l?a. Veduo aajiosk-ni duh te ženski* ni mogel slediti pozivu telesa ki je /afet- valo mira. Na svojt-m poto> .iQjtt v Emp* l>a je lapo-č< la na'-rr /a delo, ki je napravilo njeno ima nesmrtnim.
Franeo*ko-pnwka vojna se j« > pričela. Mm Barton *e je vpisala kot fctrežm«*a m kot sploiaia po moč niča za ne*r*čneie. Tukaj pa je tudi p rial a r aktivni Aik i JRdečim križe«.
V sled pogodbe, Uclenjene v Že ne v i, se je skoro vsak narod sveto Zvezal, da bo podpiral nov© ustanovi jene I>rulbo Rdeč.-g» križa za l> j m o obolelih, ranjenih in -1 ru*a-( prizadetih v»4ed vojne. Iz ne-sega gotovega vzroka pa *o se dir-
žale Združene države na strani ter niso podpiaal« tozadevne pogodbe Amerulki narod j« bil edini narod, ki ni priatopi Ht Rdečemu križ«.
»i ■ - > Barton je videla sijajno in naravnost *ndorito delo, ki g* je izvrševala nova organizacija na tujih bojnih potjih pofMjt j* pimi* o
— Rekla srtft « |C« bom iivoi*. da m ia rromm r
»jo
Držala je svojo beseio, kajti to je bil njen način postopanja. Vrnila -e v Ameriko ter sta4a
kunec v enaki men razmnožil. ne smeta dovoliti, da bi turške če-Idržava je tako bogata na kan-'te stopile na to ozemlje, ki naj bo eih. da ne napravi običajna lov- združeno v novo kavkaško federa-ska sezija nikakega učinka na njih livno državo. Nemški vladi bi de Število. Y namenu. ..In se vsaj n»--]a!o čast. ako bi prepre''ilft nova pr. d t- lnim ?idom opozicije, ko jejkolik-> zmanjša število teh nadlež- armenska masnkriranja. Resohtet-vkušala zHinierevirati našo vlado za inili in škodljivih živali, se je vpri- ja z dne julija (mirovna rvso-Rd' i <-:ri/.	zorilo velike pogone. Najprvo se hieija je po teh pogrni ha h postala
zgradi stajo, obdano od žiee, v cunja papirja." katero >tajo vodi le i-ua odprtina Bern, Sviea. 21. marca. — Za s kriioma, ki sc razširjata na zu- stopnik ameriškega odbora za od-naj v obliki črke V. Namen cele- p<>moč Armencem in Sircem Wil žene države ne bodo imele nikdar ga pogona j.' spraviti kunee v ta linm N. Cliambers je poslal poro-več nr>bene vojne. Naučili smo se V, kj^-r se nato živali i>obije s pa- r-i!o iz 35. okrajev v azijski Tur-dofti iz zadnja	j lieami. Na stoiine jezdeeev se vd"- (ji ter potrjuje adnju poročila
Ntuinorno se je	Barton leži takega pogona in v enem dne- 0 novih velikih .sakrih Tur-
priza.Wala naprej. Polagoma, s tu se po bije. poposto dr. L*0,000 kih.
svojo ener/ijo in ženijem je znala (kuncev,	! * zanesljivih virov poznam
izpreobrnit! IjikH v njih nazira y teh časih fkawtje m l»«J-{položaj v„ krajih, katere «o zajedli ti ju. Kdinole na podlagi njetiih ne- • s,-rviranja se je odredilo vse po Turki, iu vem. da je .strašen *\ je uuioi nh naporov in prizalevanj trebno, da se uporabi tako meso rekel Chambers. "Po«l pretvezo.
— Zakaj bi se pripravljali na pr- sicrbo ranjencev? — jo je vprašal /Miičljivo neki uradnik v odgovor na njeno pritšnjo. — Zdru-
Paradoksnosti glede aeroplanov.
»o nato Združene države podpirale dne 1. marca l,v*2 ženevsko po
lin ia-i ravno je meso nekoliko pu- nasilja. Resno Ameriški narodni Rdeei križ je'sto in tršato, ni na noben način vprizorili tak;
kot kožuh teh kuncev. Odrasel ku- da -a> armenske tolf>e na delu. iz-nee telita od sedem do osem funtov, vršujejo Turki splošna m krvava
se je bati. da bodo prtzorili taka grozodejstva tudi
bil ustanovljen s Klaro Barton kot nezaviitno. Predlagalo s«- je, naj s,^ v svoj.i pno prtsUednieo. Ona pa ni)V priho^lnji zimi ustanovi redno slu' bila še zadovoljna. Nadaljevala je žbo, potom katere naj bi se preva l s svojimi napori in prizadevanji žaio zmrznjene kunce na daljna, toliko ."asa, dokler ni mednarodni 'tržišča. San Francisco sam je po- j koupres v Iiernu sprejH " amerl trabil nekako 100,000 kimeev tekom
i k etra «-mmdmema ;ili dostavka 'pretekle zime. Druir na»"-rt ima z^
Kavkazu."
Najkrajša imena.
