PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, torek 3. oktobra 1950 SIAU je zrasla iz skupno prelite krvi najboljših sinov slovanskega in italijanskega demokratičnega ljudstva VI * 901 /1X I 0\ PoStnlna plačana v gotovini —icv. ZKl Spedizione ln abbon. post. I. gr. Samo z bratstvom med narodi le možna zagotovitev miru v svetu jjrornika Iiiixa In Štoka sta na nedeljskem zborovanja SIMI ostro obsodila politiko okov, ki vodi v vojno in katere nosilci so pri nas v veliki meri tudi kominformisti ie^jLSla^mu vremenu, ki fetrega f™?eIltn° izyedb? Cena 15 lir •kesa §Thiporeda' se i« nedelj- veHk^r°Van-j.a SIAU ud«lf;-italiia?f^nozica slovenskega ^Prebival?2 d^okratične- StefcS5n2va* ki ,e do zad- !« na &B3polrlil0 dvora- se ie aL maj”’ Bavni" dir 1 dezm Vršil Si nihče nL* Programa. Zal toga vremen ^al tako sla' korana S’ ia bila našli V nS a pictesna> da bi Prihiteli i, fr°stor vsi, ki so Pokaže ‘ a -tabor SIAU, da ^trditi mV°]0 odtočno voljo bratstvo ^anfko ' rtalijansko rit; 2a rnf se tako enotni bo-!"nožice^lr V svetu; velik del H SOVm-o t ^ko aPrem>. H fi2£rt ^°Xanša Skoka in toi del n™ k ostali kui- dvoranfanh na pr0stem prenašali ?? govora so ie lahkn zvo?n u, tako da ■ ‘ahko vsakdo slišal. Govor tov. Luxe Slfkfacii0 okvoril tov. Gordanu n,-?? f1 besedo tov. v°ru L + LllXl- -V svojem go-da°y'n'L'UXa naiP'rei P°-J^rovanL -,GI??U nedeljsko Slatt Zvcfkek reorgani-^°minform vo-t kiotel Sa "tu dkl:at- uničiti, kar akičnih .n ?.dtočnosti demo-?&lia n; Tržaškega o ^to nrpelo. Tov Luxa jS n*> QQ, z __ ken , J.ans, , kar predstavlja za ju- S? Tfžaške,nPreci3ta^1:ia ** nas * Sl0V3n' antifašistična ^‘°vanslm“ '•‘'-'^kavlja za ju-««ttta. ke narode Ljudska k>orbl n e .sP01llmja zmago* j^ttniu, Vat1 kašizrnu in neo-‘»ameriši- erega podpira an-e ne sjSin™perializem? Kdo enostj0 nia, a kakšno zagri-e borim VSe reakcionarne Ue k?ray, proti tej or-e v svo- fiofcaeiir ,iJiav proti jh vrstah 1 vključuj _ . _. _ ferskega VSf n-*^52®e 3116 S?°kratioL >• dahjanskega 1?” °2emimfa ktodskva na na-m, 8e ip ,T°da medtem, ^ostin hSe-,ljudstvo z vso borilo proti sovražna vlil, X njegovim hrbtom SC^izdajskvo, ki ^Vliai -v ker ga j,> italijanska ko-krintf Stranka' katera je » Uudstv^^toljsiva do na-? ftiora nrY,a er z izgovorom, etnija oknSSo ’ da se ne bi i^feih ti? -lla s čustvi na-čelavcev .d°!?čenih slo-i^ratov YJLn Rshjanskih de-V TrStU ,%j ;^nxa ki je pri- urad. i.,HJ naveripm to nadaljeval: en primer, & Sovjet*6 1 politično vod-»,bPlJ ral,^e zveze’ ker je v a Kpi yidno iz izjave vod-0Jetske 2’ kpt agencija Sobo °bstaia a - lziav'lja sledeče: ^ možen ,S*Ta' 3 kate!'° bi sl-e,h je t 5?»l ni konflikt, viia.;,| to 'tozava samo Jugo- ^Ov bi* naii^bXa ^ Poudarjal, da je fiesti ^iSiekskih voditeljev Jnatojo S . o blokov, ki jo koS°sk a v Tio 1 X Koxei‘’ kudi v tiinfl‘ktaJ • <(?e ob začetku av na Korlu1 IZJavlii. da voj-jjtoije, h; bYl1 , ne predstavlja m 0 >n niri? ko Prinesla Ijuri.* visnos 8ra bwbSatv«. kajti . ....... Predvsem za tuje in ^ Itodstvn011!-53??38 korejske; Kmi Vu, ksiti xt Koreji teiese, ki nimajo nobene zveze s korejskim ljudstvom. Ko smo že takoj ob začetku vojne izjavili, da izrabljajo tuje velesile narodno osvobodilno gibanje v Koreji za svoje interese, s° se kominfarmistični voditelji nad to našo izjavo zelo zgražali Jer hoteli na vsak) način dokazati, da smo ponovno izdali interese množic v borbi za dosego svobode in neodvisnosti vseh zatiranih narodov. Toda nadaljnji potek do-godkov je pokazal, da je bila takratna naša izjava popolnoma- pravilna. Kaj pravijo sedaj kom inf orm isti? Pravijo, da je bila vendarle dosežena zmaga, ker ni prišlo do uporabe atomske bombe, kar naj bi bila zasluga štokholmske resolucije miru. Bolj podle in zločinske izjave si sploh ne moremo predstavljati, kajti Koreja je bila kljub temu uničena in za to uničenje ni bilo treba atomske bomfoe. To, kar se je zgodilo na Koreji, mora biti opomin vsem ljudstvom, ki morajo končno razumeti, da Se s politiko razdeljevanja sveta v interesne sfere, to se pravi s tipično imperialistično politiko, ne more odvrniti nevarnost vojne. Zato predstavlja Jugoslavija s svojo borbo v. obrambo lastne svobode in neodvisnosti, vzgled, ki mii morajo danes vsi svobodoljubni narodi slediti. Ob koncu svojega goyora }e tov. Luxa poudaril, da ne more predstavljati nedeljsko zborovanje ničesar za one, katerim je beseda mir samo propagandna fraza, ali pa za one, ki govore o miru, obenem Pa uničujejo pridobitve osvobodilne borbe. Dan miru lahko v svetu proslavljajo samo tisti, ki vodijo ljudistvo v konkretni borbi proti imperializmu, v borbi za dosego enakopravnosti vseh ljudstev, bodisi velikih alj majhnih, progresivnih ali zaostalih, kolonialnih ali polkolanjglnih. «V. takem duhu proslavljamo danes to zborovanje, ki je v znamenju dneva miru, prežeti borbenega duha za dosego resničnega bratstva med ljudstvom, za okrepitev bratstva med italijanskim im. slovenskim ljudstvom, za dosego pravic delavcev na nacionalnem in socialnem polju proti vsakemu odklonu od demokratičnih principov. To je pravo vzdušje, v katerem se lahko proslavlja dan miru. To je praznik, ki ima velik pomen za nadaljnjo borbo demokratičnega ljudstva v obrambo miru in svobode V svetu. Naj živi Slovazisfco-italijan-ska antifašisitifina unija! Naj živi velika demokratična Ljudska fronta italijanSko-slovan-skega prebivalstva! Naj živi resnični frtir, ki naj predstavlja resnično svobodo in enakopravnost med vsemi narodi, naj bodo to veliki ali majhni.» S temi besedami je zaključil svoj govor tov. Luxa. Govor tov. Sfoke Sledil jnu je tov. Stoka Franc, ki je med drugim izjavil: «Slo-vansko-italijanska antifašistična unija zavzema danes spet svoje častno (borbeno mesto v de-, mdkratičneim gibanju našega teritorija. Na današnjem zborovanju ponovno poudarjamo, da je Slovansko-italijanska antifašistična unija bila rojena in skovana vnajhu-jših.zato pa tu. di največjih dneh naše zgodovine. Zrastla je na bojnih poljanah, v borbi proti okupatorju, zrastia je iz skupno prelite krvi najboljših sinov tu nase- ljenega slavansko-italljanskega demokratičnega ljudstva... Tega bratstva ne more nihče streti; simbol tega predstavlja danes SIAU.« Eo natančnem opisu škode, ki jo je povzročila zloglasna resolucija Informbiroja demokratičnemu gibanju na našem ozemlju ter po ppdsu škode, ki jo je nadalje povzročila zločinska politika Komdnforma, je tov. Stoka nadaljeval: «Proti nesrečni politiki Kominformg, ki jo vodi birokratična oligan hija Sovjetske zveze, smo se lahko uprli samo zato, ker smo bili že Od vsega začetka prepričani1, da stojimo na pravi poti ter smo se zavedali, da stojimo na braniku syojih idej in pravic. Postavili smo se po rohu tej politiki1, ker smo bili vedno dosledni borci za resnico in pravico zatiranih. Nismo klonili, ker nismo bili nikoli klavrni oportunisti, ki sprejemajo tudi svobodo od zunaj. £ato smo se za naše pravice vedno borili in tudi danes ob. ljubljamo, da bomo tej edino pravilni politični liniji tudi v bodoče sledili... Dobro vemo, da bo naša borba uspešna le, če bomo tesno povezani s tu živečimi demokratičnimi množicami italijanske narodnosti; zato vemo, da je nujno potrebno utrditi naše bratstvo, lci bo porok nadaljnjim uspehom v naši borbi za dosego človečanskih in demokratičnih pravic. Tovariši, je nadaljeval tov. Stoka, govorili smo o škodi, ki nam jo je prizadejala nesrečna* kommformistiena politika na našem ozemlju. Povsem napač. no bi bilo spregledati to, kar smo mi v borbi proti tei politiki že dosegli. Danes gre pred- OTVORITEV 111. RAZSTAVE GOSPODARSHE DEJAVNOSTI ISTRSKEGA OHROŽJA RAZSTAVA HIT PfflSPEHTIVt GOSPODAM DAZIIOIA Ih |t pritaz ie dnsnimlh ugiebav lir alrilie zanesli muči k masa v delovnih ljudeh, v katerih Je dovolj sil asa premaganjc vseh ovir pri odločnem nadaljevanju po poti napredka v blagostanje (Nadaljevanje na 4. strani) V hedeljo je bila Y Kopru otvoritev III, razstave gospodarske dejavnosti, katero je s krajšim govorom otvoril tov. Julij Beltram; predsednik IGLO. Bili so navzoči komandant VUJA tov. polkovnik Le-nac, Boris Kraigher, minister za notranje zadeve LRS, Boris Puc, pomočnik ministra za zunanjo trgovino LRS, tov. Rihard Knez, šef delegacije FLRJ v Trstu, več gostov ZVU iz Trsta, Branko Babič, generalni sekretar CK KP STO, člana Eu-genio Laurenti in Giordano Sorta, člani množičnih in gospo-daiskih organizacij okrožja in, Večje število ljudstva. Ob 10. 30: je otvoril razsta- Nadaljuje se razprava o Koreji pred političnim odborom OZN Nova sovjetska resolucija, ki predlaga izvolitev začasnega vsekorejskega odbora, ki bi vladal do voiitev, katere naj bi nadzorovale tudi države, ki mejijo s Korejo LAKE SUCCESS, 2. — Politični odbor OZN je danes nadaljeval razpravljanje o resoluciji Velike Britanije in drugih sedmih držav za združitev in obnovo Koreje. Prvi je govoril sovjetski delegat Višinski, ki redniku prenehala obstajati, in zahteval, naj se Koreja združi pod oblastjo južnokorejske vlade ter naj se izvedejo na severu volitve, da spopolnijo volitve, ki so že bile na jugu. Dejal je tudi, da bodo «zločinci ie obdolževal ZDA, da so pre-iin hujskači napada)) na Sever-J .t ..m____________ iV Ae% -ni LTmvoii ka7nDvnr'i in rla 1UŽ- prečile združitev Koreje in da so v južnem delu dežele z volitvami, izvedenimi na podlagi sleparji, uvedle policijski slamnati in korumpirani režim, ki je posvetil vse svoje sile uničevanju dejavnosti opozicije. Nato je Višinski nastopil proti britanski resoluciji, ki jo označuje kot nasprotno vsem načelom listine OZN ter da je njen namen posvetiti in podaljšati pod plaščem OZN okupacijo Koreje Po tujih četah Govoril je nato iužnokorejski zunanji minister Limb, ki je dejal, da je meja na 38. vzpo- ni Koreji kaznovani in da juž-nokorejska vlada želi samo ((osvoboditi severno prebivalstvo, ki ie bilo žrtev rovarjev«. Ameriški delegat Austin je izročil tisku izjavo, s katero zavrača kot lažne izjave Višinskega v političnem odboru glede položaja na Koreji. Austin zatrjuje, da uspeh ameriških in drugih čet r.a Koreji ter obnašanje korejskega prebivalstva govorita proti sovjetski tezi, da so ZDA izvršile na Koreji napad. Sovjetska delegacija je predložila nato resolucijo, s katero 49 -Kongres angleške laburistične stranke Lji r pre^seclll^Q Watsona - Lord Strabolgi zahteva naj vlada sprejme delegacijo LR Kitajske ‘n: delegati proti angleškemu posegu na Koreji in prekoračenju 38. vzporednika Vp^ , - ki zaato|paj0 ne- ;jtoikov^)': 6 milijonov pri-kQn§res to- bbi ASS*. 5at to pozor-^ posvečena 'V to no5hYlru OZN. ohra- V toed vt"^ trgovinskih V t&r vk««« in Zaho kXL QZN { v LR Kitaj- ttk-^Sres L . Je začel z govo-ka laburistične Watsona. Ta je nevarnost n-*ve 'X če bi glas- ^Saina C.LIPf- Watson je tok laž ^tockliolmsku reso-a« hresolucije ni °dnin, em°ttstracije pro- jSl^lliph^katerm anl s tonam-, lnož. katerih ^ n^ela je po- h?' b4»fte veriaY?VOrTuk .ie do-v now voj- t"oi?e bi 1980P? nle8ovcm ort?14, če k leta izbruh-vl0r nudil *ku- ^toem. Kolek-w to žrtpa Prinaša odgo-L Te dejal Wat- tea^^toednika la- »t samo dva reči dokončno odpraviti vojno, in sicer osamosvojitev zaostalih narodov in širjenje prave demokracije P° ^em svetu. Ker je kongres pod vedno večjim vplivom novih splošnih volitev, ki morajo odločiti in odpraviti nasprotstva glede nekaterih točk, med temi glede podržavljenja indtetrije, ukinitve blokade mezd in vprašanja, ali naj Anglija v zunanji politiki sitedi ZDA, je Watson zaključil svoj govor s prepričanjem, dg bodo laburisti zmagali na prihodnjih volitvah. Po Watsonovem govoru so delegati začeli proučevati poročila o dejavnosti izvršilnega odbora. Predvsem je kritiziral poročila delegat iz Salforda Herry Ratner. Protestiral je proti temu, k«.r je državni svet dela sprejel resolucijo, s katero odobrava poseg OZN na Koreji in da je Angli-ja tja poslala čete. Dejal je, da sile držav članic OZN na Koreji niso tam zaradi tega, da bi ohranile demokracijo in zadržale napad, temveč zato, da bi obdržale v Aziji mostišče imperialistov. Govornik je še dodal, da ni mogoče opravičiti zavezništva med laburističnim gibanjem in najreakcionamejšo silo na svetu, z ameriškim imperializmom. Bivši minister Lord Strabolgi je zahteval, naj laburistična stranka sprejme delegacijo ER Kitajske, ki se sedaj mudi v Londonu. Laburistična stTanka pa naj pošlje delegacijo v Peking. Hugh Dalton je obljubit da bodo storili vse mogoče, da bodo prišli v stik s kitajsko delegacijo v Londonu. Ko je delegat govoril o nedav nem obisku Watsoma in Morgana Philips* yj Jugoslaviji, ge zahteval, naj Anglija nudi gospodarsko pomoč Jugoslaviji, ki na «svoj način gradi socializem«. Mednarodni politični položaj ir.1 dogodki na Koreji so bistveno vprašanje kongresa laburistične stranke. Veliko delegatov nasprotuje takojšnjemu pre koračenju 38. vzporednika. Nekateri, ki so svoj čas v tem videli nadaljevanje politične linije OZN, pa danes temu nasprotujejo zaradi stališča, ki ga je zavzel Pandit Nehru, ki je v azijskih vprašanjih vplivna osebnost za angleške laburiste. Tudi Singmanrejeva vlada ne uživa