PLANINSKI VESTNIKl krivdi gornikov. Pri nedeljskih planincih in sprehajalcih po gorah je delež lastne krivde po vsej verjetnosti še občutno večji. Gre torej za definicije in pojme. To velja celo za besedo »popotništvo«. Ko je leta 1889 izšla knjiga »V visokogorju«, je imela podnaslov »Popotovanja dr. Emila Zsigmondvja«, vsa ta popotovanja pa so bila težavne in celo najtežavnejše gorske ture. Vendar so v planinski literaturi že zdavnaj pisali, da »morajo biti oko in misli in ko­ rak pri hoji po hribih vedno v sozvočju«. Kaže pa, da ta stari rek za današnjo mlado generacijo ne velja več, saj je celo na nekaterih na pol znanstvenih posveto­ vanjih slišati, da »tehnika hoje pri pla­ ninstvu ne zahteva nobenih posebnih ko­ ordinacij, kar pomeni, da je večina ljudi sposobna hoditi po gorah«. Dandanašnji niso redki popotniki po go­ rah, ki se z žičnico peljejo med gore in se od tod peš napotijo v dolino. Nesreče pri takih sestopih so zato postale posebna kategorija. Dandanašnji se med planinci ne pojavljajo le polpenzionski gostje iz dolinskih hotelov, ampak tudi joggerji, ki si v gorah trenirajo mišice in pljuča (in pri tem priložnostno padajo v globino, če jim na mokri travi spodrsne zaradi utru­ jenosti ali zato, ker uberejo bližnjico). Zato dandanašnji ni nikakor samo po sebi razumljivo, da zna po gorskem svetu vsakdo hoditi ekonomično in pravilno, kajti hoja po mestih zakrni korak. Zato marsikateri poznavalec svetuje planinskim vodnikom in izkušenim gornikom, naj tako na tečajih kot med planinskimi izleti opo­ zarjajo na pravilno hojo po gorskem sve­ tu. Predlanskim je, na primer, v Tirolskih gorah »na ravnem« umrlo zaradi nesreč več ljudi kot zaradi padcev v stenah ali v ledeniške razpoke. Poznavalci dobro poznajo glavne grehe planincev (in ne le alpinistov in gorni­ kov). Nesreča na gorski poti pogosto za­ dene mladostnike, in sicer tudi takrat, ko so odrasli zraven. Prav tako pogosto za­ dene starejše ljudi (nad petinštirideset let). Oboje je mogoče prav lahko po­ jasniti. Otroci in mladostniki gredo prav radi (pri čemer jih starejši pogosto vidijo) v nevarnejše skalovje. Starejši pa tvorijo večino gorskih popotnikov, saj gredo mlaj­ ši raje plezat. In: že najmanjši otroci pri­ dejo v kategorijo ponesrečencev, ker so na svetu očetje, ki jih v nosilih prenašajo po strminah. Da bi obvarovali mladostnike pred ne­ srečo, naj bi izkušeni gorniki pogosteje opozarjali učitelje, starše, vodnike in skrbnike. Da bi odraslim bolje in bolj plastično predstavili nevarnosti, so nekatere občine na Tirolskem začele gorske poti in steze označevati in klasificirati tako kot smu­ čarske proge z modro, rdečo in črno bar- 290 vo, kar naj bi opozarjalo na stopnjo ne­ varnosti in na težavnostno stopnjo. Modra pot je lahka, rdeča srednje težka in črna težavna. Vendar se vsi ne strinjajo s ta­ kimi oznakami. Te oznake naj bi bile dru­ gačne od oznak, ki jih za posamezne poti navajajo za svoje člane planinska društva. Praktiki se poleg tega bojijo, da bodo take oznake privabile v strmine še več neizkušenih ljudi kot doslej, kajti na pčti se lahko vreme naglo spremeni in so te­ daj pogoji bistveno drugačni, se pravi težavnejši. Poleg