Aeroplan, ki leti pod morsko sladiuo, kot poroča o njem angleški general AUenbv, jo morda videti na prvi pogled kaj i'udna in nemogoča stvar, dasiravno ho nekaj tozadevnih t>ojasnil takoj dokazalo resničnost tega.
Poveljnik angleških čet v Sveti deželi pripoveduje o zrakoploveth. ki plovejo štiristo čevljev pod morsko gladino ter obstreljujejo turške postojanke oh Mrtvem jezeru. Ker pa se nahaja Mrtvo jezero 1292 čevljev pod gladino Sredozemskega morja, se je moral nahajati vsak dotieni angleški avija-tik najmanj 802 čevljev visoko v zraku, ko jc obstreljeval Turke.
True translation filed with the poai
master at New York. X. Y. on March 23. t SIS, as required by the Aci Octobei 1817.
Berlin, Nemčija, 21. marca. — Današnje poročilo iz glavnega sta na pravi, da so revtonske čete zavzele Herson v Ukrajini 92 milj se vero vzhodno od Odese, blizu izlive Dnjepra.
Varstvo narodnih gozdov.
Brazilija je že v šestnajstem Poletju produeirala sladkor v trgovske s vrhe.
Naši zastopniki,
kateri so poohla&em pobirati narod nlno za dnevnik "Glaa Naroda". Naročnina za ''Glas Naroda" je: za celo leto 53.50, za pol leta $2.00 m za Četrt leta p« $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za pvotrt, katero je prejel ln jih rojakom priporočamo.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovgln. Denver, Colo.: IxraU AndolSek in Frank škrabec. Leadrillc, Colo.: John BoCevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, »rank Jacesh in A. Kochevar.
Salida, Colo. In oaolica: Louis Gostello.
. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.
Lambert Bolskar.
Maio znii no. a zelo varno nalogo j IndianapoUs, Ind.: Alois Uudman.
tako z.m seilanjo generaejo kot za j Aurora, HL: Jernej B. Verbič.
hndot'e vi ie možje, ki straž i jo n:v Chica«0' m-: Jos- Bostic, Joa. Bllsb
še arodne gozdove ter skrbe zanje f	„ .. . „
, T . . , . . Joliet, ni.: Fra^k Bambleh, Frank
•--j Ti narodni gozdovi se nahajajo v Lanricb in John ZaleteL
ALi >te bili že kedaj v A? Mogo-'vseh delih naše dežele, od Portoj	U Salle, HL: Matija Koinp.
te bili ali pa ne. To je ime ne Rt« pa ofd Alaske in ena najvaž j	Uvineston. UL: Mih. Clrar.
mesta na Švedskem. Najmanj nejših dolžnosti teh mož je varo-	Maseootah, 111.: Fr. Anmistln. m rek je najti v Evropi, ki vati gozdove pred požari. j^ okoUca: Matto
i jo ime Aa.	j Metoda, katero uporabljajo v North Chicago, DL In oltoUea: Anton
O še niste bili v A, pa ste bili narodjiem gozdu v Nebraski, ob-jKobal in Mnth. Ogrln.
So, Chicago, I1L: Frank Černe.
V-»led novega na.^rta Mkss Karton Indiani.
sr- j.- M M jn„ d* lo riraniraeije raz- j |;;jnh >ni„ pa j., videti kožuh morda v O? To je popolnoma pri- staja najprvo iz izčiščenja gotove Mri.o iu	v mirnih easih ^ kunca pravi vir njegove vredno pro^ro in vsakemu umljivo vpra- cra pasa zemlje. Dvanajst brazd sc!
a«.t lakoto, kiizi.^ epi . mije, p^- sti. \ dnevih preil vojno smo im- šaije, ki jra bo razumel vsakdo, ki izorje na vsaki .strani tega pasu vfrluji in požare.	portirali nekako 25.000.000 kunče- pozna ceste in pota v Normandiji, ter požge ozemlje med temi braz
Na milijone ljudi je itnek* do-Jvih kož vsako leto za izdelovanje V Normandiji, dvajset milj od dami. Ta jez proti ognju bo usta sti vzroka blag oslavljati -*matcr" j klobučevine. Ves ta čas pa smo Argenton, leži namreč vas O, kjei vila požar, gnan od močnega ve-Ameriškega Edcv-ega kiria ali(iuioli ta domači vir prav pred nosi lokalni maguat ponosui na- na. Stroški, ki znašajo 50 centov "našo lady Rdečega krila' kot se >vojimi durmi. Koža kunca bi bila slov markija d'0.	na miljo za vsako brazdo preko
ja splošno in v priznanje uazivalo tudi prav primerna za izdelovanje Kljub temu pa je treba reči, da gladke zemlje, narastejo lahko do Barton. Živela je toliko ča^a* da rokavic, k^p itd. in nekdo je pr ni on edini plemenita« tega ime $30.00. kadar je treba spraviti € ie videla narastek svoje organiza- dlagaL naj sp to kožuhovino upo- na. Tudi v Bruselju in v P;irizu je pota velika drevesa. Cije v »no najbolj mogočnih m rablja v armadne svrfce.	najti to ime, najkrajše na svetu Da se v drži gozdove soglasno < j
svetih sd vmišem narodnem živ-] ^	pretlno jf* prišel tndi ^ svetovnem zemljqpisu je ve- standardom, je ^treba posaditi ne
Ijenju.	jm<>ž v i;tah. je znal i'iute Indija- mest, ki so označena le z eno kako 12,000 do 15,000 akrov vsa
Dane> pa ima na obeh stranem |nee. ki je prebival v teh pokra ji-	V Cujderskem jezeru je za- ko leto. Ar Douglas okraju v Ore
sivega Atlantika celi svet obilno nah, izvrstno uporabiti kožuh kun- ti ^e imenuje V in na Kitaj-*gonu je treba semena posejati v vzroka blagoslavljati -tpomin na V-a. Skoro cela obleka teb Indijau- s^em je tudi mesto, ki nosi isti snejr. Raztresejo semei>a vsepov-Miss Barton.	cev je bila napravljena iz takih ^^'ki samoglasnik.	sod in kadar se prične tajati sneg
--kož. Indijanec pa je bil tudi pr-1 Kitajska ima tudi mesto, imeno- pada tudi seme vedno globlje in
vi, ki je zapoeel načrt, kako na- vano ^ in sicer v provinci Ilonan. globlje. Nekatera semena pojedo Kunci kot pomoč v vojni. i loviti kuncev v velikem številu.