prevelikega zaupanja pri laburističnih delegatih. Vsi se strinjajo, da če že pride do politične združitve Koreje, potem se mora to zgoditi brez režima Shvgmanreja. Kongres je nato z 2.878.000 mandati proti 1.891.000 odklonil resolucijo, ki Je zahtevala sodelovanje delavcev v upravnih svetih podržavljene industrije. Delegati sindikalnih organizacij so glasovali proti. Debata je pokazala, da Arthur Deakin, glavni tajnik sindikata prevozniške stroke irj hud protikomunist ni preveč popularen v krogih laburistične stranke. Njegov govor so namreč delegati stalno prekinjali. Kongres je nato z > dvigom roke odobril resolucijo, ki se nanaša na šolstvo. Z dvigom roke pa je kongres prav tako odklonil resolucijo, ki je predlagala, naj bi se za 50 odst. znižalo izplačanje obresti lastnikom sedaj podržavljenih zasebnih podjetij. Kongres bo delo nadaljeval jutri, ko bo Attlee predložil poročilo o dejavnosti laburistične parlamentarne skupine. zahteva takojšnje prenehanje sovražnosti na Koreji, umik ameriških in drugih tujih čet s Koreje in izvedbo volitev na vsem ozemlju po umiku čet. Resolucija nosi podpis razen sovjetske delegacije tudi beloruske, ukrajinske, poljske in češkoslovaške delegacije in zahteva, naj volitve organizira paritetna komisija iz predstavnikov Severne in Južne Koreje, kii bi hilla imenovana na skupni seji obeh parlamentov. Oba združena parlamenta toj. morala izvoliti začasni vsekorejlski odbor. ki naj bi .vladal y deželi, dokler se ne izvedejo volitve. Sovjetska resolucija zahteva, naj se sestavi komisija OZN, v kateri bi morale biti obvezno udeležene tudi države, ki mejijo s Korejo. Ta komisija naj bi nadzorovala in vodila potek volitev. Končno predlaga resolucija, naj gospodarski in socialni svet OZN podvzame potrebne utore-pe za obnovo Korejie in za teh. nično pomoč, Varnostni svet pa naj sprejme Korejo V OZN po sestavi izvoljene vsekorejske vlade. Na popoldanski seji je prvi govoril poljski delegat Wier-blowski. ki je izjavil, da je namen resolucije o®nih držav podpreti akcijo ZDA na Koreji. M e a njegovim govorom je ameriški zunanji minister Acheson zapustil dvorano. Popoldanska seja se je zaključila ob 23.18 in se bp nadaljevala v četrtek popoldne. Gospodarski odbor je imel danes svojo prvo sejo pod predsedstvom kubanskega delegata Gutiereza. Za podpredsednika je bii izvoljen beloruski delegat Skorobogati. za poročevalca pa jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan. Nato so sprejeli dnevni red, ki ima v prvi točki vprašanje tehnične pomoči nezadostno razvitim deželam. Nekatere delegacije so protestirale proti ukrepu ameriških oblasti, ki- so predstavniku Svetovne sindikalne zveze George-su Fischerju, ki je prišel v ZDA. da prisostvuje zasedanju glavne skupščine OZN, zabTa-nile vstop na ameriško ozemlje. in se je moral vrniti v Francijo. Predsednik odbora je izjavil ,da b0 ta protest predložil glavnemu tajniku OZN in predsedniku skupščine. Tudi odbor za zaupniško u-pravo jie imel daneg svojo prvo sejo. Za podpredsednika so izvolili egiptskega delegata Tar-raga, za poročevalca pa švedskega delegata Ankara. Govoril je nato brazilski delegat Vincent Rao, ki je predlagal. naj odbor razpravlja in se izreče o sledečih vprašanjih: 1. Vsaka upravna zveza mora spoštovati politično in narodnostno bitnost neavtonom-nih ozemelj; 2. noben predpis ne sme nikoli izključiti avtonomije teh ozemelj; 3, upravna zveza ne sime nikoli izključi!: nadzorstva OZN. Poseben politični odbor pa je danes razpravljal o vprašanju «kršitve človečanskih pravic v v Romuniji«. Avstralija je predložila osnutek resolucije, ki «z nemirom ugotavlja«, da se proti tem trem vladam nadaljujejo hude obtožbe zaradi preganjanja cerkvenih dostojanstvenikov in političnih osebnosti. Osnutek poziva člane OZN, naiii izročijo glavnemu tajndtou «vse dokazne elemente, toi so v njihovih rokah«, s tem v zvezi. Ta osnutek sp že podprle Velika Britanija, ZDA in Urugvaj. Bolivija je predložila dodatek k resoluciji jn zahteva. naj se informacije izročijo vsem članom OZN. Sovjetska delegacija je sporočila glavnemu tajniku OZN, da podpira spomenico, toi jo je vlada LR Kitajske poslala 24. septembra OZN in s katero ta vlada protestira proti bombardiranju kitajskega ozemlja po ameriških letalih, ter zahteva, naj glavna skupščina o teh incidentih razpravlja. Resolucijo, ki jo je predložila Sovjetska zveza skupno s svojimi sateliti v političnem odboru OZN o korejskem v* prašanju, smatrajo v krogih OZN kot odgovor na Mac Arthurjev ultimatum severnokorejski vojski. Večina opazovalcev je izrazila mnenje, da sovjetski pogoji niso sprejemljivi. vo toy. Beltram s sledečim govorom: uTovdriši, tovarišice, gostje! Ob otvoritvi Ul. razstave go• spčdafške delavnosti Istrskega okrožja dovolite, da opozorim. oje moči in ponosa. Prav ta razstava dokazuje, da je v naših delovnih množicah dovolj sil in sposobnosti, da bodo premagale vse ovire in odločno nadaljevale po poti napredka v blagostanje. V. imenu razstavnega odbora se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri razstavi, zahvaljujem za uspešno in požrtvovalno delo ter razglašam razstavo za odprto». (Nacteljeiv&njje na 3. strani) IZJAVE LORDA JOHNA BOYDA ORRA FLRJ NAJBOLJ NEODVISNA država na svetu LONDON, 2. — Člani delegacije angleškega državnega sveta za mir, ki so nedavno obiskali Jugoslavijo pod vodstvom Lorda Johna Boyda Orra, so na tiskovni konferenci soglasno izjavili, da med svojim bivanjem v Jugoslaviji niso dobili niti najmanjšega dokaza o vsem tem, kar trdi Komin-form, ki obtožuje Jugoslavijo, da pripravlja napad na svoje sosede. Med tiskovno konferenco je lord John Boyd, ki je častni predsednik angleškega odbora za mir, Izjavil, da je Jugoslavija najbolj neodvisna držav* na svetu. V edinstvenem položaju, v katerem je danes Jugoslavija, je dodal lord John Boyd, lahko postopa kot velesila. Danes volitve v Braziliji RIO DE JANEIRO, 2. — Jutri bo devet milijonov in dvesto tisoč Brazilcev volilo predsednika in podpredsednika republike za dobo pet let ter guvernerja 20 držav, poslance v zvezni parlament, tretjino članov zveznega senata, poslance v zakonodajne skupščine posameznih držav in občinske svetnike v vsej državi. Trinajst strank je udeleženih v volivnl borbi toda samo tri so važnejše. To so: socialdemo-kratična stranka, nacionalna demokratična zveza in laburistična stranka. Južni Korejci že 50 km severno od 38. vzporednika Za predsedniško mesto se bo-rijo štirje kandidati: socialde-mokratlčni kandidat, ki ga pod. pira sedanja zvezoa vlada, Chri stiano Machado, kandidat demokratične zveze Eduardo Gomez, ki ga je na zadnjih volitvah potolkel sedanji predsednik Dutra, laburistični kandidat bivši predsednik Vargas ter predsednik socialistične stranke Mangabeira. Za preasedniško mesto pa je pet kandidatov. šosan, JangJan In Kansong zasedeni - Ameriško poveljstvo molči - Čuenlajev članek v moskovski „Pravdi" v zvezi s Formozo, Tibetom In Korejo KOREJSKA FRONTA (Posebni dopisnik agencije «Ansa» Loffredo). — 3. južnokorejska divizija je res prekoračila 38. vzporednik in je vzdolž vzhodne obale prodrla več kilometrov v Severno Korejo. Cete te divizije so že zasedle pristanišče Jangjang in napredovale še naprej. Prednje čete le divizije se pripravljajo, da zasedejo S oran, pristanišče, ki leži 9 milj severno cd 38. vzporednika. Divizija Kapital in še neka druga južnokorejska enota sta tudi prekoračili staro mejo nekje bolj na zahodu in se združili s 3. divizijo pri Jangjangu. Dopisnik pravi med drugim, da so podrobnosti o tem napredo vanju take, da ni mogoče dvomiti v resničnost prekoračenja meje. Le po izjavah predstavnikov in visokih častnikov a-meriškega vojaškega poveljstva sodeč Be ni nič zgodilo, ali pa Dopisnik pravi, da je popoi-vsaj ne vedo ničesar noma jasno, da se južnokorej-ske čete niso zganile na lastno iniciativo, pač pa da so prekoračile mejo s pristankom generala Mac Arthurja, Mac Arthur igra dve vlogi: svoje čete je ustavil ob politični meji ter čaka odgovor iz Piongjanga na svoj poziv o predaji. Na drugi strani pa kot vojački poveljnik pošilja čete naprej, da bi Vplival na severne. Ne objav. kompromitiral morebitnega začetka pogajanj. (AN d A -REUTER). Po zadnjih poročilih, ki so prišla nocoj v Tokio, je neki polk 3. juž-ookorejske divizije napreloval danes za 50 km severno od 38. vzporednika ter zasedel mesto Kansong ob vzhodni obali. Juž-sokorejske čete sq naletele samo na šibak odpor. Vsa 3. divizija je že prekoračila 38. vzporednik. Gez so šli tudi drugi oddelki južnokorejske armade. Neka južna divizija se približuje osrednjemu področju polotoka. Na zahodni obali so severnokorejske sile zaustavile napredovanje ameriških mornariških strelcev, ki s pomočjo Jankov prodirajo severno od Seula. UNITED PRESS poroča, da po poročilih, ki prihajajo ir. Tokia danes, je LR Kitajska (brala 200 tisoč vojakov ob ko-rejsko-mandiurski meji. JUTRANJE POROČILO GL. ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE pravi, da so oddelki severne vojske, ki so v bližini Seula zasedli nove obrambne položaje, zapleteni x ogorčene boje za višine Mikari. 25. septembra je neka 5 tisočtonstoa sovražna vojna ladja, skupaj z drugimi ladjami skušala ob podpori močnega topovskega Ognja izkrcati četg na otoku Osidko v bližini Kunsona, Oddelki se- jovražnikev poskus. 1. oktobra [splošno mislijo, da se obe drža- je sovražnik bombardiral Pjongjang. Eri tem je bilo sestreljeno eno lovsko letalo. Večerno poročilo pravi, da so Ha vseh področjih fronte oddelki severne vojske zapleteni v boje z Američani, ki napadajo. Na področju Seula, je sovražnik hotel sprožiti qfenzivo proti severu in je večkrat napadel obrambne položaje. Oddelki severne vojske so odbili vse napade. Sovražnik je s pomočjo močnega topovskega ognja vojnih ladij in z zaščito letalstva skušal izkrcati vojaštvo na otoku Peniongo na zahodni obali. Oddelki obalne obrambe so po hudih bojih pognali izkrcane čete spet v morje. Političnih krogov y Lake Successu niso včeraj Cuenlaje-Vq besede zaskrbele. Ti krogi menijo, da po teh izjavah sodeč ne misli LR Kitajska nastopiti na Koreji, pač pa hoče le izkazati svojo moralno solidarnost s severnokorejsko vlado. Na vsak način pa ostane korejsko vprašanje še vedno predmet razgovorov. Nekateri ameriški diplomatski krogi so izjavili danes, da je korejsko vprašanje doseglo kritično točko. Prihodnje dni bodo pokazali, ali mislita sz in LR Kitajska res dejansko priti na pomoč Sevemokorej- --------- - f y * * * v* i vvju v v Ktiuuu uuv liv i ivi wy »vi 13a uradnih poročil, d* ne bi I verne vojske pa sq preprečili 1 cem. V Washingtonu pa na- vi ne bosta vmešavali. Ministrski predsednik in zunanji minister LR Kitajske Cuenlaj je v moskovski ((Pravdi« objavil članek ob priliki prve obletnice ustanovitve LR Kitajske. V članku pravi Cuenlaj, da bo ((kitajsko ljudstvo osvobodilo Formozo in druga kitajska ozemlja, ki so v rokah ameriških napadalcev«. Minister je označil ameriško vlado za najbolj nevarnega sovražnika LR Kitajske, kot dokaz pa je navedel, da so ameriške oborožene sile že napadle meje LR Kitajske in da je vsak trenutek mogoče pričakovati povečanj« takih napadov. Cuenlaj piše dalje v članku, da kitajsko ljudstvo ljubi mir, vendar pa da se bo uprlo vsakemu napadu, niti ne bo brezbrižno do usode svojih sosedov, ki so izpostavljeni napadom s strani ZDA. Clankar omenja, da je bil Ktomintangov poraz obenem tudi poraz ameriškega Imperializma, ki je pomagal Cangkajšku. Dalje poudarja Cuenlaj, da so sile LR Kitajske sklenile osvoboditi Tibet in braniti njegove meje. Cuenlaj poveličuje uspehe Severnokorejcev proti ameriškim napadalcem in napoveduje, da bo korejsko ljudstvo Po dolgi borbi premagalo težkoče in doseglo končno zmago. Uspehi levice pri obč. volitvah na Finskem HELSINKI, 2. — Eri štetju nad polovice volivaic pri občinskih valitvah na Finskem se kaže precejšnji uspeh socialdemokratov in komunistov. Desničarske stranke so dobile do sedaj 49 odlst. glasov, vendar pa je ta odstotek nižji katoor PTi zadnjih volitvah. Socialdemokrati so dobili 27 odsL glasov, komunisti pe 24 odst. Tl podatki Pa naso uradni. Dokončni podatki bodo znani šele pozno ponoči. Pandit Nehru o vojni na Koreji DELHI, 2. — Dapes obhajajo v Indiji 82. rojstni dan Ma-hatme Gandhija. Ob tej priliki je v Novem Delhiju govoril vladni predsednik Pandit Nehru, ki je izjavil, da je prekoračenje 38. vzporednika na Koreji polno nevarnosti. Razvoj na Koreji, je dejal Nehru, je zopet vzbudil bojazen, da bi se vojna razširila, in dejstvo, da ima Koreja za sosedi dve veliki državi — Rusijo in Kitajsko — napravlja položaj kritičen. Nehru je nato poudaril, da če ne bo vojna na Koreji kmalu zaključena, bo vsa dežela uničena. 2e polovica Koreje je uničena — je pripomnil — in če se bo vojna nadaljevala, se bodo mirovna Pogajanja lahko nadaljevala samo še ob korejskem mrliču. 