Politični ogled. Avstrijske dežele. D u n a j. V Išlu, kjer prebiva sedaj cesar za nekoliko 6asa, bilo je posvetovanje ogrskih in avstrijskih ministrov o nagodbenem vprašanju. Zmagal je neki ogrski ministerski prezident Banffy s svoiimi nazori, vsled 6esar je stališ6e našega ministerskega predsednika grofa Thuna precej omajeno. Minister zunanjih zadev, grof Goluhovski, je do zadnjega 6asa podpiral našega predsednika, a sedaj jo je krenil na Banffyjevo stran. Banffy zahteva, da se snide državni zbor, kateremu naj vlada predloži nagodbo z Ogrsko. Ako se ne doseže noben uspeh, potem naj cesar dolo6i kvoto vplačevanja, in Avstrija naj potrdi nagodbo s pomoejo § 14, Ogrska pa v državnem zboru. S tem bi se sklenila pogodba le na korist Ogrske. K r a n j s k o. Odposlanstvo kranjske odvetniške zbornice je bilo pri pravosodnem ministru, dr. Ruberju, da se je pritožila zoper znani sklep višjega sodišča v Gradcu, ki je odklonilo slovenščino in proglasilo nemš6ino za izključni uradni jezik. Minister je odposlanstvo prijazno vsprejel ter rekel, da je ravnalo nadsodišče v Gradcu popolnoma nepravilno. Obljubil je, da bo vse storil, kar je mogoče v sedanjem političnem položaiu. No s tem sicer ni nič re6eno, ker sedanji poli- tični položaj je za nas jako neugoden, a minister je vsaj na6eloma obsodil ravnanje graškega nadsodiš6a ter pokazal svojo dobro voljo. Primorsko. V Branici so postavili spomenik slovenskemu junaku Andreju baronu Čehovinu, ki je bil tudi vitez reda Mariie Terezije ter odlikovan z zlato in srebrno zaslužno svetinjo. Bojeval se ie v Livorni, Sommacompagni, Montanari in Novari. Na spomeniku je na sprednji strani nemški in na zadnii strani, ki je obrnjena proti hiši, slovenski napis. Torej celo Slovenci dajejo svojemu materinemu jeziku komaj drugo mesto. Žalostno, žalostno! Dalmatinsko. Odkar je dr. Ger6er, ki je nam Štajarcem znan od sodiš6a v Celju, v Dalmaciji, se vedno bolj množe zaplenitve ondotnih 6asnikov in sicer tako, da je v nevarnosti nadaljni obstoj 6asništva. Proti takemu postopanju pritožili so se uredniki listov >Narodni List«, »Dalmata«, »Srbski Glas« in >Katolicka Dalmacija«, pri pravosodnem ministru dr. Ruberju in le želeti je, da bi ta njih korak ne bil brezvspešen. Pa tudi na6in zaplenjenja je zelo čuden. »Narodni List« namre6 piše, da s6 mu zaplenili jedno številko še le 6 ur potem, ko so vposlali politi6nemu oblastvu obvezne iztise. Umevno je, da ima vsled tega list ogromno škodo. Zaplenjujejo se pa tudi vse mogoče stvari. Tako so v jedni številki omenjenega lista zaplenili hrvatski prevod članka 13. temeljnih zakonov. Vnanje države. V o j s k a. Sedaj bi pravzaprav morali imeti že napis: Mir, kajti mir med Ameriko in Španijo je že sklenjen. Mirovni protokol se glasi: Španjska se odpoveduje nadvladju na Kubi ter odstopa Zjedinjenim državam Portorico in jednega izmed ladronskih otokov po izberi Zjedinjenih držav. Amerikanci obdrže mesto, zaliv in pristanišče Manila, dokler se ne sklene mir in ne uravna filipinsko vprašanje. Španjci morajo takoj ostaviti Kubo Portorico in druge Antile. Komisija za določenje mirovne pogodbe se snide v Parizu najdalje do 1. oktobra. Komisija za izpraznjenje Kube in Portorico se snide v Havani in St. Juan de Portorico najdalje v 30 dneh po podpisu protokola. Sovražnosti se nehajo. čim bo podpisan protokol. Doti6ni ukazi so že odšli na posaraične poveljnike. Vojska je torej kon6ana. S r b s k o. Srbija je popolnoma zavozila s svojo politiko. Celo razmere z Dunajem niso najboljše. Razkralju Milanu se je dalo razumeti, da ga ne bi radi videli na Dunaja ob jubilejnih slavnostih cesarja Franca Jožefa. Odnosaji do Grnegore in Bolgarske pa so itak že dolgo napeti. Nasproti Rusiji se je razmerje tudi shujšalo, kajti govori se, da pojde zastopnik Rusije na dopust za nedoIo6en 6as. Taki dopusli so navadni, kadar se mislijo diplomati6ne zveze popolnoma pretrgati.