Springfield, DL: Matija Barborl«. Waukecaa, UL hi aiiaUaa:
Ogrin in Frank FetkorSek.
Cherokee, Kana.: Frank Reilanlk. FrankVn, Kans. in okoti«*: Frank
Leskovie.
Kansas City. Kani.: Geo. Bajnk ta Peter Schneller.
Blnga. Kana.: Hike PenelL KitzmlUer, M d. ia akoUea: Frani
Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Ltkorich. Calumet. Mieh. In akaUcn: M. r,
Kobe, Martin Rade ln Pa t el Shalt a
Chishotan, Minn.: Frank (3ov«e, Jak. Petrieh.
Ely. Minn, ln okollra: Iran GooM,
Jos. J. Pe^hel, Anton Poljanec ln Loola M. PeraSek.
Eveletb, Minn.: Lonla Gotfe la JnrtJ Kitse.
Gilbert. Minn. In akoUea: L. Vesel. Hlbbing, Minn.: Ivan PooSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticn. St. Louis, Mo.: Hike ttrabrian. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matb. Crlh. Bonndop, Mont.: Toms<4 Panlln. Little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka. Barberton, O. in okolica: Umu. Govanda, N. Y.: Karl Sternlfia. Kramar.
Bridgeport, O.: MIebael Kofevar. Collin wood, O.: Matb. Klspnlk. Cleveland, O.: Frank Sat ser, Jakob Debevc, Chas. Karllnger, Frank ileb In Jakob Besnlk.
Lorain. O. In okolica: Loots Balanf m J. Kum^e. Nlles, O : Frank KosrorSek. Yonngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J. Mlaley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Beaemer, Pa.: Louis Hribar. Broogbton, Pa. in okolica: Anton Ipavee.
Bnrdlne, Pa. In okolica: John nemSar.
Canorisbnrg, Pa.: John Kokttrh. -Coneciangh, Pa.: Ivan Pajk, Vld RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Ant.
ttciOglOT.
Export, Pa.: Louis SupančlC. Forest City, Pa. Mat. Kamin In Fr. f^eben.
FareD, Pa.: Anton ValentlnčlC. Greensburg. Pa. In okolica: Frank
Vorak.
Hostetter, Pa. In okolica: Frank lord an.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In fohn Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton
OsoLnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. DemSar, Moon Run, Pa.: Frank Maček ln Fr. Podmilfiek. Pittsburgh, Pa. In okolica s U. It.
I ako tleh, Z. Jakshe, Klarlch Mat., I. Magister.
Reaing, Pa. In okolica: Fr. 9pehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej
KoprivSek.
Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Rchlfrer.
West Nekton. Pa.: Josip Jovan. Wil lock, Pa.: J. PetemeL Murray. Utah in okolica: J. KasteltC, Black Diamond, Wash.: G. J. Po-renta.
Davis, W. Ya. in okiiiea: John Broslch ln John TavSelJ.
Thomas, W. Va. In okolica: A Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aatrew Fon la Josip Tratnik.
Sheltoyjan, Wis.: Anton lie, John Stampfel in H. Svetlin.
West A!lis. Wis.: Anton DemJfar fa Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.t Frank Fort ana. A. Justin In Valentin Marctna
Nove Slovenske Columbia plošče za Velikonoč.
75C
Zgradil si je staje prav kot se Je
Tam ▼ daljnem Utah se skušajo ffradi danes, z edinim razločkom, prebivalei odloČiti, katero zlo ir- da je uporabljal mesto žiee zanjke
ed dveh je manjše. — kojot, to in trave, je prerijska lisi-a ali pa kunee. Tako v državi Utah kot v vseh so-
sednih državah sta obe živali zelo mnogobrojno "zastopani. Izmed o beh pa je mopoee kunec najmanj popularen, kajti znan je pmtxaem kot uničeval** poljskih pridelkov. Ponavadi je najbolj uarpeano sred atvo proti prevelikemu razmnože
Za Armence.