84 aibansKih Kmetov zbezalo v Jugoslavijo BEOGRAD, 2. — v noči od 25. na 26. septembra je skupini 84 albanskih kmetov, mož, žena in otrok uspelo zbežati na jugoslovansko področje blizu obmejnega bloka Vevčane blizu Struge. Vsi ti albanski kmetje so &H doma s področja Korče. S seboj so prinesli vse premično premoženje, med teni 1600 Ovac in 70 konj. Vsi begunci so krajevnim jugoslovanskim oblastem priznali, da so morali pač iskali zatočišče v Jugoslaviji, kajti trpljenje pod sovjetskim terorjem v Albaniji, ki je iz dneva v dan hujše, ter strašni gospodarski pogoji ne dopuščajo več znosnega življenja v tej nesrečni deželi. TANGE1!. 2. — Konferenca ameriških diplomatov se je začela danes v prostorih ameriške delegacije pod predsedstvom namestnika državnega tajnika za vprašanja Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Afr(ke Mac Ghee, PRIMORSKI DNEVNIK 3. oktobj-«.185® KOLEDAR Torek 3. oktobra Kandid, Vitomir Sonce vzide ob 6.U4, zatone ob 17.43. Dolžina dneva 11.39. +“0» vzide ob 21.23, zatone ob 13 Jutri sreda 4. oktobra Frančišek. Tebidrag QAeAali6Če - 'dtinb-stcLdio- SEJE OBČINSKEGA SVETA NABREŽINI Odločna zahteva zavednih Prosečanov Na Proseku je bil že izvršen popis otrok 'za slovenski otro ški vrtec; prijavilo se je 72 otrok, kar je za našo vas zelo lepo število. Kljub temu števi lu pa. še vedno nimamo slovenskega otroškega vrtca, čeprav ga imajo že po mnogih drugih vaseh. Kot smo izvedeli, tudi ne kaže preveč, da bi dcsegli kratkem ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v naši vasi, za kar se moramo ((Zahvaliti)) predvsem organizaciji «Opera asili infantilin in seveda tudi domačim «zaščitnikom» ko-minformistom. Prva se na vse mogoče načine trudi, da bi pognala naše prosvetno društvo iz prosvetnega doma, kominfor-misti pa ji v tej akciji vemo sekundirajo ter se pod krinko 'zaščitnikov, slovenskega šolstva trudijo na vse načine, pzmaga-U tej šovinistični organizaciji pri izvedbi njenega načrta. Da jim ta načrt ne bo uspel, bomo že poskrbeli vaščani, ki bomo znali braniti svoje pravice ter si priboriti slovenski otroški vrtec, do katerega imamo vso pravico. Zato z vso od. točnostjo p/onovno zahtevamo, da odgovorne oblasti dokončno rešijo to vprašanje ter ustanovijo otroški vrtec,'ki je našim otrokom zelo potreben Vpra- šanje je, kaj je lahk0 rešljivo, zato bi bilo brezkoristno in zaman iskati prazne izgovore; v'veliki šolski stavbi, ki je v naši vasi, so kar tri učilnice, ki so še danes izpremenjene v stanovanje. Potrebno je torej, 'da se te učilnice samo izpraznijo ter se tako povrnejo svojemu pravemu namenu, to je, šolskim potrebam. S tem bi bilo re$eno vprašanje namestitve slovenskega otroškega vrtca, kot tudi vprašanje nadaljnjega nemotenega delcbahjd našega prosvetnega društva. Vsi zavedni Prosečani odločno zahtevamo, da pride do tega čimprej, d.a bo tako rešeno vprašanje ustanovitve slovenskega otroškega vrtca, kot tudi vprašanje nadaljnjega delava, nja našega prosvetnega društva. VASCAN Razstava slovenska knjige v Skednju bo trajala do vključno 6. tim. Odprta je dnevno od 17. do 21. ure. Danes v Nabrežini prvič sejem ki bo nadomestoval sežanskega in bo pomemben za domače gospodarstvo SLAVA PADLiM B0.RČEM lov. Ida Iretjak Tpv. Ida je doma iz Križa pri Trstu, kjer se je rodila 28. julija 1924 9. sep.embra 1944 je odšla med partizane, kjer je padla na položaju kot borka' Gradnikove brigade ie isti mesec — 29. septembra 1943 lov. Henrik Perossa Tov. Perossa }e bil po poklicu električar. Rodil se je v Kopru 4. septembra 1925. 18 let je bil star ko je odšel 13. marca 1943 v partizane. Kot borec Gortanovega bataljona je padel 26. septembra 1944. lov. Spartak Stollič m .. , V Trstu se je rodil 22. novembra 1923. V partizane je odšel 12. septembra 1943, kjer so ga dodelili Tržaškemu bataljonu. Padel je pri Pliskovici na Krasu še isti mesec K. jegtemba 1943. Niti na včerajšnji seji, ki je trajala dobre tri ure, se nabrežinski cfcčinsiki očetje niso mogli dovolj pogovoriti o vseh stvareh. Vsak bi rad še nekaj povedal pred zaključkom tega pomladanskega zasedanja, ki se je zavleklo do jeseni. Zato so sklenili, da se bodo ponovno sestali, in sicer prihodnji ponedeljek °b 16. uri, nakar bo zaključeno pomladansko zase danje nabrežinskega občinskega sveta. Po čitanju zapisnika zadnje seje se je kot običajno takoj oglasil s svojimi opazkami občinski svetovalec Marizza, ki je tudi priporočil, naj bi se najprej razpravljalo o nabrežin-skejn sejmu, ki je bij pravkar odobren, in bo danes prvič v Nabrežini. Clan občinskega odbora in svetovalec Ljudske fronte tov. Škrk, ki v občinski upravi zastopa kmetijstvo, je dai potrebna pojasnila, prikazal veliko važnost sejma in povabil vse živinorejce ter domače in tuje trgovce, naj se ga udeleže. Nabrežinski sejem bc nadomestoval sežanskega in bo v veliko korist gospodarstvu, zlasti pa živinoreji našega ozemlja. Občinski tajnik je tudi govoril o ustanovitvi in. važnosti nabrežinskega sejma, ki je bil odobren od višje oblasti po dveh letih prošenj na vse kraje. Sejem v Nabrežini bo vsak prvi torek'v mesecu. Prav gotovo se bo lepo razvil, ker je Nabrežina za to primerno središče in ima ugodne prometne Zveze. Nabrežinski živinski sejem pa bo privabil v Nabrežino tudi trgovce in kramarje iz drugih krajev, ki bodo ob tej priliki prodajali našim kmetom razno blago in potrebščine. Potrebno je, da vsak občan, zlasti pa nabrežinski trgovci, in gostilničarji, razumejo to styar in gredo na roko tujcem in okoličanom, ki bodo ob tej priliki prišli v Nabrežino. Nato so občinski svetovalci razpravljali o prodaji občinskih zemljišč nekaterim posameznikom, ki so za to vložili prošnjo. Ivan Pernarčič iz Ses-ljana 54 dobi 534 kv. m zemljišča v SeSljanu po 100 lir, Avgust Colja iz Sesljana »t. 21 pa 408 kv. m Po 100 lir, Jože Vogrič iz Nabrežine 250 kV. m po 60 lir, Edvard Antonič, delavec iz Tržiča, dobi y Seslja-nu 518 k v. m po 100 lir, Edvard Vodopivec, delavec iz Tržiča, dobi tudi v Sesljanu 450 kv. m po 100 lir, Giacomo A-loisio je prosil v Sesljanu 1200 kv. m, pa so mu jih odo- Splovitev Irelje motorne Me v ladledelnici S«. Matka V nedeljo zjutraj so splovili v ladjedelniči Sv. Marka ladjo «Neptunia», ki ima prav iste karakteristike kot ladji «Ocea-nia» in «Australia», ki so jih splovili v isti ladjedelnici pred nekaj meseci. Kakor smo v nedeljo že poročali, je ladja dolga 152 metrov, in široka 21 metrov. Na motorni ladji «Nep-tur.ia« je več kabin prvega razreda, v katerih bo prostora za 98 potnikov; nadalje je več kabin za 188 potnikov — turistov in skupne kabine za 508 potnikov tretjega razreda. Ladijska posadka bo štela 26 častnikov, 39 mornarjev, 27 članov strojnega osebja ir.' 128 drugih uslužbencev. Hitrost nove ladje bo 18 vozlov. Ladja je bila zgrajena za račun Tržaškega Lloyda ter bo vzdrževala zvezo med Trstom in Avstralijo ter Indijskim oceanom. Delavci ladjedelnice Sv. Marka so tako v kratkem času izgotovili tri večje ladje, ki delajo čast tržaškemu delavskemu razredu; delavci te ladjedelnice so lahko na svoje delo res ponosni. V prihodnjih mesecih bodo delavci ladjedelnice Sv. Marka zaposleni pri gradnji 25.000 tonske prekooceanske lad je, nato pa še pri gradnji dveh manjših ladij. Pri gradnji vseh teh ladij ne bo zaposleno vse delavstvo; zato je želeti, da bi bilo v kratkem rešer.o vprašanje novih naročil, ki bi zagotovila delavcem ladjedelnice Sv. Marka še nadaljnje delo. briij le 800, kar mu bo zadostovalo; cena je 100 lir za kv. m. Bolj slano bo plačal tov. Fuks- 240 kv. m za zidanje mesnice v Nabrežini, namreč po 200 lir kv. m. Pred meseci je zaprosil .neki tujec iz Tržiča 1566 kv. m v Sesljanu, da bi tam sezidal tri vile. Občinski svet mu je svojčas odobril prošnjo in določil ceno po 250 lir za kv. meter, nato_pa znižal na 200 lir. Toda tudi ta cena se je zdela kupcu previsoka. Zdaj pa je zaprosil za isto zem- sta dva člena občinskega sveta pregledala občinsko zemljišče, če niso tam možnosti za kamnolom. Občinski svetovalci so nato odobrili predlog, da se oddajo brezplačno občinska zemljišča za zidanje hiš zavodu za ljudske hiše (IACP). Nekoliko so se obotavljali, pa si niso mogli nič pomagati, ker je pač tak zakon. Občinski možje morajo le prikimati. Prišli so na vrsto lovpi. Zakon tu, zakon tam, domači lov- Zelje kominformislov so tudi tokrat splavale povodi „Kongresisti" Delavske zbornice nočejo v svojo sredo kominformističnih sindikalistov Zelo malo je lO lir! To je namreč najnižja članarina < Dijaške Matice >. Torej ni treba mnogih žrtev, da postanete stalen podpornik revnega slovenskega dijaka. Zato se še ta teden vpišite v € Dijaško Matico > / ljišče Edvard Legiša iz Seslja-na št. 42, da bj sezidal večjo hišo za tri družine. Po kratkem razpravljanju je občinski svet sklenil, dg se mu proda okrog 1000 kv. m po 100 lir. Jože Košuta iz- Sv. Križa je predlagal občinski upravi zamenjavo zemljišča; on bi dal 4798 kv. m pri železniški pregi zameno za 3737 kv. m ob cesti. .Občinski svetovalci so odobrili zameno, toda prej bo- či pa skoraj nimajo' pravice loviti v svojem kraju. Pred zaključkom se je ponovno .oglasil občinski svetovalec Marizza in dal nekaj nasvetov, odbornik Slavec pa je zanikal, da bi bili pri zadnjih zimskih delih zaposleni kot delovodje večinoma pripadniki njegove skupine. Na kratko mu je odgovoril župan in zadeva je bila zaključena brez prepira. ((Kongres« Delavske zbornice ki se je pričel že v soboto popoldne, se je nadaljeval tudi včeraj. Na kongresu so v teh dneh govorili že vsi »najvišji« eksponenti te «sindikalne» organizacije: ne smemo seveda pozabiti pozdravnega govora tržaškega župana Bartoli-ja, ki se je potrudil tudi na ta kongres, da pokaže svoj ((interes« za vprašanja delavskega razreda (kaj zato, «e je dan prej prisostvoval kongresu delodajalcev in tudi te prisrčno pozdravil!) Kot kaže, niso kominformisti prav nič zadovoljni s potekom ((kongresa« Delavske zbornice, od katerega so si obetali toliko zaželene odločitve voditeljev te organizacije, da sprejmejo končno v svojo sredo uboge voditelje Enotnih sindikatov. Na ((kongresu« so namreč voditelji razpravljali tudi o tem vprašanju, vendar na način, po katerem je lahko razumeti, da voditeljem Delavske zbornicg ni mar za prijateljstvo in ((zavezništvo« kominfor-mistov ter da si kljub njih sedanji izdajalski politiki na škodo interesov delavskega razreda njih družbe prav nič ne žele. Kominformisti si ne morejo kaj, da ne bf svojega razočaranja in žalosti izlili v «11 Lavoratore«, y katerem se hočejo tolažiti s tem, da zatrju- nice. Slaba tolažba za komin-formiste! In vendar — kaj vse so ie storili, da bi si pridobili prijateljstvo tistih ljudi, ki so jih samj ob raznih prilikah imenovali ((izdajalce interesov delavskega razreda«, ter da bi se vključili y organizacijo, ki so jo prav tako sami imenovali ((organizacijo, ki služi interesom delodajalcev«. Tako so zatopljeni v svojo žalost, da sg jim ne zdi vredno pojasniti svojim maloštevilnim članom, kako je to mogoče, da Se potegujejo oni, ((glavni borci za pravice delavskega razreda«, za prijateljstvo in zavezništvo tistih, ki sprejemajo na svojem »kongresu« pozdrave tržaškega župana, ki je pred tem pozdravil tudi kongres industrij-cev. Sicer bi jim bilo kaj takega tudi zelo težko pojasniti, zato raje molčijo ter se iz strahu, da ne bi izgubili zadnje možnosti približati se voditeljem Delavske zbornice, spuščajo v previdno polemiziranje z govorniki na is® «kongresu». I «kongresisti» i kominformisti so dokazali, da so vredni eden drugega ter da so kljub vsem «težavam» vendarle tesno povezani v fronti izdajalcev interesov delavskega razreda ter hlapcev kapitalistov. To je danes jasno v;em poštenim tržaškim delavcem, ki se vedno bolj oddaljujejo od teh dveh ((sindikalnih« organizacij, ki sta DAROVI IN PRISPEVKI SEJA OKRAJNIH TAJNIKOV bo danes 3. t. m, ob 0.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. IV OKRAJ. Dar.es bo seja okrajnega odbora ASIZZ ob 15. uri, ob 20. uri pa seja okrajnega odbora OF. Bodite točni. SINDIKALNE VESTI Skupščina pekovskih delavcev Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev poziva vse delavce te kategorije, da se udeleže skupščine, ki bo danes 3. oktobra ob 16 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. prosvetnaTdruštva jejo, da niso vsi delegati na j s sv.ojo umazano politiko pri-((kongresu« zadovoljni s stali- zadejali toliko škode tržaške-ščem voditeljev Delavske zbor- mu delavskemu razredu. Z zborovanja SIAU na stadionu „Prvi maj*5 NASTOP FOLKLC ■. A>-- <& -t S**? NS s A <*•••*• s- S NASTOP FOLKLORNE SKUPINE Z NARODNIM PLESOM «STU LEDI». Obvestila Kmečke zveze DVOLASTNIKI POZOR! Dvolastniki, ki nameravajo sekati drva na svojih zemljiščih v coni B morajo vložiti tozadevno prošnjo. Člane naprošamo, da se čimprej zglasijo na sedežu Kmečke zveze, ki jim bo uredila vse potrebne formalnosti. ODGODENA SEJA Seja izvršilnega odbora Kmečke zveze, ki je bilka napovedana za jutri, je edgedena za nedoločen čas. Člani izvršilnega odbora bodo pravočasno pismeno obveščeni. Telefonski številki S H P Z 29779 in 29683 Seja glavnega odbora Sloven. sko brvatske prosvetne zveze bo v sredo 4. oktobra 1.1. ob 16 v običajnih prostorih. Odborniki, bodite točni! Tajništvo SKLICANJE OBČNEGA ZBORA. Prosvetno društvo «Marij Matjašič — Milan« v Barkov-ljah javlja vsem članom, da bo redni občni zbor v torek, 17. t. m. ob 20.30 y društvenih prostorih, v Bovedu št. 43, s sledečim dnevnim redom: 1. Foročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) načelnikov, e) nadzornega odbora. 