26
Kako sadnemu drevju gnojiti.
Razložil dvorni vrtnar K. Novak v skupščini sadjerejcev
v Wurzburgu.
Nismo še brali nikjer tako temeljitega in praktičnega pouka, kakor je govor dvornega vrtnarja R. Novaka v gori navedenem zboru bil in ga je vrtnarski časnik ,,Iliustr. Gart. Zeitg." objavil, po tem pa tudi časnik „Obstgarten" posnel. Naj ga tudi „Noviee" pri-neso našim sadjerejcein, da se ravnajo po njem, pa tudi naši učitelji ljudskih šol, ki šolsko mladino vadijo umne sadjereje, naj bi ta navod privzeli svojemu nauku.
Glasi se tako-le:
Tudi sadna drevesa potrebujejo živeža, in velika škoda je, da se gnojenje sadnemu drevju, premalo ceni, preveč zanemarja. Mnogo dreves samo zato malo sadu donaša in nazadnje konec vzame. Pri vrtnarstvu je tedaj velike važnosti to, da sadjerejec drevju pripravnega gnoja daje, v pravi razmeri in tudi o pravem času.
Pred vsem treba je vedeti to, da sadna drevesa jemljejo zemlji veliko fosforove kisline, kalija in g nji 1 ca, in ravno teh treh tvariu večidel ni obilo v zemlji. Zato je treba skrbeti, da se te trojne redivne snovi, ki jih drevesa iz zemlje srkajo, zopet nadome-stujejo, da drevesa ostanejo zdrava in rodovitna.
Odkod pa dobiti gnjilca, kalija in fosforove kisline?
Gnjilca (Stikstoff) imajo posebno veliko v sebi: kri, rožni in kopitni obrezki, dlaka in volneni odpadki, — kalija in fosforove kisline pa je v gnoji stranišč (sekretov), gnojnici živinski, zmletih kosteh, kurjeku in druzem tičjeku, v pepeju drv, posebno bukovem in trtnem.
Ce zemlji dajemo več ravno imenovanih gnjilČe-vih t v ar in, krepko raste drevju les in perje, — če pa zemljo gnojimo z gori imenovanimi tvarinami, ki imajo fosforove kisline in kalija veliko v sebi, potem nastavlja drevo več popkov in donaša debe-lejega in boljega (sladkega) sadu.
Po takem treba tedaj pri gnojenji zmirom vprašati se: kaj hočemo?
Če taka drevesa, ki, poškodovana po slani, toči, gosenicah in druzih vremenskih uimah, nočejo nič kaj rasti, ali ki so več let poredoma bogato obrodila in zato opešala, hočemo pognati k krepkejši rasti, takrat jim je treba gnojiti s tistimi gnojili, o katerih smo gori rekli, da imajo veliko gnjilca v sebi. — Ce pa drevesa sicer čvrsto v les in perje rastejo, pa sadu ne donašajo , takrat jim je treba gnojiti z gnojili, ki imajo več kalij a in fosforove kisline v sebi. — Ce pa je drevo tako, da noče čvrsto rasti,  pa  tudi sadu ne nastavlja,  takrat je treba
mu gnojiti z gnojem, v katerega smo pomešali oboje sorte gnojila (gnjilčne tvarine in pa kalija in fosforove kisline), ali pa da mu spomladi gnojimo z gnjilčnim gnojem, ki rast drevesu pospešuje, —-meseca avgusta (velikega travna) pa z gnojem, ki ima kalija in fosforove kisline veliko v sebi in po katerem drevo več cvetnih popkov nastavlja za prihodnje leto.
Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileze v tekočem stanu, kajti tak gnoj hitreje v zemljo pride do koreninic drevesnih, ki ga srkajo, suhi gnoj nasproti le počasi s pomočjo deževnice v zemljo dohaja. Zato je zmerom dobro, umetna gnojila (superfosfat, kali, chilisalpeter itd.), pa tudi pepel, kri, rožne odrezke, zmlete kosti (koščeno moko) poprej v vodi raztopiti, da v nji nekoliko povro in še le potem ž njimi gnojiti drevesom. Tako povodeni gnoj se vlije v jame, katere, kake četrt metra široke in pol metra globoke, se izkopljejo tako daleč od debla, dotlej veje drevesa sežejo.    Ko je bil gnoj va-nje vlit, se zopet zasujejo.
Naj bolj i čas drevju gnojiti je od spomladi do jeseni, in sicer zgodaj spomladi zato, da rast izbu-dimo v drevesu, — da drevo nastavlja sad, se mu gnojenje prileze meseca malega in velicega travna (julija in avgusta), — da pa se pomnožijo tvarine, katere drevo za drugo leto potrebuje, meseca septembra.
Ce je zemlja suha in vreme gorko, je tem bolj treba gnoj pomešati z vodo zato, ker bi preostri gnoj škodoval. Vendar se dado vsa tu imenovana gnojila tudi suha rabiti, s prstjo zmešana kot kompost. Potrese se okoli drevesa pod krono na zemljo in potem zagrebe. Tako gnojiti se prileze posebno češnjam , ee-špljam, orehom, kostanju in vsemu koščiČastemu in lu-skinjastemu sadju, katerim je ostri tekoči gnoj škodljiv zato, ker prehitro svojo moč razvija.
Kdor s frišnim živinskim gnojem (kravjek je za to najbolji) gnojiti hoče, naj ga uže v jeseni okoli drevesa zagrebe, da se čez zimo razkroji in svoje redivne tvarine (gnjilec, kali iu fosforovo kislino) kmalu spomladi koreninam drevesnim odda.
Koliko pa naj se za gnojenje izbranega gnoja daje drevju? — Več ali manj, to se ravna po velikosti drevesa in lastnosti zemlje.
Visoka in stareja drevesa potrebujejo gnoja več kot nizka (pritlikovci) in pa mlada, — pusta zemlja ga potrebuje več kot močna.
Gnojnice živinske ali sekretnega gnoja zadostuje 3 do 5 litrov za veliko drevo, — pepela V jo do 2 litra, — kalija 60 do 100 gramov v 4 do 5 litrih vode. Manjša in mlajša drevesa potrebujejo se ve da manj gnoja.