True translation filed with the poet
ma*t*r at New York, N. Y. on March 23, 1918 as required by the Act of Oetober
6, 11)17.
Amsterdam, Nizozemsko. 22. vanju kuncev ravno kojot, kate- murca. — V oolite lj soeijalnih de-rega «e spJosno prezira. Kojot pa mokratov Jurij Ledeibur, govorec je podal v zadnjem času v državi v torek v nemškem državnem zbo-Utah stekel v velikih množinah ru od o^istopu kavkaškili krajev ter je valed tega zelo nevaren ta Ttrreiji, je, kakor piše Vorwaerts, zdravje prebivalstva. Ponavadi je rekel, ker so prebivalci večinoma kojot peeved arahopevn, dn bi Armenci in Georgijci, da jim preti napadel človeka, a kadar rblazni iztrebljenje o dstrani Turčije, ki ▼sUd bclczni, je to naenkrat Či- so že pomorili en miljon kršean-sto drnc*ien oovražnik. Valed to- >kih Armaneev v turlki Armeniji, aa pričeli dobri ljudje v Utah ker sovražijo njihoro vero.
ko jote t največjo mogočo 4 4 Nemška in av^rijoka vlada' , Medtem pa e« je nizkotni je rekel Ledebour, zaradi tega
»
S II
b
h
§
I:
i
Ali ste
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje se na to. kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k mrL TnO vam bo raie zdravje.
^^Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ia revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši Specialist za mo^ke in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-farke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih in lmortlranlh zdravil. Ne bodite boječi ln pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En obisk ras bo prepri-•^al, kaj morem za vas storiti.
Imam Erlicbov sloviti 606 za krvne bolezni in ozdravim bolczn' v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.


nasproti poŠte. TA£N0.—OdreB to ln prineal a seboj.

E 3739 (Odpri deklo kamrico; Slov. p Mfcko ( društvo "Slavec" (Srečna mladost, valček, Fina ( harmonika
E 3740 (Sinoči sem na vasi bil. Pevsko ( društvo "Slavec" (Veseli godec, Columbia. Kn^ijska ( kapela.
E 3741 (Na planincah solnce sije, d^bspev ( Dan. in Pol.
(Vesela poskočnica. Polka. Farmc-( nika dvojna
E 3742 Otok bleški, dvospev Dan.«in Po. (Na plesu. Harmonika dvfcjna.
A 2455 Columbia gramofon mar&4 Princes ( Band	J
(Manhattan Beach Mar» Prince ( Band.
Danco Music. 12 Is eh. A 0017 (I'm going to follow tlje boys. ( Prince's Band. (Cleopatra Had a Jazs Band. ( Prince's Band.
Vseh Sest rekordov Vas sfcane ravno $5.00. Pišite po nje in ne pozabite dati točni naslov od Vaše Expressne postajo.
Prof. Dr. H. G. BAER,
ST,	FTTTSBCJRGH, PA.
Ivan Pajk,
Coltnnbia GrapbC'phone Dept. 466 0HS8TNUT BT.,	C0NEMAU0H, PA«
-: m

mm
'ffpKifl
QLAfl KAKODA. 25. ALUft A i M
HOV. DELAVSKA
UMiwvync^M 16. «i
PODPORNA ZVEZA
Inkorporinoa 22. april« 1909 V državi P»nr.
Johnftown,
GUTNI URADNIKI:
Predsednik: IT AN PROSTOR. 10M Norwood B'<L, Cleveland, Oblo. Ptodpradaedulk: JOSIP ZoHKO R. F. D. 2. Box 113. W«* Newton. H.
G lami tajnik: BLAŽ NOVAK. Main Ki, Jobnstown, Pa.
1.	Po« tajnik: KftANK PAVl/>T<*H\ Mat« Nt- JotmstowB, Pa.
2.	Fob. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 30 Mnin Street. Coorjuaacb. Pa. Biacajalk: JOSIP Ž FLU 6302 St. CJalr Are. I'leveiand. Ohio.
Pan. blagajnik: ANTON BOCKVAK, K. F. D. 2. Bor 27. Rrldfrpoft. OMa
NADZORNI ODO«*: Predsednik aadsor. <wlbnra: JOSIP PFTCttNTX. Baz M, Wllta*, Pa. L aadarolk: NIKOLAJ POVftR. 1 Grab St., Nwtey Hill, N. H. Pltta-
fcovah. Pa.	... _ .
S. aadaoratk: IVAN CSRnftFIJT. 11 lS7tfi novolaiul. Oblo.
POROTNI ODBOR: Pradssdalk punc nabora: MARTIN OBF.ftf.AN. Box 72, Rast Mineral.