2. Volitve 3. Razno. Odbor. SLOVENCI! Obiščite spominsko razstavo slovenske knjige v Skednju Sestanki vdov in invalidov iz NOV Tajništvo Zveze partizanov STO za nabrežinski okraj sporoča, da bodo sestanki vdov in invalidov iz NOV 4. oktobra t, I. y naslednjih krajih: V Nabrežini na sedežu okrajnega odbora OF (Dudkova hiša. štev. 89) ob 19.30; v Križu pri Beljanovih ob 19-30; v Sa-ležu pri Obadu ob 19.30. DELAVSKE ZADRUGE ZA DIJAKE Tudi letos bo uprava Delav-skih zadrug nudila svojim revnim članom, ki kupujejo v prodajalnah Delavskih zadrug in so najmanj pet let člani te' zadruge, pomoč za šolnino njihovim otrokom, ki obiskujejo višje srednje šole. Prošnje je treba dostaviti do 15. novembra upravi DZ, Passeggio S. Andrea 68. Za počitniške kolonije so prispevali: Gruden Pavla 300, Možina Dana 380, Cčsar Tončka 50, Sosič Emilija 200, Simonič Stan. I ko 500, Daneu Justina 300, ' Brginc Franc 2.000, Vremec Mihela 100, Godnič Jožica 100, Maialan Ivana 200, Kapun Marija 200, Zlobec Marija 200, So. sič Lidija 200, Šuligoj Angela 200, Daneu Marija 300, Bole Milena 300, Hrovatin Katarina 100, Cerkvenik Pavla 500, Kalc Karla 500, Sosič Cilka 200. Vi: dau Francka 100, Skerlavaj Marjan 500, Skerlavaj Ivanka 200, Ferluga Delka 500, Sosič Marija 50, Sosič Nela 500, Francka P.. 500, Lacchi Ana 200, Kete Mirko 300, Godnič Franc 150, Daneu Ivanka 100, Kralj Klara 200, Hrovatin Marija 300, Fornazaro Josipina 200, Sancin Sidonija 200,Miche-H Egona 100, Prosen Milka 300, Sancin Francka 100, Sever Emili0 100, Godina Andrei 250, Stopar Simplicija 500, Tence Nina 100, Giorgi Marica 100, Svab*Santina 100, Košuta Angela 100. Simec Ana 50, Svab Santina 120, Plahuta 40, Ferlu. ga Sretna 40, Gustinčič Justina 400, Svab Olga 60, Verginela Hortenzija 50, Košuta Ljudmila 100, Purič Marija 100. Sirk Venček 100, Sedmak Zofija 100, Košuta Frančiška 100, Košuta Justina 100, Sulčič Lucija 50, Košuta Amalija 40, Ukmar Marica 88, Košuta Angela 50. Semec Ana 100, Tanče Marija 50, Košuta Božena 100, Hutter Kristina 200, »Škabar Frančiška 100, Kovač Vida 200, Kozara Štefanija 150, Svab Olga 40, Košuta Antonija 100, Sonce Marica 100, Antončič Fani 200, Tence Josipina 100, Legiša Slava 100, Antončič Fani 100, Košuta Ljudmila 50, Košuta Slavica 150, Tence Nina 20. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. in 2. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 12. Cerkvene poroke: šofer Albino Fonda in gospodinja Ana Furlanič, uradnik Manfredo Angolucci in učiteljica Silvana Lamann, uradnik Arturo Lenti in uradnica Velia Davide, trgovski reprezentant Salvatore Segaja in frizerka NiVes Lon-zar, prodajalec Pietro Musci in frizerka Carmela Franchi. kovač Alfonso Ban in gospodinja Ivana Mahnič, težak Vittorio Indrigo in gospodinja Marija Loschiavo, težak Enrico Rado-vas in gespodinia Marija Pal-cio, čuvaj Alberto Cantarella in gospodinja Miroslava Marija Makuc, uradnik Edoardo Bornettini in uradnica Nerina Nicolaj, risar Carlp Paoli in uradnica tdliana Zimarelli, uradnik Sergij.-, Dobran in uradnica RutiH« Radelli. VmflV šo: 60-letni VSlerio Ši-mčič. 60-lefm Marcelin Brai-ni. 27-1 etn' Emilijo Glussi. 64-let-ni. Francesm Balbi. 1-lefni Giuliano Brassan. 6B-!etno Ida Marion. 94-letni Andrei Urdič, 66-letni Luigi Della Rocca. Gledališče. Verdi * Nocoj cb 21 bo v 8>edall£l! Verdi I. izredna predstava -zartove opere «Cosi fan tu pod taktirko Luigija Toffola m režijo Oskarja Walterlina. NOČNA SLUŽBA LEKARN nečno fžto Rema 1G'.~ V mesecu oktobru lmau).^ deče lekarne Biasoletto, Ul pangher, Ul. Sv. Justa E zoni. Ul. Settefontane 2, chio, Ul. Ginnastica 44; K ’ Goldonijev trg 8: H.araS v Barkovljah in Nicoli v nju imata stalno nočno siu* KINO m. ni. taj- SNG IN NASE PODEŽELJE Sijajen uspeh v Plavjah Plavčam iskreno ljubimo slovensko besedo in zato znamo še bolj ceniti našo slovensko kulturo. V dobi najhujšega fašističnega zatiranja nismo 'nikoli klo. nili in smo z jekleno voljo pre. magali največje ovire in težko-če, ki so se nam venomer stapljale na pot. Tujerodno učitelj, stvo se je trudilo, da bi na nasilen način vcepilo naši mladini sovraštvo do materinega jezika. Čeprav so jih pretepali in hoteli s silo Uveljčviti svoje načrte, jim to ni uspelo, ker so starši znali vrednotiti pomen svojega jezika in zato so svoje otroke v. večernih urah poučevali in s pomočjo leposlovnih slovenskih knjig naučili spoznavati veličino našega jezika. Tudi med narodno-osvo. bodilno vojno smo znali prijeti za orožje in tako pokazali, da smo tudi mi člen slovenske ve. rige, katere ne more nihče zlomiti. Po letu 1945 smo se začeli kulturno precej razvijati. V naše prosvetno društvo «Straža» je začela vstopati tudi mla. dina in je tako natlaljevala delo starejših članov, ki so v naj. hujših časih tiranstva tvegali vse, da rešijo čast svojega naroda in pripravijo boljšo bodočnost svoji mladini. Zlasti pevski in godbeni odsek sta se začela, zelo uveljavljati, poleg tega pa tudi naša dramska družina. Odigrala je nekaj lepih iger, ki so imele velik uspeh med našim ljudstvom. Najlepša med vsemi je bila Milčinskega drama ((Vol-kašin«. Bila je tako lepo in teč. no podana, kakor še č.cslej nobena domača igra pri nas. Seveda ima tu največje zasluge član SNG tov. Nakrst, ki je z uso sv.ojo požrtvovalnostjo dosegel, da je bila igra lepo izvedena. SNG je gostovalo po raznih vaseh STO in tako smo tudi mi srečno dočakali, da nas .'e obiskalo in uprizorilo kar tri prireditve. Na dvorišču čoka Slavka je bil postavljen oder in tako smo imeli pred časom priliko gledati njihovo Prvo predstavo, in sicer komedijo v treh dej njih ((Primorske zdrahe». Ni moj namen strokovno ocenjevati posamezne igralce, ker nijeni strokovnjak V teh zadevah, vendar pa lahko rečem, da je bila komedija nekaj krasnega in nadvse zabavna za naše vaščane. Ko sem se slučajno ozrl po dvorani, sem opazil v vsakem gledalcu nasmeh in veselo razpoloženje, ki je prišlo res od srca. Vsi igralci SNG so se znali tako temeljito vživeti v svoje vloge, da smo gledalci nezavedno zamenjali igro z. resničnim dogajanjem. Zlasti še, ker so igralci govorili v. domačem dialektu in tako ni bilo nobenega, ki bi ne razumel pomena in smisla komedije. Udelež. Smrt zavednega tovariša Prav na dan miru je po dolgotrajni in težki bolezni umrl tov. Simčič Valerij. Tov. Valerij je bil zelo zaveden in pošten demokrat. Spoštoval je vse narode, ljubil je svoj narod in vsa pošteno delovno ljudstvo sveta. Zapostavljanje svojega riareda, ki se mora na tem ozemlju boriti za najbolj elementamečlovečanske pravice, je globoko občutil. Svojo družino je tov. Valerij vzgajal v demokratičnem duhu. V N. O. B. je izgubil tri sinove, ki so žrtvovali mlado življenje v borbi proti na-cifašizmu, on sam pa je skozi pomagal in podpiral našo pravično borbo. Njegov spomin bo ostaj dolgo časa med nami, žalujoči družini izražamo najgloblje sožalje. Tovariši O. F. s terena tGlavni odbor Zveze partizanov STO izraža v imenu svojega članstva globoko sožalje družini Simčič ob izgubi dragega tov. Valerija očeta treh padlih partizanov. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! ba je bila zelo velika, tako da je bilo dvorišče skoraj pre. majhno ta r.se gledalec. Z velikim zadovoljstvom smo odhajali rta svoje domove. V petek 22. t. m. pa so člani SN.G odigrali Mjlierovo kome. dij0 ((Tartuffc)). Po pravici povedano, ta komedija še bila nekoliko težko razumljiva za nas. Vendar sem pa prepričan, da smo le dojeli glavni smisel te uprizoritve, ki je prikazala tako lepo in točno karakterizacijo posameznih (dipov». Zlasti je bii0 to opaziti pri Tartuffu p osebi tov. Nakrsta in v očetu neveste Tartuffa v osebi tov, Josipa Fišerja. Scenerija je bila prekrasna. Tudi to pot je prisostvovalo mnogo občinstva. V nedeljo 24. t. m. pa je bila zadnja predstava, in sicer ponovitev. prve komedije ((Primorske zdrahe». Tudi ta uprizoritev je želg obilo priznanja s stran+ gledalcev, ki so se smejali skoraj do solz. Na vsak način je SNG mnogo napravilo s suojimi lepimi in uspelimi prireditvami, kar bo ostalo pri vaščanih v neizbrisnim spominu. V imenu vaščanov, iz Plaiiij in bližnje okolice se najlepše zahvaljujemo upravi in vsem nastopajočim igralcem SNG, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri te,h uprizoritvah in omogočili naiemu ljudstvu kultur-ni užitek. Želimo in prosimo, da bi nas čim pogosteje in čimprej zopet obiskqli. „Dodge" v ..Vespo” Po obrežju N. Sauro proti Velikemu trgu sta se včeraj z «Vespo» peljala 29-l.etni Ange. lo Ordinanovich iz Silosa in 27-letna uradnica Olga Dekleva iz Ul. Poniziariino 3. Ko sta privozila do Ul. $ .Giorgio, je z nasprotne strani privozil avtomobil znamke «Dodge». Avtomobil, katerega ie šofiral ne. ki vojak, je skušal zaviti na levo. Pri tem pa je prestrigel pot «Vespi», se v njo zaletel ter oba vozača podrl. Ponesrečenca so takoj po nesreči prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer bo moral Angelo, ki si je zdrobili nesni hrustanec, poškodoval zgornjo ustnico in levo pko, ostati od 20 do 30 dni.Olga pa, kj si je zlomila in spahnila levo nogo, od 40 do 50 dni. Policijski avlo oa ie povozil Včeraj ob 13.50 so na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli 39-letne. ga Arminija Pizzamiglia iz Ul. Alfieri 11. Uslužbenci Rdečega križa so ga malo prej pobrali v Ul. Sca'La sante, kjer ga je povozil policijski jeep Ts 3240 Zrno do zrna pogača... zato ne podcenjujte skromnega prispevka, ki ga lahko žrtvujete za revnega dijaka. Tudi najmanjši dar bo zrno k pogači, ki jo eDijaška Matica*. nudi revnim dijakom. Dodajte torej tudi vi svoje zrno! 7jA lO OBTOŽENCEV ZAHTEVA JAVNI TOŽIEEC CO let zapora in 070 milijonov lir globe Razprava proti desetorici tihotapcev ameriških cigaret se je včeraj dopoldne nadaljevala s pričevanjem dveh prič. O naredniku CP Javaroneju, oni priči, ki je bila na razpravi tako kontradiktorna, je povedal svoje mnenje superintendant CP maj. Veča. Izjavil je, da je bil Javarone vedno odličen policist, nikdair sanjač ali pa nagnjen je pretiravanju, kakor ga je opisal obtoženec višji inšpektor CP Barbaro. Giovanni Maleesich pa je pričal v alibi odsotnega obtoženca Rodolfa Alsida, češ da se je z njim 7-junija letos do 18. ure kopal Ob miljski obali, S tema dvema pričama je bilo dokazno postopanje dokončno zaključeno. Spregovoril je javni tožilec odv. Grubissi. Poznamo ga že z razprav proti borcem za svobodo in partizanom, kjer se jje vedno izkazal po svojem sovraštvu do vsega, kar je imelo le najmanjšo zvezo z narodnoosvobodilno borbo in novo Jugoslavijo. Nismo se zato včeraj čudili, da je iz svojega bogatega šovinističnega zaklada izlil malo strupa na račun Jugoslavije in ((titinov«. Njegovo sovraštvo je že tako bolestno, da se javni tožilec Grubissi (verjetno se je včasih pisal Grubišič) ne ustavi niti Pri razpravah, ki z narodnoosvobodilno borbo nimajo ničesar skupnega. Ker pa verjetno svojega strupa že dolgo ni mogel izliti, je včeraj izrabil priliko ter v tihotapsko zadevo Prilil malo svoje šovinistične bolezni. Njegova priča Javarone je namreč na sodišču zapustil zelo slab vtis, katerega niti Veeovo pričevanje ni moglo popolnoma Zabrisati. Nujno je torej bilo, da ga je skušal opravičiti tudi sam. To pa 'ni storil z normalnimi razlogi. Ne, po-siužil se jje šovinizma! Javarone naj bi namreč dobil v dobi, ko je bila v Trstu ljudska oblast, nekakšne vrste pretres, zaradi česar je še sedaj v nekem čudnem duševnem stanju. Zakaj in kako, to seveda javni tožilec Grubissi ni vedel ali pa ni hotel povedati. Pred m po tem inter.mezu je dokazoval krivdo vseh obtožencev ter končno zahteval naslednje kazni: Za Oppianija 7 let in 2 meseca zapora ter 138 milijonov globe; za Barbara 6 let in 2 meseca zapora ter 138 milijonov lir globe; za Pierijjg 6 let zappra ter 82 milijonov | ki bi se združile z namenom, lir globe; za Rioso, Lunardelli-ja in Ariana po 6 let zapora ter po 82 milijonov lir globe; za Pietra in Rodol£a Alsida po 8 let zapora ter po 108 milijonov lir globe; za Antonija in Bella Po 6 let zapora ter po 25 milijonov lir globe. Poleg tega je zahteval, da mora vsak obtoženec plačati če po 24.000 lir globe zaradi podkupovanja. Skupno torej 65 let in 4 mesece zapora ter 870 milijonov 240.000 lir globe. Kot prvi je izmed branilske-ga kolegija spregovori; brani, lec odv. Eoillucci, ki 'brani Lu-nardellija in Ariana, oba člana CP. Glavna ležima njegovega govora je bila juriedčna analiza, podiprta s citiranjem raz-tnih znatnih italijanskih juristov ter s čitanjem raznih razsodb italijanskih kasacijskih sodišč, ki so se ukvarjala s podobnimi primeri. Dokazoval je, da gre y tem primeru za navadno tihotapstvo, zaradi česar morajo obtežilne okoliščine, na podlagi katerih je javni tožilec zahtevaj tako stroge kazni, odpasti. Tu po njegovem namreč ne gre: 1. za oborožene tihotapce; 2. za skupino oseb, ki bi se uprle organom javne oblasti; 3. za skupino oseb, (ia bi izvršile več kaznivih dejanj in 4. za podkupovanje. Končno je zaprosil sodišče, naj v posvetovalni dvorani upošteva tudi okolnosti, ki so njegova klienta privedle do tega, da sta se spustila y to tihotapsko afero, ter naj to milostno v svoji sodbi. Branilec ody. Jacuzzi, ki brati; obtoženega inšpektorja CP Rioso, je najprej sodišče prepričeval o verodostojnosti izjav svojega klienta, čea da se je spustil v afero samo zato. da bj razkril tihotapce. Nato se je, kot že prej cdv. Poiilucci, pomudi] pri juridični analizi ter za Rioso zahteval oprostilno sodbo. Predsednik sodišča je ob 19.30 razpravo prekinil ter jo odgodii na danes zjutraj ob 9. uri, ko bosta govorila že branilca odv. Antonini in De Mar-sico. Tfilctunski štei/ilki uredništva 93-808 in 94 838 Pnštni predal 5112 Rossetti. 