S © f 1 S L \'i. Ptuja. Družba sv. Cirila in Metodaje imela v 29. dan julija t. 1. svojo redno III. veliko skupščino. Predsedoval jej je prvomestnik te družbe, preč. g. T. Zupan. Udeležilo se je iz vseh slovenskih pokrajin mnogo vrlih domoljubov. Vsi letni dohodki te slavne družbe so bili nad 14.000 gld.. troški pa nad 7000 gld. V odbor so bili izvoljeni vsi prejšnji g. g. odborniki, le na mesto g. A. Žumra, ki ni maral vstopiti, izvoljen je bil g. kanonik A. Zamejec. Bog živi in pomnoži to vrlo domačo šolsko družbo! Izpod Triglava 8. avgusta 1888. Okrajna učiteljska konferencija za radovljiški šolski okraj bode dne 5. septembra 1888. 1. točno ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Gorjah Dnevni red ji je ta: 1. Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev za leto 1888/9. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stvareh, katere je opazil pri nadzorovanji, in o stanji ljudskega šolstva v našem okraji sploh. 3. Kako je po naših šolah poučevati petje, da se doseže predpisani učni smoter? Poručevalci: Gospod Janko Žirovnik, nadučitelj v Gorjah ; gosp. Jožef A ž m a n, učitelj na Breznici; gosp. Ignacij R o z ra a n , učitelj v Mošnjah. 4. Kako je po naših šolah poučevati ženska ročna dela, da se doseže predpisani učni smoter in kaj je vzrok, da se doslej ni povsod dosegel? To vprašanje izdelajo vse gosdč. učiteljice. Ako je poročilo pisano nemški, dodati se mora za vse tehnične izraze, ki se potrebujejo pri poučevanji ženskih ročnih del, slovenska terminologija. Vsa poročila je pismeno izdelati ter po konferenciji oddati c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku. 5. Katere knjige bi bilo nasvetovati našim šolskira knjižnicam, da jih nakupijo za leto 1888? Poročevalec c. kr. okrajni šolski nadzornik. 6. Poročilo knjižničnega odseka o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Pregled računov in nasveti o nakupovanji novib knjig. 7. Volitev dveh zastopnikov izmed učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za prihodnjo šestletno dobo. 8. Volitev stalnega in knjižničnega odbora. 9. Eventuvalni nasveti, katere je pa najpozneje do 26. avgusta t. 1. naznaniti c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku. 10. Po konferenciji: Ogledovanje šolskega vrta in šolske drevesnice v Gorjah. C. kr. šolski svet v Radovljici dne 31. julija 1888. ). Nadalje nam je došla naslednja okrožnica: C. kr. okrajni šolski svet je v svoji seji dne 26. julija t. 1. sklenil, da je veseli spomin na štiridesetletno vladanje Nj. Veličastva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. po vseb šolah tega okraja dostojno praznovati dne 18. avgusta 18 8 8. leta. V ta namen se naroča krajnemu šolskemu svetu in šolskemu vodstvu v (na)..., da po dogovoru z domačim gospodom župnikom priredi dostojen patriotični praznik. Vsa šolska mladina z učiteljskim osobjem in krajnim šolskim svetom naj se omenjeni dan zjutraj zbere pri sv. maši. Po cerkvenem opravilu naj šolski voditelj v šolskem poslopji zbrani šolski mladini in šolskim prijateljem v slavnostnem govoru razloži visoki pomen tega patrijotičnega praznika, šolska mladina naj deklamuje in poje o tej priliki patrijotične pesmi in krajni šolski svet naj, ako je možno, vse šolske otroke obdari s knjižico »Naš Cesar«, ki je o štiridesetletnici vladanja Njegovega Veličastva v Ljubljani prišla na svetlo. Vrhu tega se prepušča krajnemu šolskemu svetu in šolskemu vodstvu, da omenjeni dan napravita kako šolsko veselico, na javnem prostoru zasadita cesarsko drevo ali sploh na kak drug način s šolsko mladino dostojno proslavita štiridesetletnico vladanja Njegovega Veličastva. Da bode mogoče za omenjeno slavnost šolsko poslopje spodobno olepšati in okrasiti, na 17. dan meseca avgusta 1888. 1., ne bode nobenega šolskega pouka. Šolsko vodstvo naj najpozneje do 25. avgusta t. 1. tu sem sporoči, kako se je zvršila vsa slovesnost. C. kr. okrajni šolski svet v Radoljici dne 30. julija 1888. 1. Iz Logatskega okraja. V 31. dan julija t. 1. bila je v Tdriji uradna učiteljska konferencija Logiitskega okraja. Na predvečer priredili so diletantje v c. kr. rudniškem gledališči igto »V Ljubljano jo dajmo«. Čisti dohodek je bil namenjen demači ubogi šolski mladini. Po gledališčini predstavi zbrali smo se v g. Tujičevi pivarni. Drugi dan ob 9. uri dopoludne otvori g. predsednik konferencijo v risalni dvorani prelepe c. kr. rudniške šole. Najpred pczdravi navzoče gg. učitelje in gspdč. učiteljice, p. n. g. c. kr. okrajnega glavarja, krajnega šolskega nadzornika Idrijskega in dva gg. duhovnika ter imenuje svojim namestnikom šolskega ravnatelja g. J. Ingliča. Zapisnikarjem voljena sta po vskliku g. Turek in gspdč. A. Kolnik. Zborovanja se ni udeležilo 6 učiteljev vsled bolezni in jedna učiteljica iz neznanega vzroka. 