L porotnik: FRANC TEBOp^IČ. R. R 1». 3. Box 14«. Fort Sfnttb. Ark. L porotnik: JOSIP GOLOB. 1U1A 14tb St, Sprintcflel<L IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo St..	Pa.
Gbmi and: (34 Maki St., Jahmtawa. Pa.
URADNO GLASILO:
-GLAS NARODA", t* Cortlandt Srn-et, New York City.
Cenjena »IrulfTa. odroma njih nradnlkf, po c!J»dno rroVcl, poflRjatl vse Uoi.Im* naravnost na ziavnesn tajnika la nikogar drucesa. Denar naj ar poffljr edino potna Pofttnih, Expreanib. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih fekov. Nakaznice naj aa naalovlj^jo: BlaS Norak. Cooemansh Deposit Bank. Oooemangb. Pa_ In tako naslovljene potiljajo i mesečnim poroči lean na naakrr {L tajnika.
V slučaj n. da opastjo dndtveni tajniki pri poroOilb glavnega tajnika hake potna n Jkljivorti. naj to w>modoM» nnanaiUje urad o glai tajnika. da ae r prihodnje poprav L
SEMENA.
Obdelajte svoj to tako imjKn vrt, lsujto bo-MvJ« aaae la prihranite denar.
Kupite sala izvrstna semena in tmeU t»o««te rvoja izvrstna. aoCIvja.
Z- rrik vrtove nudimo 15 atitkor ranih semer.. po lic. za samo $1.75. mesto J-.2T..
«8 vitek: vrtna pesa.................. 15c.
■ f.	zsodnjo ali pozno a<»lje...... lic.
H . rdr-V i.!jc.................. lSc.
*.	korenje...................... lir.
<"olpe Kumaro............... iSc.
rnnle tumarce.............. lir
z<»l«-na...................... iSo.
bela ali rdeča r«*jja. .......
glavna solat.i.............. lBc.
rmena ali beia	___.*.. !£«:.
^la. aJi	reo»:«*v....... lic.
zimska r^ikf-v..... ........ l&c.
zaodnja repi'............... 15c.
Itotrad!*nikl..... .......... 15c.
kavaljl.....................
Skupaj za samo $1.75.
Sf
Zahtevajte cenik. Vsa naročila lr vršimo
isti dan. ko jih dobimo PoSlJlte morwryorder ali grotr.v denar v prl-r<on>iVnMn pismu, ako zahtevate, podljemo f* O D. Kanadskih xnaiak w sprejmema
INTERNATIONAL SEED CO., 435 Fowtk Ave., Pittsburgh, P..
Jahal je že tri ali štiri ure, ko jo zagledala v daljavi hišo. Ko v ji je približal, je spoznal, da je gostikia. Ker je bil konj gotovo ze mrajen. mu je sklenil dati nekoliko počitka, to ?a tembolj vsled
vabilo
na
plesno veselico,
katero priredi rrbvtraSko društvo "Rodoljub" v soboto 6. aprila 1918
>1ov. Izobrr./eviiLnem Down
v South Forku, Pa. Za.Vtf*': oi, tf .uri zvečer, '»topni na /.n moške 25 centov; dume prosto, f fi«. ?o prva veselit'a oinenje-iit-cm d rušiva iu fist i dobitek »e bo porabil edino za liada&jno uče-nj«- glasbe eodbe;. je pričakovali mnogoštevilne v.Iole-ibe. Za lili«1 okrog-le- valoko iii kort^oice }.odo sl.r'fw^li taniburaši. za dober prigrizek in prirnako bo ^crbel to izvoljeni r^lbo- Malf- novi-r — d«»^u zabave.
\< ilo/ i jo	i'a ui bu rail.
•31.2
MOŠKI.
Kojaki naročaju* »o na "Glas Nara da", največji slot enski dnevnik r Zdr^ t enih državah.
olan vojnepra departmenla A. L. Scott iz Bostona,
Turški železniški polk. ——
Tra<» translation filed with the i«ost master at New York. N. T. on March 2Z.
t «ra. ker je bil žrebee pred gostilno vataviL
Pred vru". mi se jo pojavil krvmar, majhen debel možak.
—	Konja bi rad nakrmil — jc rekel advokat. — Pa tudi jaz sem ! i*.."-«-n. — Ali imat«? kaj prosrora in kaj dobrega za pod aob? — Mislim. da ^c bo konj v eni uri dobro odpočil.
—	live uri mislite — je roke! kKmar ter zavel gladiti konj^
—	Dve uri!
Vi pa niste oni gospod, ki je ponavadi prihajal sem — je|inis ** ^nired bybe Act of Oetc^r pristavil ter ostro motril advokata. — Prejfcni gospod1 je vedno pu-i
stil I>ona dve uri počivati.	Ženeva, Švica, 24. marca. — Iz-
—	Hej, Jim — je vzkliknil in namignil hlapcu — poskrbi zal ^r'lljejo načrt, da bi napravUi ba-konja in mu daj dobro mero ovsa. — Vi pa. gospod, pojdite z me
noj. —
—	Z veseljem, gospod.	• odločil niržki vojni urad. Ca
—	Dober zajtrk boste imeli. — Kavo, janjetino in jajca. rigrajsko poročilo pravi, da je Da. stari John Dunn ve, kako se mora p^treči jrospodi. Vsakdo x>r-i-1 voilio ministrstvo preesitrbelo V>0, roji
dA rad k njemu.	'	!«'a ^nski polk ne bo prišel v loti- liee, da nas blagovolijo posetiti
1P
{Nadaljevanje^.