16.30: »Neulovljiva . VValter Chiari, S. P_amPanl" Excelsior. 16.00: »Državna nost«, Douglas FairbanK. . j Fenice. 16.00: «Dečck z zeiec lasmi«, Pat Q’Brien- ok. Filodrammatico. 16.00. »KI^ tobra«, Glenn Ford, T. M O AUbarda. 14.30: ((Nepremagljiv^' Armonia. 15.20: ((Tretji Uo A Valli. O. VVelles. -tv Garibaldi. 15.00: ((Skrivnost ske«, Gene Tierney. JanJ Ideale. 16.00: «Mlada vdova«, Russell. „„ tvoja«, Impero. 16.00: ((Brezupno tvuj Bette Davis. ,i„h»zeWi Italia. 16.00: «VeUka Uubez Bette Davis. va- Ob morju. 16.00: «MacIovia , rija Felix. raplinda«- Savona. 15.30: «Johnny Bern' . Viale. 16.00: (»Tajfun nad Ma jo«, Dorothy Lamour. . ,t Vittorio Veneto. 16.30: »(imejmo radi«, P. Mangano. o Azzurro. 16.00: (»Okrvavljeni *!' či», L. Parks. vrimaO" Belvedere. 16.30: (»Tiger na«, Sabu. , . n,nel». Marconi. 16.00: ((Tropski Pe“ V. Mc Laglen. . mesa»i Massimo. 16.00: »(Tajnost Paulette Goddard. , m. Novo cine. 16.00: »»Vulkan«, gnani. ii.,, Odeon. 16.00: «Brez povratk"-a>, Radio. 16.00: »(Pozabljena R. Haylor. Venezia, «Pilot smrti«. . g Vittoria. 16.00: «Smrt Pr'„ Scotland Yarda», P- L®:rr,gjo: Železničarski. (Sv. Vid). »»Hčerka moja«. »Temu0 ■II i RADIO U0 JUG9SL. CONE THSU (Oddaja na srednjih va 0 212.4 tu ali 1412 KC> TOREK, 3. 10. 193B- ?c. 6.30: Jutranja glasba; rodila v ital. in objava sF ^ v 7.00; Napoved časa - P°J|5- N' slov. in objava sporeda; • tranja glaSDa. . sp0r Pregled tiska v slov. u (iy: 17.30: Politične aktualn« l8.oO; 17.40: Ritmična g ?SP*L jtK Ljudska univerza (i‘abV. pef Iz komorne glasbe; lf- giaSb*1}; čila v hrvaščini; v J* v medigra: 19.15: P°roC noro^.,) 19.30: Napoved časa - 9° preši;; slov.; 19.45: Ku11®"’. Vfi (slov.); 20.00: GausepP aFalstaff«, opera v s nato plesna glasba, 2 'Za(fnj> Jv-poročila v ital; 23-05- fr*. rodila v slov.; 23-10- g^dnji “3o: nega sporeda za 73.15: Češki m-ruski P , Glasba po željah (|ta LJUBLJANA, rel. postaja NOVA 9; (Oddaja na valih JZ ” 212,4; 202,1 m-' TOREK, 3. 19. 15 l5; N»' 5.00: Jutranji PU/^VenFV' poved časa. P°r0® rinCvne|?,. jti: napoved in objava dn 5.5O. reda; 5,25: Veseli zvok ’ NaPoV tranja telovadba, 6r-“d.jjsKi f in časa, poročila i» 'a „aro*’J dar; 6.10: Slovenska « umetna glasba. ,j; 10.30: Šolska ura. k, spor . 12.00: Lahek opoldans f0T0čij(l 12.30: Napoved časa objaye . i2.40: Zabavna £lasba cglasi; 13.10: sodeluje |,n?o5uiaren baritonist M' sky, pri Klav'lJ“ i^cfonb^i-5^' pivec; 14.00: Z D-00 n J' življenja in doE°rotija; V poved časa in, P°L j>s v ' Havd-n: Simfonija št. »o- „ ru;' 15.30: Šolska nunrajugosls.vjin)ll(i' 18.00: Križem Po JugMiad",5K(' pesmi in plesu. W oddaja; 19.00: Igra> zaDj?.30: Raster Radia Ljubljana, jg.45- sj; poved časa m porocda' jn o8>»rJ bavna 8lasba °bJjaYstaff», 0i,t2fn 1. Pojasnila daje ADRIA-EXPRESS v Trstu, Dl. F. Severo 5 b, Telefon 29-243 in ADR1A-TURIST v Kopru, telefon 207 Oti 1. <1° 8. oktobra *• Hop'1" w^jSS9B9 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - T elejon 11-32 Pozdravljen „Matajnr“ ajur“ je glasilo beneških Slovencev in bo izhajal štirinajstdnevno tnfn, : 1 pnsel na zemljo Movraten, neuvonia„ s;i Slovenec, neupogljiv Bene-n/.*, >. , "• Osvojil si je Sn ,ŽneM fcr°5- ki 9« ra zernija nuditi in se s ostr7-OJl^° poQnal v naj- tj’ V. tlenje in bedo. ko življenje si je ustvaril kjffz znojem, krvjo in sol-njt prepo>eni grUdit kivije-Ci, ‘-9a * zmožen samo litega mogočnega rodu. rn«' 3e ni€30Va zemlia. ki iiL^°g.okrat odreče tudi jo i prjo kruha, a vendar boltjfi *nesfci slo”enec glo-U slrasfeo vzljubil, Glo-MlnhZ 0 sta se mu vrl' *i m °ren d> je list, ki ga bo, kakor ti. spremljal v vsakdanjem življenju in gu vodil v borbi Za svoje pravice. Ta list bo, kakor si ti, budni čuvar njegove zemlje, čuvar tako osovražene beneške govorice. V njem se bodo izlivala narečja Mjerske, Terske in Nadiške doline in iz njega bo sleherni Beneški Slovenec srkal čisto slovensko govorico, ki bo dedu v tolažbo v zadnjih letih napornega življenja, vnuku pa v spodbudo. Pozdravljen «Matajur» ih s teboj vsi Beneški Slovenci. Na tvoji poti, Jci se pred teboj vije polna ovir in sovraštva, ti bomo vedno ob strani. Pošteni Beneški Slovenci, pravica in resnica, ki sp s teboj, so porok tvojemu uspehu. Vsak sovražni napad se bo razblinil ob trdni volji ljudstva, ki te je rodilo, kakor se še tako mogočna strela razblini ob trdnih stenah Matajurja, «Matajur», naj ti bo naš pozdrav pozdrav vseh Slovencev. Današnji dan je zgodovinski dan ne samo za Beneške Slovence, temveč tudi za nas, ki spremljamo njihovo prebujenje in ki se borimo za iste pravice. Zmanjšanje obroka bencina proste cone Trgovska zbornica sporoča, da bodo vsem lastnikom avtomobilov, motornih l^oles in tovornih avtomobilov že ta mesec zmanjšali obrok bencina. Obenem obvešča vse prizadete, da ne bodo izdajali več dodatnih nakazil ter da bodo vse prošnje za dodatni obrok zavrnjene. Obrok bodo zmanjšali, ker je v zadnjem času število motornih vozil v območju proste cone naraslo. ! oddeli olttoa vrtca Bliža se pričetek šolskega pouka. Vpisovanje je v. glavnem že zaključeno, vendar se še vedno najde. kak zamudnik. Tudi v otroške vrtce se je vpisovanje že zaključilo. Letos bodo po vesteh, ki smo jih dobili, ponovno odprli otrcšni! vritec y Podigori. Preskrbljeno je -tudi za učiteljico ki se bo ukvarjala z otroki. Spričo te pridobitve je dolžnost slovenskih staršev, da vpišejo svoje otroke v slovenski oddelek estroškega vrtca ter na tak način izpolnijo svojo narodno dolžnost. Vpisovanje otrok v slovensko šolo ni noben «greh», kakor mislijo nekateri mlač-neži in neodločneži. To daje samo prednost pred italijanskimi otroki, ki jih njihovi vzgojitelji vzgajajo v šovinističnem duhu in samo v italijanskem jeziku. Znanje obeh jezikov pa sta Za tukaj živeče prebivalstvo naravnost pogoj in zahteva. Prej ali slej se bodo morala nasprotja nujno ublažiti in oblasti bodo morale rezati kruh obema narodoma ena.ko. Takrat pa se bodo tudi pokazale prednosti, ki jih danes ima slovenska yzgoj'eyalnica pred italijansko. Nesreča brez hujših posledic Motorno kolo trčilo v tovorni avtomobil V nedeljo nekaj pred polnočjo je po Rooseveltovem korzu vozil lažji avtomobil z evidenčno tablico UD 18731 trgovec Alojz Tojano iz Manzana pri Vidmu. Ob njegovi strani je sedel Elio Tulissi. Ko sta privozila približno do sredine korza, je njima nasproti pridrvelo motorno kolo Gilera z evidenčno tablico GO 25818, katerega je vozil Renato Pilon iz Moše, na zadnjem sedežu pa je sedel Srečko Bascher iz Podgore. Motorno kolo se je iz neznanih vzrokov zaletelo v tovorni av- tfhite in čitaite Piimottki dnemihl tomobil. Pri nesreči sta oba motorista zletela na tla. Pilon si je pri tem zlomil levo nogo in Bascher pa si je samo laže odrgnil koleno. Potnika na tovornem avtomobilu sta ostala nepoškodovana, medtem ko sta obe voziii, zlasti motor, ostali skoraj neuporabni. Oba ranjenca so odpeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer se bo Pilon zdravil 40 dni, Bascher pa bo dober že v desetih dneh. Po cera Občinske oblasti ne kažejo zanimanja za popravilo šolskega poslopja Ker v naši vasi nimamo šolskega poslopja, simo si jnorali vaščani pač iz zagate sami pomagati. Pri enem izmed vaščanov smi izprosili, da je dal v najem nekaj prostora v sV°ji hiši, kjer je bil šolski pouk. Nekaj časa je šlo. Sedaj pa je poslopje v zelo slabem stanju, da ni za pouk več primeren. Seveda se občina svoje dolžnosti, ki bi bila popravilo prostorov, izogiblje. Zato pa je tudi lastnik poslopja dal odpoved, tako da se je naenkrat pojavilo vprašanje, kam s šolo. Oblasti pa do vsega skupaj še nadalje ostajajo mlačne, nezainteresirane in pravijo, da potrebujejo denar za druge nujnejše stvari. Menda je skrb Za ljudsko šolstvo prva in tudi najvažnejša naloga, ki spada v kompetenco kake občine, zato je ravnanje podboneške občine neutemeljeno in vsega grajanja vredno. Oblasti pa, niti najmanj ne briga, kako se godi slovenskemu ljudstvu v Beneški Sloveniji. One imajo pred seboj predvsem en cilj, da namreč puščajo ta del italijanskih državljanov čim bolj v temi, ker vedo, da je nevednemu ljudstvu laže vladati kakor kulturno visoko razvitemu narodu. .Vendar naj ne po.zabijo, da pišemo leto 1950 in da ne bodo Beneški Slovenci nikomur dopustili, da bi si prisvajal pravice nad njimi, ki mu ne pritečejo. Platac Zelo slabe šolske razmere Platac je ena izmed vasi grmeške občine. Ker bližnje vasi nimajo lastr.e šole, so otroci iz Kanalca, Spodnjega in Gornjega Grmeka in Gornjega Brda prisiljeni obiskovati šolo v Platcu. Ker pa niti v Platcu ni za pouk primernih šolskih poslopij, so oblasti že 1946. leta sklenile, da bodo zgradile novo šolo. Pišemo leto 1950 in zadeva se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ostale so samo obljube, od katerih pa niti pre. bivalstvo, niti učiteljstvo, še manj pa otroci, nimajo nobenih koristi. Z otroškim vrtcem ni dosti na boljšem. Da bi vsaj delno rešili to vprašanje, bi kazalo zaenkrat urediti prostore, v katerih je sedaj mlekarna. Seveda tudi to samo pod pogojem, da bi preskrbeli mlekarni nov lokal. Poleg vsega tega pa bi bilo treba otroke poučevati v njihovem materinem jeziku, ne pa v italijanščini, ki je ne razumejo. Samo če bi bilo tudi za to preskrbljeno bi lahko rekli, da je bilo prebivalstvu v vasi Platac v tem pogledu ugodeno. IZ SVOBODNE GORIŠKE Nova bolnica za kostno jetiko v Šempetru pri Gorici V Šempetru pri Gorici so v novi bolnišnici za kostno tuberkulozo odprli bolnikom prve bolniške sobe. Poslopja nekdanjega tako imenovanega Mag-dalenskega vzgajatišča poleg bivšega Coroninijevega gradu ni več spoznati. Vsega so prezidali, naredili vzdolž širokih svetlih hodnikov prostorne bolniške sobe, operacijske dvorane, moderne kopalnice, kuhinje itd., uredili vrh drugega nadstropja namesto strehe_ na Vsej površini udobno ploščad za sončenje bolnikov itd. V stari Jugoslaviji Slovenija sploh ni imela bolnišnice za kostno tuberkulozo, čeprav je iz leta v leto več 'ljudi bolehalo za to hudo, dolgotrajno boleznijo in je le malo srečnih našlo mesta v prenapolnjenem zdravilišču v hrvatski Kraljeviči. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast odprla v Valdoltri pri Kopru moderno bolmiš-nico za kostno tuberkulozo z več ko 300 posteljami. Po razmejitvi se je ustanova preselila v adaptirano poslopje nekdanje bolnišnice za škrofu. lozne v Rovinju, dokler niso leta 1948 preselili bolnikov v prostore bivšega Coroninijevega gradu v Šempetru pri Gorici. Treba je bilo težkega dela, preden so oPUstošeni, zanemarjeni gradič preuredili v bolnišnico s 60 posteljami, za kar gre zasluga prostovoljnim dellav.cem iz vrst uslužbenstva ter organizatorjema prot. dr. Bogdanu Breclju in docentu dr. Francu Drgancu, v katerega rokah je tudi danes zdravniško vodstvo in skrb. Začasna bolnišnica nima operacijske dvorane, bolnike operirajo na ljubljanski kliniki in jih potlej spet prepeljejo na dolgotrajno zdravljenje v Šempeter V noVi bolnišnici, ki bo najsodobneje opremljena, se bodo vršile vse operacije v dveh operacijskih sobanah in bo v pritličju 40 po. stelj na razpolago tudi za nujne splošne kirurške primere. Stavba bo do kraja preurejena in opremljena do konca leta, ko bo bolnišnica v celoti lahko sprejela nad 150 bolnikov. T0 je velik delovni uspeh uslužbencev bolnišnice, ki s požrtvovalnim prostovoljnim delom toliko prispevajo h gradnji, kar je za nov dokaz skrbi ljudske oblasti za zdravje delovnega človeka. Predsinočnjim so varnostni organi naleteli v mestu na 48-letnega Silvija Gajerja, ki je bil do mozga pijan. Ker se je komaj držal na nogah, so ga agenti prijeli pod roko in ga pospremili na kvesturo, kjer je v varnostni celici prespal noč in se naslednje jutro pokazal čil in spočit ženi, ki je že bila! zanj v skrbeh. KINO VERDI, 16:30 «Med 11 in pob nočjo«, variete: VITTORIA, 17: «Zora slave«; CENTRALE, 17: «Moja hčerka! Joice«, E. Robinson; MODERNO, 17: «Na svidenj«; očka«, G. Becchi; EDEN, 17: «Pristanek na Ha-i vaju«, B. Cabot. 'M VI m * * Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 VJ 39 Sp U F Storitev III. razstave gospodarske dejavnosti Istrskega okrožja s 1. strani) \ V*UJah °Sled razstave, ki iti fa^manjeSP4?fP-0 P°zornost znov. t' * če ie dez< Dreur Padati za ne- te* s,° p?