0 opazkah g. nadzornikovih pri nadzorovanji navedem le toliko, da vsled hude in ostre zime ter tudi zaradi nalezljivih bolezni ni bilo povoljnega uspeha, a učiteljstvo je pri vsem tem povseni izpolnovalo svojo dolžnost. Zastopnikom učiteljev v c. kr. okrajnem šolskem svetu bila sta izvoljena dosedanja dva gg. Inglič in Poženel, akoravno je zoper nju nekdo močno ruval. Ker izvolitev odposlancev v deželno učiteljsko konferencijo velja 6 let, zato odpade 5. točka dnevnega reda. Stalni odbor ostane dosedanji. — »Kaki so pripomočki, da otroci iz šole ne izostajajo in ne zanemarjajo šole« je poročal jako temeljito g. Likar. Tudi g. nadučitelj Benedek je to vprašnje splošno in stvarno razpravljal in nekoliko tudi g. Božič. G. Ribnikar nam je povedal, da »Opis« tukajšnjega šolskega okraja še ni dovršen, ker manjka še nekaterih podrobnosti iz takih krajev, kjer še ni šol. Knjižnična komisija ostane dozdanja. Poročilo o Lavtarjevetn računskem stroji se je za zdaj odložilo, ker v vsem tem okraji nimamo še tega stroja, da bi se moglo temeljito poročati o njem; hoče ga pa naročiti v teku prihodnjega šolskega leta p. n. rudniški nadsvetnik za ondotno šolo. — Na vrsto pridejo posamezni nasveti. Prvi nasvet: »Slavni c. kr. okrajni šolski svet naj blagovoli vse strogo učiteljstvu zadevajoče stvari naravnosti pošiljati dotičnim šolskim voditeljstvom« je poročevalec ¦— g. Benedek — umaknil. Drugi nasvet g. Ribnikarjev: »Vse cesarske slavnosti tukajšnjega šolskega okraja k štiridesesletni vladi Nj. Veličastva naj se popišejo ter potem vkupno v natis dajo« — odpade, — ker bode moral vsakateri šolski voditelj dotični popis svojega okraja do 20. dne okt. t. 1. dovršiti ter potem oddati c. kr. okrajnemu šolskemu svetu. Ker je dnevni red pošel, se g. predsednik vsem zbranim iskreno zahvali, spominjaje se 401etne slavne vlade Nj. Veličastva ter zaključi zborovanje s »slavo« in »živijo« presvetleinu cesarju. Vsi navzoči zakljičejo burno trikratno »slavo« in »živijo« ter odpojo cesarsko pesem. Po konferenciji bil je vkupni obed v g. Tujčevi pivarni, ki je bila zato posebno lepo ozališana. C. kr. rudniška godba svirala je mej obedom; napitnice so se vršile, in gg. učitelji pevci so tudi storili svojo dolžnost. Po končanetn obedu ogledali smo brezplačno jamo in drugi tukajšnje žgalnice in delavnice. Hvala in slava bodi torej rudiiiškemu nadsvetniku p. n g. Novak-u, ker je bil vsom nam toliko naklonjen in prijazen! Iz Banjaloke. Slavno društvo »Narodna Šola« darovala je tukajšnji šoli mnogo raznega šolskega blaga: pisank, risank, pisalnega in risalnega orodja. Za ta velecenjeni dar se podpisana v imenu obdarovane šolske mladine najtoplejše zahvaljujeta. Martin Ilutina,Anton Kadunec, c. kr. postar in predsednik krajnega šolekega sy€ta.učitelj. 0 nekod. Vrlo nalogo stavilo si je »Slovensko učiteljsko društvo« štiridesetletnico vladanja Njegovega Veličastva Franca Jožefa I. praznovati se slavnostniin koncertom. Veliko truda in odgovornosti nakopal si je odbor z izvršitvijo te naloge; zatorej zasluži, da ga vsi dostojno podpiramo ter mu pomagamo v vseb zadevah. Treba je, da se tega koncerta udeleže v s i sposobni učitelji in učiteljice, kajti slavnosti koncert brez moči je nemogoč. Slovenskemu učiteljstvu bode rešiti svojo čast, — upamo, da se mu bode to v popolni meri posrečiio. Vsi brez izjeme udeležimo se slavnostnega koncerta. To bode lep dan — dan snidenja slovenskih učiteljev in učiteljic! —ar.— Iz Ljnbljane. V učiteljski kurz na Grmu so vzprejeti ti-le g. g. učitelji: Žebre Jakob v Planini pri Logatci, Pretnar Jakob v SredHJi Vasi v Bohinji, Luznar Fran v Voklem pri Kranji, Cirman Anton v Poljanah nad Škofjo Loko, Levec Ivan v Mokronogu, Rod ič Ivan v Šent Juriji pod Kumom, Požar Anton v Radečah, Zaverl Valentin v Mehovem pri Rudolfovem, Kmet Vincenc v Sv. Lorenci pri Rudolfovem, Šilc Pavel v Dragatuši, Janovski Josip v Višnji Gori, Vrbič Mihael v Sodražici, Krištof Kaiol v Mirni Peči, Ferlan Janez v Zalem Logu in Stiasny Ljudevit v Kameniku. Pouk se je začel dne 6. avgusta in se bode končal dne 29. avgusta t. 1.