tega si nekateri neizku­ šeni hodci v gore ne predstavljajo, da je treba na srednje težavni poti včasih ho­ diti tudi ob jeklenici ali celo malo plezati po klinih. Nekateri se tudi bojijo, da bi na pobarvanih in s številkami označenih poteh ljudje hodili le še po barvi, ki bi jim prihranila načrtovanje in premišlje­ vanje, saj na koncu koncev vemo, da lahko ustrezna reklama vsakega turista takoj spremeni v planinca. Pri tem bi se KAM TEČEJO GORSKE VODE? Slovenski alpski svet je geološko do­ kaj razgiban. Zgrajen je iz različnih kamnin, med katerimi prevladujejo kar­ bonatne, predvsem apnenec. Apnenec pa je zakrasel: v naših Alpah lahko vidimo značilno razvit visokogor­ ski kras, kar smo na straneh PV ne­ kajkrat že poudarili in prikazali. Zna­ čilnost kraškega sveta, posebej še vi­ sokogorskega, pa je hiter podzemeljski odtok proti izvirom v dolinah. Značilnost našega visokogorskega sve­ ta je tudi, da sprejema razmeroma ve­ like količine padavin, ki domala vse prenikajo v zakraselo notranjost in se znova pokažejo na površju v izvirih v dolinah in v obrobju zakraselih ma­ sivov. V globoko zakraselih masivih so odkrili manjše ali večje podzemeljske tokove, na planotah ali ponekod v Alpah pa so poznane občasne ali stalne poni­ kalnice. Zaradi vse večjega pomanjkanja čiste vode za oskrbo s pitno vodo prav ti izdatni izviri postajajo zanimivi in po­ membni. Doslej smo namreč domnevali, da le v Alpah še lahko dobimo čisto vodo, ker zaradi pogozdenih in pred­ vsem nenaseljenih območij te vode do­ slej niso bile ogrožene. Dokaj nepri­ jetne so bile le planine in pašniki s koncentracijo živine. PLANINSKI VESTNIK lahko zgodilo, da bi marsikateri novo pe­ čeni planinec zataval v njemu neznan in sovražen gorski svet — kot se lahko zgo­ di mestnemu obiskovalcu konjušnice s plemenitimi konji, da zaverovan v konjsko glavo pozabi, da stoji pri kopitih. Po avstrijski statistiki je 63 odstotkov ne­ sreč pri gorskem popotništvu posledica nepazljivosti in pomanjkanja izkušenj, za 20 odstotkov nesreč so krive težave s krvnim obtokom, 11 odstotkov se jih po­ nesreči zato, ker zaidejo s poti. Mladenič, ki je hotel malo plezati, srčni bolnik štiri tedne po srčnem infarktu, ženska, ki ji je spodrsnilo na grušču, fant, ki poprej še nikoli ni hodil po poletnem snežnem plazu in mu je spodrsnilo, plašno dekle, ki je nenadoma pogledalo naokrog s poti, za­ varovani s klini in jeklenico, to so le ne­ kateri primeri hudo poškodovanih in mrtvih, o katerih pogosto beremo v črnih kronikah dnevnih časopisov. Bolnik, ki je V okviru nekaterih krajevno omejenih raziskav alpskega ozemlja smo s sle­ denji že dobili nekaj podatkov o za­ ledju nekaterih izvirov. Ribnico v Sred­ nji vasi, npr., napaja ponikalnica iz Mlak na Pokljuki. Nekatere deloma za­ jete izvire med Boko in 2viko napaja območje Prestreljenika; obarvana voda iz čistilne naprave zgornje postaje žič­ nice se je po nekaj dneh pokazala na površju prav v njih. Območje Kanina, npr., pa hidrogeolo- ško še ni povsem raziskano — kljub nekajletnemu delu in nekajkratnim bar­ vanjem. Kaže, kot da so posamezni tektonski bloki ločene hidrografske enote, barvanj na italijanski strani ma­ siva pa niso