- Pa ogled cele C rZul\a’. Zel° živo i0 shje Vj' > kier ie bilo po- ts biskovaln?,:iTavprno' kjer '1,1 ekum - ko dobili zna. usne čevapčiče. 2$ * * * vih5l. bilaj vi. . se dviga ino- ‘kib zastav raz njega istr- zabavišča ° zvezdo' C* Koteu * * Prostorih S bodoče t Pndemo pred ittoj’ kjer nice [n ribar- >la o “na SV03e proctore ^ - s*avba j a razstava. ki t. v sedan”1 končana, to-da b f zunanii obli-k >st7p ° to 2are» lep ob-ko b0 dobil <>*eeVh£yike in n°tra-hapravr °a in ribar- is>Žni«nepoi3ra v obliki iNelj! nSuVe’ pri čemer S ,°b*°ženn krakov pod-^kaij)n0m z obdelanim be-iV^ba in nZmti dimenzij. nle dobilo ? 0 razsta’ s lice. - tem izredno W ^>a je 1 tema dvema letrj e Za rav-m ’ ki je delal o^bolnil 7V0i Prostor, pri- Vtima ie°arM? , tema dvema kltv? Za rav-t • ki je delal \ l izPolnii Vni Prostor, pri-i*1 * Vijugasto lese- 'b jw,stopnic v ?arni za pro Setj^kem 'dv^.rai °£raje — bite * diiniatSf nas pre' bički’ &0 kdte- napravljeni } plavai° fiol- PV>i r^i k« se je ob des-1>. V lPZos,trla Ljudska a, ki H^°a.'iu kril vodne-oad pro-jadaVlla raznemode-?ti. }j. altie„a ’lc' sestavne de- "S'1" f”"' Ir k v nažem o- jV/bnju Je napds: «Ljud-Vt KVno Sp nia8a ustvarjati S4n^eSsP°?0bnf kadre«, Vk>C 'V,lnb»i dose-jb^aiu. e letos resnič- '^t»t>r°sWa1 v.h°dnega od-rkitlovretJe razstavil r*e izdelke, in sicer od cevi vseh dimenzij, betonskih stopnic, teracov, lijakov, kanalskih zbiralnikov do Železobetonskih traverz. Ob kraju vidimo še razne bloke obdelanega kamna iz naših domačih kamnolomov, ob steni v globini dvorišča Pa V okrogli obliki dekorativno okusno izdelane reklamne table naših najvažnejših podjetij. Ce vstopimo v paviljon na desnem krilu stavbe, nas. sprejme napis: «Vso podporo obrtni dejavnosti«. In res poleg kleparjev Adriana Pcrtota. Petra Gusana. ki so razstavili lepe pločevinaste izdelke kot škafe, zalivalnice, čebre, vrče za mleko, vidimo še vseh vrst krtače, metle, nože. majhne pile in od sedlarja Ant. Buriina zopet okusno izdelane konjske komate. Ze sami ti izdelki kažejo visoko strokovno sposobnost naših obrtnikov, ki jim bo naša ljudska oblast dala tudi y bodoče vso podporo za njihoy nadaljnji razvoj. V sosednem prostoru občudujemo izdelke STIL, mizarske zadruge, dalje mizarjev Zucca in Bagni iz Kopra ier Benjamina Delise iz Izole, ki nas je presenetil z lepimi lesenimi stopnicami. V tem oddelku razstavljajo tudi mizarski vajenci Mario Viller in**Claudio Bole, prvi čedno izdelano nizko o-kroglo mizo, drugi knjižno stojalo. Zenska obrtna »ola v Kopru razkazuje solidno in precizno napravljene izdelke, ki kažejo kako velik pomen ima ta šola za izvežbanje šivilj in modistk, ki nam jih še vedno tako primanjkuje. Enako okusni so izdelki krojačnice invalidov iz Kopra, kjer razstavljata še vajenki Bonazza in Iole Mondo. Čevljarske izdelke razstavljata v glavnem mojstra Grio— Coceva in Silvio Bonetti. Zadaj za tržnico na odprtem prostoru vidimo razne kmetijske stroje, izdelke nove jugoslovanske industrije, ki jih bomo tudi v našem okrožju, postopoma uvedli in s tem mehanizirali naše kmetijstvo. Malo naprej spoznamo posebnosti ribištva, pridelke kmetijstva, sadjarstva, povrtnine, vinogradništva. Se dalje ie prikazan razvoj kmečkih delovnih zadrug; uprava vodovodov in melioracij pa nam je nazorno pokazala primer racionalnega namakanja s pomočjo kanalizacije. Iz kmetijskega oddelka ysto-pimo nazaj v prostore tržnice, kjer ie paviljon za turizem, prikazan v lepih slikah mest, pokrajin, vaških motivov podeželskih ljudskih tipov, načrtov kmečkih bivališč in podobne. Posebnost je tudi nekaj narodnih noš in majolik. Del tega gradiv? je dal na razpolago Etnografski muzej v Ljubljani, ki je raziskoval teren že lani in letos s posebnimi etnografskimi ekipami. V veliki dvorani je razstavljen ogromen relief Istrskega okrožja, ki kaže njegovo gospodarsko perspektivo za bodočnost v neločljivi povezanosti z Jugoslavijo. Relief izpopolnjujejo razni grafikoni o socialni strukturi prebivalstva, zemeljski strukturi po kulturah, dalje grafikoni o novih in starih komunikacijah, novogradnjah itd. Pred izhodom spoznamo še nekatere proizvede jugoslovanske industrije ki kaže ogromen razvoj in napredek. Zadnji paviljon vsebuje prikaz priprave svežih rib in izdelovanje korvservnih ribjih izdelkov. Tu so zlasti poučne slike, ki nekako opisujejo ves delovni proces konservne ribje industrije. V popolni obliki so se predstavili'tudi VINOPLOD iz Buj, podjetje Corrado - Baieg-gio iz Kopra ter «Fructus» in dtugi. To je kratka In bežna slika letošnje gospodarske razstave, h kateri se bomo ie povrnili. Lahko pa že sedaj trdimo, da ji je uspeh zagotovljen. Vinogradniki, oddajmo čimveč grozdja! Letošnje muhasto poletje ni prizaneslo niti naši trti. ,V višjih legah, kjer je zemeljska plast bolj plitva in trte mlade, je grozdje ovenelo. Vino od , takega grozdja ima svojevrsten okus. Sušo so trte: občutile tudi tam, kjer je zemlja bolj globoka, pokazalo sp je. da je meso grozdnih jagod, bolj trdo in ne -bo-dalo tolika • mošta kot druga leta. Skupno moremo računati, da Lo povprečno 15 do 20 odst. več tropin. Oddaja grozdja je za nas novost. Naš vinogradnik si ne more misliti, da bi prodal grozdje, ker se boji, da bo, njegova klet prazna. Ne računa s tem, da ne bo imel pri polni kleti toliko vrednosti v vinu, kot bi sedaj dobil za grozdje. Ne bom se spuščal v podrobnosti, pač pa bi rad povedal, da je bilo mogoče premalo žive propagande in v kolikor je bila ni globlje pojasnila koristi, katere ima letos vinogradnik z oddajo grozdja na osnovi številčnih dokazov. Grozdje vrste Refošk s 15 odst. sladkorja se plača po II. skupini, to je 0.90 din za odstotek sladkorja, ali 'za kg grozdja 13.50 din. Za 170 kg grozdja bi torej dobil skupno 2295 din. Ce vzamemo, da bo letos dalo grozdje 65 odst. mošta, kar bi zneslo 110 in pol litra, bomo dobili na osnovi gornjega računa plačano po 20.70 din liter mošta. Tukaj smo prodali tudi drole in ostalo. Pri prodaji pretočenega vina pa nam odpadejo še drože. Ko bo mošt zavrel in se izčistil, bo vino imelo mogoče 9 in pol stopinj alkohola ali tud; ksj več. Na podlagi tega lahko sami izia-čunate kako boste dobili plačano pretočeno vino. V dneh razstave v Kopin 50% popust na avtobusih in parnikih V dneh razstave gospodarske dejavnosti v Kopru, to je od 1. do 8. oktobra V Kopru, je na vseh kopnih in pomorskih javnih prevoznih sredstvih na ozemlju jugoslovanske cone STO uveden 50 odst. popust za vse skupinske izletnike, ki hočejo obiskati gospodarsko razstavo. Vsaka organizacija, ki organizira skupinske {zlete, naj izda izletnikom potrdilo, v katerem naj navede točno število izletnikov. Na podlagi predloženih potrdi) bodo spre vodniki avtobusov in parnikov izdajali vozovnice s 50 odst. popustom. Množ;cni šahovski lurnir v Kopru bo v sredo 4. t. m. ob 20 uri v prostorih novega hotela. — Podrobno glej n? četrti strani. IZGUBLJENE LISTINE Tov. Branislav Bulatovič jo izgubil v Portorožu spHčevalo male mature in druge listine. S tem jih razglaša za neveljavne, PD ..BRANIK" IZ ŠMARIJ se pripravlja za „Teden kulture" Prosvetno društvo «Branik» iz Šmarij se dobro pripravlja na «Teden slovenske kulture«, ki bo y začetku novembra. Ta’ teden mora biti množična kulturna manifestacija slovenskega ljudstva v našem okrožju. Teden naše kulture naj jzpod-budl v vseh Slovencih čut in potrebo po dvigu kulturne ravni, da bo Imela vsaka hiša svoje knjige, kjer bodo čitali našo domačo besedo. Po osvoboditvi so oživela stara in tudi zrasla nova prosvetna društva prav po vseh vaseh našega okraja. Razumljivo je, da so društva ena bolj, druga manj delovna. Toda že dalj časa prednjači s svojim prosvetnim delom društvo «Branik» iz Šmarij. To društvo si že od začetka svojega obstoja prizadeva, da b; ostalo vedno med prvimi s svojim prosvetnim delom. Člani so dali tudi velik prispevek s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnega doma, kjer imajo danes vse ugodnosti za učenje. Qb začetku svojega delovanja je imelo društvo vsega 25 članov, a je sedaj naraslo na 70. Pevski zbor šteje sedaj 45 članov, ki redno obiskujejo vaje: Dramska skupina ima tudi 25 članov, kar je za tako vas precejšnjo število. Zelo umestno bi bilo če bi to društvo postavilo v spored tudi razne plesne točke, za to b; bilo potrebno, da ustanovijo folklorno skupino, ker ima vse pogoje za ustanovitev in tudi prostori za vaje so zelo prikladni. Tudi godbeno skupino že več časa ustanavljajo. Malo več zanimanja Pa bodo prav gotovo premagal' nedostatke. Član.; društva so že večkrat prosili podzvezo SHPZ za pomoč pri učenju igre. Do danes ni bilo še nikogar. Pevski zbor in dra.mska skupina sta v zadnjem času d*okaj delovni. Skoro vsako nedeljo nastopajo doma ali v bližnjih vaseh. Prihodnjo nedeljo bodo priredili lep nastop y svoji vasi. Tudj 8- oktobra, v dneh, ko si bo naše ljudstvo ogledovalo razstavo gospodarske dejavnosti našega okrožja, bosta nastopila pevski zbor in dramska skupina ob razstavišču v Kopru. 22. oktobra bo nastopil v Cežarjih ob odkritju spomenika padlih borcev. NOB. Dijaki Pomorskega lehnikuma se pripravljajo za Šolski izlel Vsaka strokovna šola skrbi, da se njeni dijaki v čim večji meri vadijo s praktičnim delom, ki zavzema poleg teoretičnega pouka zelo važno vlogo. Tudi Pomorski tehnikum spa-da med take šole. Zato gredo dijaki te šole vsako leto na poučno ekskurzijo, na plovbo z motorno jadrnico. N? taki šolski ladji so dijaki posadka, ki opravi vsa dela navadnega mornarja do častnika, ki ukazuje in razporeja dela in vodi jadjo na njeni poti. Ni de-la na ladji, s katerim se dijak ne bi spoznal. Dijak mora zna. ti vse, toda zato mpra vse tudi poskusiti. Na ladji velja pravilo: »Ukazuj le to, kar more.; svojemu podrejenemu tudi po. kazati«. Dijaki Pomorskega tehniku-ma so bili že dvakrat na taki plovbi, ki sta trajali pq mesec dhi. Letos bo trajala ta plovba zaradi tehničnih težkoč le teden dni. Priprave so že v teku: nekateri pripravljajo material za potovanje, drugi pa skrbe za ureditev same ladje. Tudi pri pouku se pripravljajo dijaki za plovbo. Plovbe se bo udeležilo 67 dijakov tretjega in četrtega letnika ter dijakov, ki so že končali šolo in šest profesorjev z ravnateljem tov- Kavškom na čelu. V Takoj po zlomu fašistične Italije je nacistično vojaško vodstvo prevzelo oblast tudi nad uojaštborft in "fdšisti z’ Italiji. Uporna Tstra je kmalu začutila to spremembo;* ko jO novi in še hujši sovražnik zasnoval široko ofenzivo, ki naj bi gladko pometla z vsem kar je bilo v zvezi z osvobodilnim gibanjem. Prvega oktobra 1943 se je ves mehanizirani vojaški stroj začel pomikati od Trsta in Reke čez Istro. Cele vasi so gorele, padali so partizani in aktivisti, tako da so se njihove vrste precej razredčile. Po štiridnevnem uničevanju se je sovražnik umaknil nazaj v utrjena mesta prepričan, da je to ozemlje popolnoma očistil. Kako zelo se je bil zmotil v svojih računih! Na mesta padlih so stopili novi borci, novi aktivisti in mladina, Sovražnik je s svojo ofenzivo dosegel prav nasprotno kot je želel. V ljudeh je pod vplivom velikega razdejanja še narasla uporna moč. Videli so, kaj jim sovražnik pripravlja, če bi zmagal. Po vaseh se je odpor stopnjeval tudi če so po odhodu ugotavljali, da je padlo precej vaščanov in partizanov. Takoj po osvoboditvi' so bile po vseh prizadetih vaseh spominske proslave, kjer so ljudje sklenili, da bo 2. oktober ostal spominski praznik. Ta dan se bodo spominjali na ti ste težke dni borbe, ko niso niti za las popustili v svoji borbenosti. Spominjali se bodo tudi vseh pridobitev, da jim bodo pri sedanjem delu vse takratne žrtve v spodbudo. Včeraj je ljudstvo vasi Dekani, Bertoki, Pobegi, Cežarji Sv. Anton, Marezige, Šmarje Lopar, Nove vasi, Krkavč in Sv. Petra imelo spominske proslave. V velikem številu je šlo v povorkah na grobove žrtev, kjer je bilo polaganje vencev in spominski govori. Posebno občutena je bila proslava v Bertokih, kjer se je zbralo na vaškem trgu nad 1.200 ljudi, ki so z godbo, venci in zastavami na čelu odkorakali na pokopališče, kjer počiva nad 60 žrtev takratne ofenzive. Pevski zbor je zapel žalostinko, nakar sta se govornika v italijanščini in slovenščini spomnila padlih žrtev. Tov. Narcis Vatovec je med drugim dejal: «Ob sedmi obletnici se poki anjamo strnjeni in enotni vašemu spominu, tovariši. Žalostno je, da moramo še danes po tolikem prestanem trpljenju braniti, da ponovno ne teptajo vaših grobov tisti, ki niso bili v času borbe pripravljeni na nobeno žrtev in niso dali nobenega koščka kruha — borcem za svobodo — bi nam danes radi zanikali pravico proslavljati Vaš svetal spomin. Obljubljamo, da bomo nadaljevali tam, kjer ste vi prenehali, ker čutimo, da je potreba, čutimo da smo to dolžni Vam padli junaki)). Podobna proslava je bila p Dekanih, kjer se je ljudstvo prav tako zbralo U povorki in odšlo na pokopališčg in prav tako po drugih vaseh. Ob takih pomembnih obletnicah se v našem ljudstvu še bolj utrjuje zavest, da so borci za izgradnjo boljšega ižvljenja. Ni naključje, da je bila tudi