VABILO na
VELIKO VESELICO,
katero priredi
dr.bftvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ.
v Conemaugh. Pn.. r.a velikonočni ponedeljek 1. apr.
Začetek ob fi. nri zvečer.
'je; uji-jo udci i, ua itl UI^IB) ui uii-
taljon mladih Turkinj, za kar se Vstopnina za moške 35 centov, proti vsem dosedanjim običa- Igrala bo i/vrstna godba pod vod
Ako trpite nn slabih fireih. os1ai»e4 los ti, izgubljeni u živahnosti in eneri Kije. želodčnih in ledičnih boleznih) splo*ni slabosti, potenju ponoči al kaj drugem. Potem naša najnovejša Iznajdba JUVITO TABLETE, nareje-na la najboljših, čistih zdravilnih bllk^ Id rastejo ve vsrh krajih greta, dal« ram bodo hitro In gotovo pomoč. Pol sijite 1 ilolur xa eno ali 5 dolarjev *4\ 5est AkatejJ- Ako telite zavarovanci potem pošljite Iti centor več. Naslov:
flJVITO LABORATORY,
South HiU Branch 5, Pittsburgh. Pa.;
Opomba. Radi vam pošljemo na ! htevo vzorec in navudilno knjiiioa.
Kje se nahaja moj sorodnik FR, C'KRNEV Zadnji črs je bival M iMihvaukce. Wis. Doma sem ii Rtkbiika pri Ljubljani, sedaj sf nahajam v iialjanskom ujvtiyj atvu. Prosim ga <la se eni d^i?
Moj naslov j<-: Tvaii ^»rigioniero di giu rrn, Cassina,f Casseta, Gruppa fi. Ital'a.
srvom Viktor Navinšieka. Tem potom vljudno \-abimo rojake in rojakinje iz vse te oko-
s<rHo, >c j'" blejal si
Ko je peljal Chaneellorja v posebno mel roke.
Soba je bila prijazna in lepo urejena. V kaminu je jrorel velik o^-enj. — Zajtrk je bil dober in obilen.
Ko je Chaneellor jedel, je premišljeval o vseh mogočih stvareh. Prepričam je bil, da bo s pomočjo konja še marsikaj dosegel.
Konj ga je torej pri vedel, v kraj, kjer je bil večkrat njegov prejšnji gospodar in s pomočjo konja je skužal najti tudi skrivnostne^ Fisherja.
Počitek je trajal celi dve uri.
Zatem se je advokat poslovil in <vljahal naprej. — Kinalo je dospel na malo višino odkoder je videlo v prijazno mestece.
-----Vsi častniki polka bodo ženske, morejo do večje zabave in. uspeha.
Opravljale bodo delo za fronto. K obilni vdeležbi vabi odbor.
ko z vojaki.
omenjeni *'an. da nam tako pripo
SPODAJ OMENJENI rojaki in rojakinje,
cateri imajo t rokah naia potrdila za denarne poifljatve, z Itevilka ni, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej fconoffoče sroj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera ami jim poalali, ae nam povrnila.
Vjhauc« 11,r ji jc molče ponndii JotumcuL. - Ko ga je brala, so j . ^	so ^	^ ^ to ^	potovala iu
jo obdajali dvojni občutki: jeiHa >e je nad Trentovo podlostjo rn*.....	, .
vt.'nHa je bila misli, da bo Krivda njenega nesrečnega brata sle,lnjivj T.oda ko je konj zavil z glavic ceste na planjavo, bil advokat opnaa	prepričan, da je blizu svojega cilja.
Vi ste Trenta popolu-n., prariinn ,mHH - je rekel Chancel- . ^1'^til je vajet. .„ gledal naokoli. Konj se je vstavil pred ma-
io vilo. Ko j- « hanecllor po^lf^lal poslopje, mu je postalo težko pri
srcu.
V<e okniet bile zaprte in nad glavnimi vrati jc bilo zapisano na «"rni deski: — Hiša se i>dda v najem.
Vpra«al je prvega človeka, katerega je >re«'al. eegava je hiša. (Dalje prihodnjič.)
K»r. ko mu .i'- vrnila li>tino. — N«kaj -cm namreč odkril, vkar bo za nas mcr<la ^e vidike važnosti. — Ko ^'"in pregled»>val blagajniško knjigo. - m opazil, da m> bile večkrat v.nete iz banke zelo velike ie denarja. - Taka .svota je fciJa vzeta ponavadi dva aii tri dni prej, pretno je napravil vaa brat kak svoj ->kriv*ios:Tii izlet. — Zadnje izplačilo F dierju je bilo vknji/«no v blagajniško knjigo 1. novembra (ločim je bila pobotnica izstavljena ze 11. novembra tori j htega dne co jc bft mnorj n Trikall. Ta »vnia jc primer«.ma visoka. — Zna-ia namreč šli rt ti»oe funtov nteriintrov.
ritiso,* funtov! — je vzkliknila <Mgo začudeno.