spremljale ustrezne raz­ iskave in opazovanja na naši strani. Tudi v območju Triglava so napravili sledilni poizkus. Iz Triglavskega brezna prihaja voda na površje v izvire v Vratih, torej se v to smer odmaka tudi območje Kredarice. Ni nam še uspelo ugotoviti, kam se odmaka območje Malega in Velega po­ lja, dokazali pa smo, da se območje Pršivca steka v izvire v Bohinjskem je­ zeru. Niso še povsem dokazane razmere medsebojnega pretakanja med posa­ meznimi jezeri v Dolini triglavskih je­ zer, za prvo, ono pod Vršacem, pa vemo, da se odmaka proti Zadnjici. Da se v Savico stekajo jezera in del Kom- ne, zgolj domnevamo, nimamo pa o tem še podatkov, čeprav vodo izpod slapa vodimo v vodovod. Izviri v doli­ nah so že zajeti za oskrbo, npr. neka­ teri v Vratih, ob Radovni, v Vojah, v Zadnjici, Ribnici pri Srednji vasi, v ob­ robju Jelovice itd. pozabil vzeti na gorsko popotovanje nujno potrebno zdravilo in je padel v nezavest, nihče pa ni vedel, zakaj se mu je to zgo­ dilo, gorohodec v supergah, ki je hotel imeti »dober stik s tlemi«, ljudje v stiski, ki vendarle niso dovolili, da bi jim kdo pomagal, vsi ti spadajo med znance gor­ skih reševalcev. Avstrijski reševalci po­ znajo primer očeta, ki je s svojimi tremi otroki zašel v snežnem viharju, prenočil z njimi v neki planinski staji pa potem zjutraj ni pustil jokajočih in pod težkimi nahrbtniki opotekajočih se otrok v heli­ kopter, ki je prišel na pomoč, češ, saj helikopterja nisem klical. Snežni vihar, ki prinese s seboj nizke temperature in morda še močan veter, ima lahko na gorski poti, ki sicer velja za lahko, katastrofalne posledice, kakršne si lahko komajda predstavljamo. Nedaleč od Kapruna se je nekaj takega zgodilo 23. avgusta lani. Izmed devetih nemških Vedeti moramo: staro »pravilo«, da se voda očisti, če teče prek pet ali de­ vet kamnov, ne velja več. Vsaka neči­ stoča, ki jo prinesemo v višje lege ali jo tam »proizvedemo«, se sceja nazaj v dolino. To so spoznali tudi v drugih alpskih državah, o čemer je poročal tudi PV: ne dovoljujejo več gradnje ve­ likih turističnih naselij v višinah. Dokler je še čas, je treba tudi pri nas, ki imamo alpskega sveta razmeroma malo, spoznati in povzeti vsaj tuje iz­ kušnje, če že domače ne zadostujejo. Intenzivne želje po razvijanju turizma v visokogorju bo treba prilagoditi raz­ meram. Naselja počitniških hišic naj bodo v dolinah, gore naj bodo doseg­ ljive le peš. Znane so želje po odvažanju smeti v oddaljene gorske doline. Toda od tam se bo vse vračalo nazaj dol... Tudi žičnice in smučarske proge niso za alpski svet noben blagoslov. V dru­ gih alpskih deželah so že spoznali, kako se zaradi njih širi erozija in po­ večuje onesnaževanje podzemeljskih voda. Kemične in bakteriološke analize izvi­ rov v Alpah so bile narejene na šte­ vilnih izvirih. Bakteriološko so izviri spremenljive kakovosti, v odvisnosti od zaledja (planine) in padavin. Organsko je, npr., onesnažen že izvir Bistrice v Kamniški Bistrici in nekateri pritoki. Že pred desetletjem smo opazili kemično zelo onesnaženo vodo, ki je pritekala iz rova pri Logu pod Mangartom. Gorski svet bo treba, res, čimprej za­ ščititi, če hočemo piti čisto vodo! Dušan Novak