III. razstava gospodarske delavnosti otvorjena prav na dan VII. obletnice te ofenzive. Razstava je živ in otipljiv dokaz, kaj vse smo že zgradili. Ljudstvo to dobro občuti in ve, da je vse to uspeh takratne odločne borbenosti, ki je tudi pri sedanji borbi za lepše dni ni opustilo. Uspeh volitev v ASIŽZ v Kopru V sredo 27. t. m. so bile n* bazah mesta Kopra volitve v osnovne odbore ASI2Z. Mesto je bilo razdeljeno na 12 voliv-nih enot. Na vsakem volivnem zborovanju so imele žene kratek referat o delovanju in nalogah naših žena Za uresničenje težkih nalog, Jy_s4ojijo pred' nami za izgradnjo socializma — blagostanja vščft' delovnih ljudi; Govornice so dobro pojasnile, da je danes popolnoma odvisno od samih žena in ostalih množičnih organizacij, dg bodo vsako vprašanje enotno rešili Po govorih predstavnic žena na teh volivnih zborovanjih se je povsod razvila zelo umestne diskusija. Po diskusiji jo si žene izvolile iz svoje srede odbor svoje baze. Izleti udarnikov v Jugoslavijo Enotni sindikati bodo v oktobru organizirali za udarnike našega okrožja kar tri daljše izlete, in sicer v Zagreb,, na Jesenice in v Maribor. Vsakega od teh izletov se bo udeto žilo po 30 udarnikov. Izleta v Zagreb in Maribor bosta traja, la po 3 dni, na Jesenice po 2 dni, za vse pa bo poskrbel Za vod za socialno zavarovanje, katerega uprava je v letošnjem proračunu odobrila posebno postavko za izvedbo ekskurzij, predvsem z namenom, da se naše delovno ljudstvo seznani s problematiko Sccia,lnega zavarovanja v Jugoslaviji. Razume se, da se bodo ti izleti povezali tudi na spoznanje socialistične graditve v tei državi. Neži udarniki bodo imeli tako priložnost, da si bo. do ogledali razne gradnje, in dustrijske naprave, socialne ustanove in objekte,, ki se gradijo in ki so bili že zgrajeni na osnovi prostovoljnega dela. N-daljnji uspeh vs:h teh obiskov bo kot rečeno še ta, da bodo udarniki spoznali funkcioniranje zdravstvene službe, ambulatorijev, kakor tudi, da bodo s tem v zvezi videli celoten sistem nudenja "omoči delavcu in delavki v bolezni. Prvi bo pričel na vrsto izlet v Zagreb. To bo 7. oktobra. V načrtu je ogled velesejma, dalje podjetja «Rade Končar«, klinike, vseh objet-tov, ki se gradijo s prostovoljnim delom, n. pr. avtocesto, študentovsko naselje in podobno. Za tem bo sledil izlet na Gorenjsko s končnim ciljem — cgled Jesenic. Spotoma bodo videli udarniki v Ljubljs-ni, Kranju ir; Mostah ter končno na Jesenicah naprave Litostroja, tekstilnih tovarn, ostalih p;:d juti j kovinske industrije, hidrocentral jn bolnice. Eadnti izlet b0 namenjen Mariboru in okolici. Predvsem je predviden ogled avtomobilske tovarne na Teznu, hidro-centrale na Mariborskem otoku, zdravstvenih ustanov v Mariboru in posebej še tovarne aluminija v Strnišču pri Ptuju. To bodo pravi študijski izleti, od katerih bodo imeli udeleženci velike koristi. Ljudska oblast pa hoče z, organizira- njem teh izletov dati udarnikom posebno zadoščenje za njihove napore ir; požrtvovalnosti, ki so jih doprinesli za skupnost. Istočasno želijo dati udarnikom možnost, da razširijo svoje obzorje in znanje, ki ga bodo v bodoče prav gotovo uporabili zopet v, korist delovnega ljudstva. Delovna brigada "A. Bonilatio,, bo v nem doma V kratkem te bo vrnila med nas mladinska de!ovna brigada «A. Bonifacio«. Medtem je že končala svoje prostovoljno delo pri gradnji Novega Beograda, kjer je dosegla velike u-spehe, ki dokazujejo že resno voljo naših mladih tovarišev, vedno pripravljeni, da žrtvujejo vse sile za zgraditev socializma. Brigada je bila razglašena 5 krat za udarno, enkrat pa je prejela pohvalo. Kot najboljša brigada pri gradnji Novega Beograda si je pridobila prehodno zastavico, s čimer je prekoračila celo uspehe brigade «B. Babič«. Člani brigade *A. Bonifacio« so se odlikovali tudi na kulturnem in športnem udejstvovanju ter so prejeli razna odlikovanja. Naslov u-damikov je. prejelo 75 mladincev in mladink, 60 od njih pa je prejelo pohvalo. Po končanem udarniškem delu sq našim brigadnikom pripravili lepo slavje, pri katerem so jim razdelili značke in diplome. Komanda brigad pa je brigadi «A Bonifacio« poklonila številne darove kot znak priznanja jugoslovanske mladine svojijn italijanskim tovarišem in tovarišicam iz Istrskega okrožja. Po odhodu iz Beograda so naši mladinci in mladinke napravili daljše poučno potovanje po Jugoslaviji. 6. oktobra se bo brigada «A'. Bonifacio« povrnila y Koper, kjer ji bo domače prebivalstvo : priredilo poseben sprejenv Za tem bo kultumo-ujnetniška skupina brigade uprizorila y koprskem gledališču socialno dramo v treh dejanjih «Visoka peč«. (L’altiforno), nato pa satirično komedijo v enem dejanju ((Julija in Romeo« (Giulietta e Ro. meo). PRIMORSKI DNEVNIK __ 4 g. oktobra 19W Samoz bratslvom med narodi je možna zagotovitev miru v sveto (Nadaljevanje s J. strani) vsem zasluga naši Komunistični partiji, če lahko štejemn v svojih vrstah veliko število demokratičnih prebivalcev. Z njeno pomočjo smo znali še nada. Ije braniti pridobitve narodno osvobodilne borbe ter na tej osnovi razviti borbo za vse naše pravice. Dosledno sledeč tej pravični politiki se nismo ustrašili kominformističnega rovarjenja in divjanja ter smo šli vedno naprej. Obnovili smo mnogo porušenega, utrdili smo svoje politično delovanje, v trdnih preiskušnjah smo šli na. prej od uspeha do uspeha; naše ljudstvo se spet vrača na edino mogočo pot, pot borbe za pravico in enakopravnost med ljudstvi vsega sveta... Da bo borba nas Slovencev čimbolj uspešna, moramo poleg utrditve enotnosti našega slovenske, ga ljudstva okrepiti tudi fronto demokratičnega gibanja t i-Slovansko - italijansko antifašistično unijo, ki nas bo povedla v borbo proti izdajalski politiki Kominforma, v borbo za dosego miru v svetu... Danes proslavljamo tudi dan ■tiru; naša organizacija je edi na. ki upravičeno proslavlja na našem ozemlju ta dan, kajt brez bratstva med ljudstvi in brez enakopravnosti med velikimi in malimi narodi si ne moremo zamišljati zagotovitve miru v 5vetu... Zato moramo z današnjega zborovanja ponovno poudariti, da zaman vsako podpisovanje raznih mirovnih resolucij, če se istočasno uživa ob raznih vojaških zmagah, ki so se potem sprevrgle V poraz in ki so dosežene za ceno tolikih življenj ubogega Korejskega ljudstva. Zločin, ki še danes izvaia nad koreiskim ljudstvom, pai bo opomin, kam privede lažniva «miroljufcna» politika.. Na današnji dan, ki predstav Ija manifestacijo borbenih sil za mir, moramo mi, ki smo na lastni koži spoznali vse gorje imperialističnega zasužnjenja zaklicati v svet: «Vse preveč je bilo žrtev za tuje osvajalne interese«. Danes moramo ponovno obsoditi zločinsko počet je na mejah herojskega kitajskega ljudstva, ki mora v čim krajšem času obnoviti svojo domovino, da lahko nastopi pot izgradnje socializma. Prav tako moramo obsoditi kot zločin vsako ščuvanje na vojno proti socialistični Jugoslaviji. Naša borba mora biti še naprej borba proti imperialistični politiki okupatorjev, ki podpira novoporajajoči se fašizem na naši zemlji proti zločinski politiki Kominforma, ki neti sovraštvo med tu živečim slovanskim in italijanskim ljudstvom, proti vsem političnim zločincem, ki izrabljajo sedanji položaj v svoje ogabne namene. SSlovansko-italijanska antifašistična unija stoji danes ponovno kot voditeljica demokratičnih množic, ki hoče doseči mir in enakopravno?,t vseh narodov Zato kličemo: «Naj živi Slovan-sko-italijanska antifašistična u-nija — organizacija bratstva med tu živečim ljudstvom«. Kullurni in zabavni del priredilve Govorom tovariša Luxe in tov. Stolta je sledil pester kulturni spored, v katerem je kot prva točka nastopil italijanski pevski zbor, ki je °b navdušenem ploskanju zbranega občinstva zapel več borbenih pesmi. Italijanskemu zboru je sledil če slovenski pevski zbor, ki že pravtako zapel več pesmi, ki go žele med občinstvom veliko priznanje. Ker je bilo v dvorani premalo prostora, so morali naslednjo točko in sicer folklorni ples «Stu ledi« izvajati na prostem. Mladi plesalci so ob zvokih priljubljene pesmi zaplesali dobro znani narodni ples, ki je navdušil vse navzoče. S plesom je bil zaključen kulturni del programa — slgdilo je »e nadvse pričakovano vlečenje yrvi, katerega so se udeležile skupine iz, štirih okrajev. Slabo vreme je sicer preprečilo večino točk šaljivega športnega programa. Tako so se zbrala samo itiri moštva pri tekmovanju v vlečenju vrvi. To sn bila moštva I., III., IV. in VII. okraja. V prvi izločilni tekmi med moštvoma I. in IV. okraja je obakrat odneslo zmago moštvo iz I. okraja. Najmanj pa je bilo pričakovati, da b<> v drugi izločilni tekmi odneslo zmago nad IH- okrajem moštvo iz Sa-leža, ki so ga sestavljali tovariši Itušu Milan Josip, Danilo V nedeljo popoldne so bile v Domžalah pri Ljubljani lahkoatletske tekme med ljubljanskim Železničarjem in našimi lahkoatleti. To mednarodno srečanje se je končalo s pičlo zmago domačinov in tudi rezultati doseženi na tej tekmi niso pač najboljši in to predvsem zaradi deževja, ki je tekmovalni prostor precej pokvarilo. Vsekakor je dosegel najboljši re. zultat dneva naš Zetto, ki je skočil v daljino 6.30 m. Slovenski atleti so pokazali dobro formo i-n sploh se jim je poznalo, da imajo stalne treninge. Srečanju je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so sledili zelo napetim borbam. TEHNIČNI REZULTATI SO SLEDEČI: 100 m: 1. Zetto (T) 12.1, 2. Sedmak (T) 12.1, 3. Barducky (2) 12.2. 3000 m: 1. Špacapan (2) 9:22.5, 2. Inkret (2) 9:23.2, 3. Abram (T) 10:02.4, 4. Omaro (T) 10:19- 800 m: 1. Barducky (2) 20:0.7, 2. Seks (2) 2:0.8, 3. Zudek (T) 2:12, 4. Caldi (T) 2:21.8. SKOK V DALJINO: 1. Zetto (T) 6.30, 2. Lagler (2) 5.86, 3. Borštnar 5.43, 4. Sedmak (T) 5.43 m. SKOK V VIŠINO: 1. Kos (2) 1.55, 2. Tranl (T) 1.50, 3. Borštnar (2) 1.50, 4. Meneghetti (T) 1.45 m. MET KROGLE: 1. Trani (T) 10.40, 2. Valon (T) 9.99, 3. Vovk (2) 9.91, 4. Lagler (2) 9.65 m. MET KOPJA: 1. Pitacco (T) 38.88, 2. Hrovatin (2 ) 34.75, 3. Vovk (2) 32.20, 4. Trani (T) 29.83 m. MET DISKA: 1. Borštnar (Z) 28.78 2. Lagler (2 ) 24.94, 3. Valon (T) 20.26, 4. Meneghetti (T) 19.55 m. 4x100 m: 1. ZDTV (Trst) v postavi Trani, Sedmak, Zuppin in Zetto 47.8, 2. Železničar (Lj) 49.8. V NEDELJO V KOPRU i Moj Trsl-Zeleziiaf-Oomžale Kakor smo že javili, bo v nedeljo v Kopru zanimiv lahkoatletski troboj med našo reprezentanco, ljubljanskim Železničarjem in Domžalami. Tržaški atleti se bodo prav gotoix> hoteli revanširati za nedeljski poraz v Ljubljani in bodo poslali na igrišče naše najboljše atlete. * * * Na nedeljskem mednarodnem lahkoatletskem srečanju med Giovmezzo iz Trsta in Celovcem so tržaški atleti zmagali v razliki 77:56. MEDNARODNA KOLESARSKA TEKMA NA BLEDU Ekipa Trsta Coretti, Gardo z in Della Santa na prvem mestu I. ekipa Trsta prisiljena zaradi okvare na Fonlanolovem kolesu odstopili Na Bledu je bila v nedeljo mednarodna ekipna kolesarska dirka mestnih reprezentanc Tržaškega ozemlja in FLRJ. Nii startu je bilo 13 ekip. Trst je bil zastopan z dvema ekipama (I. ekipa: Colja, Fontanot, Sclausero, Sellier in Danieli; II. ekipa: Coretti, Gardcz, Ri-naldi, Della Santa in, Grio) prav tako tudi Ljubljana, Zagreb in Partizan. Po eno ekipo so postavili: Nova Gorica, Maribor, Reka, Sarajevo in Beograd. V vsaki ekipi je bilo po pet dirkačev, najmanj trije med njimi pa so morali skupno privoziti na cilj. Vozili so progo okrog Blejskega jezera 16 krat, kar pomeni, da je bila proga dolga 100 km. Start je bil skupen za vse ekipe. 