V-a ta ne|v>jasnjena izplačila znašajo vsega akupaj 21^4"» funtov > »-Htufrov . - j, rekei < 'hancellor. — Da j-1 bilo mogoče za-do>titi lak nit |M>tr»*bMin, kapital seveda ni mocel ostati nedotaknjen. —
Fidier.
Kaj mislite vi o tem? Vpfaianje je le. vskvi
•sa se je To zgodilo in kdo f.i
—	Da, čc bi kdo t« vedel! — jc zavz«i>hnila Olga. — Jaz nr poztium nobenega Fi>herja in tudi ne vem. v kak nam"n bi nrbii nu»j brai tako r.dike svote.	— - „
—- ^koda, škoda!
—	Zopet se nahajava pred veliko uganko. — Ali jo bo mogoče
reiiti ?
<.o ; ..Ii na, nikar ne izgubite pojmma — ji je rekel Chancellor Prepričani bodite, da ».e bo vse dobro končalo. — Kljub t »-mu Vu-ra pa napravil z /robcem D«»nom poskus. — Kaj lahko je mogoče, da na* >»o ravno žival dovedla do cilja. — Morda nas bo privedla na eled skrivnostnemu gospodu FrsherjnT.
STIRTX A J STO POOT. A V JE
Preteklo je štirinajst d»i.
V vaej tej dobi pa ni irad Chan.jeHor niti trenutka časa, da bi napravil pomkita z Donom. Ve* čas jc bil ZApodeu z uravnavo knjig ter z nadzorovanjem posestva in tovarne.
Pri tem je pa "Vseeno nepr^tario premišljeval, zakaj je potrebo-\ al John Mowbray toliko denarja in sieer ravno par dni pred vsakim tvojim odhodom. — Pa tudi o Fisherju ai mogel ničesar poizve-det:. — Menie^, katere je bil dobil »a Človek so btlc izplaeene na čisto običajen način v avonbritiŠk' banki. — Na zadnji strani vsake raeniee je stalo ime L. Fisher.
Pisava je bila bolj ženska kot pa možka.
—	Kaj je torej a tem Fiaherjem ?
Čimbolj je Chancellor o tem premišljeval, tembolj se je utrjevalo t njemu prepričanje, da bo pvi^cl pravemu morilcu na sled, knr korhitro izal<sti skrimoatnega človeka z imenom Fisher.
Prepričan je bil, da ni bil John Mowbray z umorom v nikaki tvfzi ter da je bil pm«*3ofžnem obsojen na smrt.
i^ele koncem meseca marca je imel advokat enkrat toliko časa, da je sklenil uprizoriti poetu s z Donom, ^rdbccm, katerega je ponavadi vedno jaha! pokojni Mowbray.
Zgodaj zjutraj je »t*pil v hlev. oscdlal konja ter —ijahal proti raai. I i	. v .
Točno ob štttih zjutraj je «I»»sjtel na umiM. kjer *ta nahajala on< gra naodn^^n' gii Tečera po i/javi Zakonski!t Joy Trinkal in M«w-bray. —
Koncem iuo»ta »e jc <-«'»*a r«x**e|>ila v dve p^iti.
Prva Je vo»iila proti šZ*r»des<'t milj «Hiitalj*-m-ijiu Lanch»-strii. druga na ^^»oii pa ob rs-ki v Avonbrnipe.
Cbaneelor ni je zbral brez |K»mi*ilcka prvo j»ot. Prepričan je bil namreč, da Mowbray ni jahaj v Avnnhrtdge, kajti tam so ga ljudje zelo dobro poznali in bi ga Ml gotovo kdo vide-. Svoje izlete je to--T«j delal r smeri proti Laa*h*#t£».. - '"T * ,	. *
To njegovo domnevanj« je bilo fiopolnoma pravilno. Don je na-nm** *arrzgr>?al ter začel dirja© po ee«ti, kot da bi vedeL da ga čaka še dolga t>ot.
Hukrajma ^ pu.ta, brer v>ake kise. Niti drevja ni pač
Eksplozija v Belgiji.	zaolge človeških las. Lastniki las
Trne translation filed with the post1 Sf» bili pozvani, da se zglasijo pri
n.n-t, r at x,-vvYork N. Y ^	' plačilnem uradu ] »ruskega vojne-
1018, as reqnired by the Aet of < »rtober i . .	. , .
G, 1917.	;g® ministrstva m naj navedejo svo-
Lcndon, Anglija, 24. marca. — '^ P<«oje. Država plačuje kilo.
Kakor pravi neko poročilo	"rraiu najboljših ženskih las po 2C
etiange Teleffrapha iz Amsterda- mark. Lase bodo rabili za razne
ma. jc bilo ubitih 30 in rnjenih več TU"Hlim^- _
k »t 100 nemških vojakov, ko se ji ;
razletelo blizu Monsa v Belgiji}
Baeknik Frank No. 329689
Bartol J. No. 830738
Bear Dan. No. 260638 '
Beaena Mary IGaa
No. 830062 BobIS Vajo
No. 260588 Bofičkorič Djnro
No. 280581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 830086
E
Grgurič BI al No. 260573
Gaber t Giczeppe
No. 323085 Kastelie John
No. 44706 Kovač Frank No. 260641
Merknn Anton
No. 331355 Mikolich John
No. 323252 Oawald Joe So. 260621
Trrdka Frank
Samide Frank No. 330721 ginčlč John
No. 330763 SpaniČek Boa!
No. 828894 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 32889« Turk Charlea No. 330351 Turk Iran
No. 260647 Turk Jernej No. 829741
.V*) železniških voz. /i'lii z munieijo.
ki sift bili nalo
Nemci pobirajo človeške lase.
) bodisi kakrSnekoll vrste Izdelujem lz I (opravlja m po najnižjih cenah, a del' ; trpežno in zanesljiva V popravo za ' nesl jivo vsakdo pošlje, ker sem že nar
Rad bi izvedel za naslov svoje sc stre MARIJE GEKDEXC. dt l ma iz (iolea. p(rsta Obi*o<l, Istra.| Nahajam .se v itaJjansk^ii ujetništvu. Prosim jo, se liu viml prej oglasi. Čc pa sama ne bere,] prosim cenjene rojake, da jal opozore nu ta oglas. Tudi* druge j prijatelje in znance prosim, da< mi kaj pišejo. Moj naslov je:] Johann Gerdene, priogioniero di {ruerr^, Cassina. Cassert.i,' Gruppa Italia.

IMAMO V ZALOGI
še nekaj* :mportiramh pristnih
BERGAMO brusilnih kamnov
40c. komad
s poštnino vred.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

True translation fued with the post .. ' . , ,	. , . .
v- v , x-	n » ; tS let tnkaj v tem poslu In sedaj
:..aster at New York. N. ^. on March 25.1 .	^ ^^
ti»18, a«? required by the Act of Qctobei a. 1917.
svojem lastnem domu. V popravo vza mem kranjske kakor vse druge harmo v	nike. Stare kupim ali sprejmem v za
Bern, Švica, 24. marca. — Ka- mene kor piše nek alzaški list, so voja-1	JOHN WEN ZEL,
ške oblasti v Alzaciji zaplenile vse 1017 Raat 62nd St. Cleveland. Okla
CENIK KNJIG
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St^
POCČNB KNJIGI:
Ahoor nemfiko-angl. totmaC ve»aa H L tri rai'unar i iwHutko-aneL)
Poljedelstvo Safljereja v pogovork Schlmpffor
slovar
—JO —jab t-sa 9L»
RAZGLEDNICE :
NawyorSke, božične, rellkono&M In novoletne kconad po ducat
Album mesta New York a kraa-
ZABAVNE IN BAZNE
KNJIOE:	j	^
ZEMLJEVIDI:
dlpoodm	JB
Doll a orožjem	—JO1 Arstro-Italljanska vojna mapa
Dve žaloisri: "OarlJjeva ženlter" Aratro-ogrskl veliki ln -Trije ienim	,—J2S 1 Odi wet mali
Mealja 3 zrezka	i-JO OaU am veliki'
Pod tUbom 8L VeCeraks	«-Jt Evrope veaan
FuatnAs bolnflrrm	r JD j Vojna stenska
BortJalaa demokracija	JO yoJnl mtiMM
Ala.Arla.Coto. Uinna aivinoreja	—Jl>	... M
Veliki slorensko-andeikl $2M ^ lUL Trojka	__jp§ Mndtemh drfSav mB
Vojaa mm	lt ma	LE jUnlenlk ddbv vaUfcl
Zcodoviaa & kr. pelpolka It ft	j
sankami ...____m*m Zdrnlenlh irifii?
«m	* aa
Pole« ta oavereolh knjig tsaao pa le aajk^ al Idva sveaka.
Vsem prijateljem iz Vipolž pri! Gorici pošiljam iskreaie pozdra-l ve ter jih prosim. <1a se mi zgla-l aijo. Nahajam se v itaJjanskeml ujetništva. Moj na-slov je: An-l ton Jakobeič, prigioniero <li| giteri'a. Raise hi o per SpoIeto.J Prov. Perujaria. Italia.
(22-25—3)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi IE*-nois naznanjamo, da jih bo v krJt kem obiskal naš z&stonik
New York, N. V
Življenje na avstrijskem dvoru aH smrt cesarjevima Rudolfa
Mr. Janko Pleiko,
ki jc pooblaščen sprejemati naroe- j nino za ''Glas Naroda" in Izdajati j tozadevna potrdila. On je pred let i 1 že večkrat prepotoval države, v J katerih so nasi rojaki naseljeni in \ jc povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo rojaki v vseh ozirih pomagali, posebno že, ker ima pokvarjeno levo roko.
Dr.LORENZ.
Jaa

Ka