2e v prvem krogu je izredno oster tempo napovedoval težko in ostro borbo, ki je bila še težja zaradi dežja. Prvi krog so prevozili v 9 minutah, kar ustreza približni hitrosti 45 km na uro. To hitrost so for-sirali predvsem boljši dirkači, ki so se že v prvih krogih želeli otresti slabših tekmovalcev, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Po petem krogu so bile v strnjeni skupini ekipe Ljubljana I, Trst I In II. Partizan I in II, Zagreb I, Beograd in Nova Gorica. Tempo . je nekoliko popustil, vodilna skupina je namreč imela še precejšen naskok pred slabšimi ekipami. V devetem krogu ie imel član «-kipe Nova Gorica okvaro, zaradi česar je ekipa zaostala. Prav tako je zaostala ekipa Beograda. Zaradi okvare na Fontano-tovem kolesu sp ga tovariši po- JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO DINAMO PREMAGAL ČRVINO ZVEZDO FAVORITA ZA PRVO MESTO Po dolgem času je morala Crvena zvezda iz Beograda o-kusiti poraz. Dinamo, ki je imel v nedeljo v gosteh beograjsko enajsterico, je pokazal lepo in odločno igro polno tehničnih fines in je tudi premagal favorita za prvo mesto Cr-veno zvezdo. To bi bilo pač e-dino presenečenje dneva, medtem ko so se druge tekme končale kakor predvideno. Hajduk je na domačem igrišču premagal enajstorico Metalca in tako zasedel drugo mesto v lestvici samo z eno točko razlike za Crveno zvezdo. tem je. postal Hajduk eden najnevarnejših nasprotnikov Crveni zvezdi in jasno je, da bo prizadeval doseči prvo mesto. Precejšnje presenečenje predstavlja neodločen izid Partizana i enajstorico Spartaka, medtem ko si jz Sarajevo dodobra privoščil Lokomotivo, ki je morala kloniti pred odločnim nasprotnikovim ‘napadom. Naša krila pa so odigrala neodločeno z enajstorico Budučnosti. Rezultati 1. lige so sledeči: Dinamo - Crvena zvezda 1:0, Hajduk-Metalac 5:2, Pairtizan-Spartak 3:3, Sarajevo-Lokomoti-va 4:0, Budučnost-Naša krila 2:2. LESTVICA JE PO NEDELJSKIH TEKMAH SLEDEČA Crv. zvezda 14 10 2 2 33 13 22 14 7 7 0 23 12 21 Hajduk Partizan Dinamo Sarajevo Naša Krila Metalac Lokomotiva Budučnost Spartak 14 14 14 14 14 14 14 14 9 2 3 28 14 20 6 4 4 16 15 16 6 3 5 23 20 15 4 3 7 15 19 11 3 5 6 16 25 11 3 4 7 13 21 10 2 4 8 11 24 8 14 9 9 24 6 V drugi ligi pa je Sloga ponovno in z tolikim rezultatom porazila Vardar in se tako ie bolj utrdila na prvem metu. Milicioner je tudi zmagal nad Podrinjem, medtem ko je Kvarner precej garal, da si je pridobil zmago nad enajstorico Napredka. Proleter je brez težil enajstorico 11. o/c- , , , i, koč odprav m Vladko Mil,e Janko SFrk. ko sta Železni- " "-“ir, s«* V ko,im bubi m prvo me- >■> sto in s ten. za bogato nagrado. Slnga-Vardar 4:0, Milicioner-kat e. jo pri pevali tudi fantje jPodrinje 3:1, Kvarner-Napredak Jz Sacia. trud moštvom tretjega okraja ,n moštvom VII. okraja je kljub navijanju občinstva zmagalo moštvo I. c-kraja oziroma tov. Alekrander_________ Š,er,jal’< bcjniina. Rudi JM;i"c,0ner Mahnič. Mapo Arabec, Stanko f Pirc, Josip Kovač. Bruno Co-lombin in Rudoll Dolgan. Zmagovalci so nagrado odstopili političnim pripornikom ter s tem dokazali, da ti naši tovariši, ki morajo za pravično Stvar celo prestajati zaporne kazni, niso nikoli pozabljeni. Na sporedu je bilo sicer predvidenih *e več šaljivih točk. ki se pa -smradi slabega vremena nno mogle izvesti. Niti vreme, še manj pa že precej pozna ur nista mogla pokvariti razpoloženja navzočih, ki so se pr končanem sporedu zbrali v dvorani ter ob prepevanju borbenih pesmi zaključili prireditev, ki bo ostala ysem v trajnem spominu. Ne smemo pozabiti omeniti že nadvse požrtvovalne godbe na pihala iz Plavi}, ki je z dobro izbranimi točkami izpopolnila pestri spored ter vnesla med navzoče veselo razpoloženje. 17 10 3 4 43 13 23 17 9 3 5 38 15 21 17 7 5 5 25 21 19 16 7 4 5 24 22 18 16 • 5 5 21 13 17 16 5 7 4 21 18 17 17 7 3 7 21 20 17 16 6 5 5 27 24 17 Ih 6 3 7 21 19 15 16 5 5 6 18 30 1 j Ih 0 1 15 10 76 11 ,2:1, Pro!e‘er*ll. oktober 3:0, Ze-Jleznlčar-Metalac 1:1. LESTVCA II. LIGE: F Sloga Napredalc Proleter Odred Podri nje Metalac Kvarner Vardar Železničar 11. oktober Jugoslovanski nogometaši povabljeni v tujino Zaradi številnih uspehov jug. nogometašev v tujini se je vsepov&od povečalo zanimanje za naš nogomet. Iz vseh delov sveta prihajajo vabila za gostovanje. Vodilna moštva so dobila toliko povabil, da bi bilo treba prvenstveno tekmovanje ustaviti, če bt se hotela odzvati vtsem gostovanjem. Crvena zvezda je povabljena od prvaka Turčije Bešiktaša, prejela pa je tudi vabila iz Francije in Belgije. Cile, Peru in Urugvaj hočejo, d'a bil moštvo Crvene zvezde odigralo v njihovih državah 12 tekem. Enako število srečanj so ponudili Mehika, Gvatemala, Kostarika, San Salvador; in Kolumbija. Iz Brazilije, Argentine, Urugvaja in Bolivije pa je prispelo povabilo Crv. zveždi za 20 tekem. Podoben primer je 3 Partizanom, ki se bo po turneji v Angliji verjetno odzval vabilu za gostovanje na Bližnjem vzhodu. Aprila je povabl jen na turnir na Dunaju, po končanem pomladnem delu prvenstva Pa na Švedsko. Med drugimi klubi, ki so dobili vabila za gostovanje v tujini, je tudi Hajduk, ki se že pripravlja za daljšo turnejo v ZDA in Kanadlo. Poleg povabil jugoslovanskim vodilnim moštvom je prišlo na naslov Crvene zvezde v Beogradu še posebno vabilo za njenega igralca Mitiča. Prvak Urugvaja Nacionaj iz Montevidea je brzojavno prosil društvo, naj dovoli Rajku Mitiču štirimesečno gostovanje y tem klubu. Coppi je zmagal včeraj na Montebellu Zaradi obilnega dežja, ki je včeraj dokaj zmehčalo dirkalno progo na Montebellu, kolesarska prireditev včeraj ni dosegla pričakovanega uspeha. Tudi občinstva je bilo le okrog 4 tisoč. Glavna atrakcija te prireditve je bil Fausto Coppi, ki se je pokazal velikega mojstra v individualni dirki 24 krogov s ciljem po vsakem tretjem krogu; to je bila dirka za nagrado Trsta. Poleg nekaterih dirk domačih tekmovalcev so bile tri dirke profesionalcev, kjer so bili postavljen* naslednji rezultati: zasledovanje z moštvi: 1. moštvo B (Bevilacqua, Magni, De Santi, Ortelli, Bini, Ricci); 2. moštvo A (Coppi Fausto, Coppi Serse, Leoni, Maggir.i, Conte, Bof). Individualna: 1. Coppi Fausto 23 točk, 2. Leoni 11, 3. Bof 11, 4. Ricci 10. (Zmagovalci na ciljih po vsakem tretjem krogu: Ricci, Coppi Serse, Leoni, Coppi Fausto, Bevilacqua, Coppi Fausto, Bof, Coppi Fausto.) Ameriška (dvojica): 1. Ricci in Coppi Serse 35 točk, 2. Ortelli in De Santi 20, 3. Magni in Bini 16. Ekipno lahkoatletsko prvenstvo FLRJ Najboljše atletske skupine Jugoslavije so začele v nedeljo v Beogradu in ZagTcbu finalna tekmovanju za letošnje prvenstvo. V' Beogradu se bore za naslov državnega prvaka moške ekipe ((Partizana«, ((Crvene zvezde« in ((Mladosti«, V Zagrebu pa ((Zagreb«. ((Enotnost« in «Spartak». Z zmagami v teku na 400 m, 1300 m in 10.000 m, v troskoku, dkoku v daljavo in štafetnem teku 4x100 m, j,* ((Partizan« osvojil 16.746 točk in tako prešel v vodlstvo. Na" drugem mestu je s 472 točkami manj »Crvena zvezda«, katere člani so zmagali v teku na 100 mt v metanju krogle in kopja, na tretjem mestu pa je ((Mladost« s 15.642 točkami. Prva mesta .v posameznih disciplinah so osvojili; 110 m ZAPREKE. Srp (Partizan) 15,8 gek., KROGLA: Sar-Čevie (Crvena zvezda) 14,63 m. 100 m: Pecelj (Crvena zvezda). 10,9 sek., VIŠINA: Dimitri-jevič (Partizan) 180 cm. 400 m: Stankovič (Partizan) 49,1 sek., 1500 m: Ceraj (Partizan) 3:56,6 min., TROSKOK; Vaš (Partizan) 13,98 m. KOPJE: Dangubič (Crvena zvezda) 59,28. 10.000 m Mihalič (Partizan 31:21,0 min. V ŠTAFETI 4x100 m je zmagalo moštvo ((Partizana« y sestavi: Cukalac, Stankovič, Račič in Sabolovič z 42.6 sek. ŠAH V znamenju remija IV kolo v Benetkah BENETKE, 2. — V četrtem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Benetkah je samo Steiner premagal Primavero, Vse ostale partije razen dveh prekinjenih pa so se končale z remijem. Remizirali so: Don-ner in Rossolimo, Mueller in Castillo, Golombek in Letelier, Czerniafc in Smislov, Wade in Szabados. Po IV. kolu vodita Smislov in Steiner s 3 točkami; sledi Pachmann z 2, 5 in ono prekinjeno partijo, nato Castrllo, Letelier, Rossolimo, in Wade z 2, 5, Kotov 2 (1), Don-ner, Primavera 2 itd. Množični šahovski turnir v Kopru ob razstavi gospodarske dejavnosti Jutri v sredo, dne 4. t. m. bo v prostorih novega hotela, v dvorani poleg veleblagovnice «QMNIA» šahovski brzopotezni turnir večjega obsega. Pričetek bo točno ob 20. uri. Turnirja se lahko udeleži vsak šahist ne glede na to, ali je član kakšnega šahovskega društva ali kluba. Prijave sprejema do jutri 4. t. m. opoldr.e tajništvo ZDTV v Kopru, Titov trg. Vabljeni so tudi šahisti iz vrst JA in NZ. Cas za potezo j« določen na sekundi. Po preteku 7 minut se viseče partije ocenijo. Zoper odločbo turnirskega vodje je dopustna pritožba na razsodišče, ki takoj odloči. Šahisti. ki posedujejo šahe in šahovnice, naj jih prinesejo g seboj. Isto velja tudi za člane šahovskih klubov, ki naj prinesejo vse šahe, kolikor jih imajo k turnirju. Direkcija razstave gospodarske dejavnosti je razpisala 3 nagrad v skupni vrednosti 5.000 din. K turnirju bodo pripušče-ni tudi mladinci. Izključeni pa so šahisti, ki imajo naslov mojstra ali mojstrskega kandidata. Naslednji dan, y četrtek 5. t. m. bo zvečer v isti dvorani moštveni turnir zu sindikalno prvenstvo Istrskega okrožja. Sindikalne podružnice, ki je niso prijavile moštev, naj to storijo čimprej. Treba je prijaviti 5 članov in po možnosti 2 rezervi. Igralo se bo po izločilnem sistemu, tako da bodo moštva, ki bodo poražena le v enem dvoboju, izključena od nadaljnje igre. Moštva, ki bodo igrala med seboj neodločeno, nadaljujejo z igro. Turnir se bo nadaljeval v 7. t. m. Prijave sprejem* ZDTV do četrtka 5. t. m. opoldne. Nogometna tekma za pn/enstvo I. lige Slovenije Arrioani-Murska Sabola 5:1 (2:0 V nedeljo 1. oktobra je bila med športnim društvom Arri-goni iz Izole in enajstorico Murske Sobote nogometna tekma za prvenstvo I. lige Slovenije. — Gosti so igrali lepo in fair, medtem ko je bila igra domačinov naravnost surova. Murska Sobota je že v 15. minuti zabila prvi gol, ki pa ga je že po desetih minutah izenačil Colomban. Nato je padel še v 32. minuti drugi gol za Arri-goni s kombinacijo iz kota. Tako je ostalo do konca prvega polčasa. V drugem polčasu je moštvo Murske Sobote popustilo, pri čemer so zabili v 10. minuti lastni gol. Izolani so postali vedno bolj drzni in so zabili še dva gola, tako da je končala igra 5:1 za Arrigoni. Objektivni gledalci so bili mmer.ja, da gosti niso zaslužili tega poraza. Čakali in pri tem zamudili precej časa, za kar je bila ta eki. pa prisiljena odstopiti. V zadnjem krogu so bile na čelu skupine ekipe: Ljubljana I, Trst II, Partizan I in Za, greb I. V končnem finišu je zmagala ekipa Trsta II (v postavi Coretti, Gardoz, Della Santa) v času 2:50, druga je bila ekipa Ljubljana I (Vidali, Perne, Zancikar), tretji Zagreb I (Bat Branko, Celesnik, Stanko),, četrta ekipa Partizana l (Mičič, Sironi, Petrovič), vsi v času zmagovalca. Peta je bila ekipa Nove Gorice (Godnič, Sosič, Mozetič) čas 2:54,27, šesta Partizan II (Kostič, Borsi, Bat Milivoj.) 4:01.13, sedma je bila ekipa Zagreba II (Rihtarič, Gosarič. Ogorelec) 3:10,45 in osma je bila ekipa Maribora (Podmilščak, Rozman, Godlek) 3:12,46. Po končani dirki je bila med kosilom razdelitev nagrad. Organizacija prireditve je bila prav dobra, le škoda, da je dež pokvaril tako lepo prireditev saj niti tekmovalcev ni bilo mogoče prepoznati niti no številkah', niti po dresih, kajti vsi so bili močno zamazani od blata. r TRGOVINA • KNDUSTRUA • P&OMFT T V Q nrNANCf] Zaključki iz bilance za september V vrvežu raznih gospodarskih dogodkov, ki so dajali Trstu videz nekam živahnega središča so izpod plašča širokega optimizma krepko pogledala mnoga bistvena gospodarska vprašanja. In Sicer tako glede gospodarske Politike, kakor glede čisto tehničnih stvari. Razen domačih prizadetih oči, so jih zabeležili, čeprav z manj interesa, tudi Obiskovalci od drugod. Tako je n. pr. omenil posebni dopisnik rimskega «11 G/o bo«, ki je prišel v Trstu v spremstvu ministra za trgovino in industrijo italijanske republike, g. Tognija, v svojih poročilih iz Trsta, štiri važna vprašanja, namreč: načrt zgradbe moderne veletržnice za sadje in zelenjavo, vprašanje premočnega pritiska državnega davčnega ((vijaka«, nadalje ponovno zahtevano popolno prostost poslovanja znotraj <;prostih con« y pristanišču. Podčrtal je tudi dve stvari, ki ju' krajevni tisk rad zamolči: škodo, ki jo trpe tržaška industrija likerjev, slaščic in prevozništvo zgradi ustanovitve «proste oone Goričan in pa težaven položaj tukajšnjih kamnolomov in industrije marmorja, ker so pri sklepanju italijanskih trgovinskih pogodb z raznimi državami le preveč pozabili na «tržaški ka-mens, kar je sicer razumljivo, ker so pač Carrara in d, rugi kamnolomi bližji Rimu kakor Nabrežina... Rimski dopisnik seveda ni obravnaval vseh odprtih vprašanj tržaškega gospodarstva. Bilo bi jih preveč, po drugi 'strani pa Trst tudi ne pomeni v italijanskem okviru kdo ve kaj, Če mu n. pr. milanski «24 ORE» ob velesejmu ni posvetil niti vrstice. Na splošno se zdi, da so pričeli tudi na gospodarskem področju deloma drugače o-bravnavati naše področje. Ne mislimo pri tem na zunanje teatralne manifestacije, kakor n. pr. sedanje zborovanje glavnega odbora Italijanske zveze industrijcev, ičtudi pri tem ni manjkala kakšna zanimiva drobtina, n. pr. ona o italijanskem kapitalu, ki da se bo vrnil v Trst, ko bo le-ta znova v sklopu republike. Tako priznanje, da so kapitalisti enostavno dezertirali, odnesli svoje kapitale na ((toplejše« .področje in prepustili tržaško gospodarstvo svoji,usodi, je izredno dragoceno. Tembolj, ker smo mi že davno trdili, da je tako, pa so uradni krogi to zanikali. Značilnejši so vsekakor «male-rialnh) in stvarni znaki prepiranj in izprememb, čeprav še niso dokončne. Tj nakazujejo, da pričenja krajevna oblast in anglo-ameriški krogi posebej ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Triestina častno v Milanu proti izgubila Inter-ju Inter je že v naprej šel v borbo proti Triestini kot favorit. Predvidevali smo sicer lepo in hitro igro Trias/time, kar se je delno tudi zgodilo. Lepi in odločni igri Interja je Triestina predvsem postavila avojo hitrost v napadu in odločno iborbo v obrambi. Nu-ciari je izvedel nekaj/ resnično težkih rešilnih akcij in le njemu se je treba zahvaliti, da ni Inter zjnagal še z večjo razliko godov. Tudi Sessa, Zorzin in Grosso so bili trdni stebri v obrambi, medtem ko ie napad bil dovolj hiter, posebno pa še Bosecrlo, vendar pa je bil njegov največjj nasprotnik razmočeno igrišče. Inter je že y 25’ prvega ,polčasa prešel v vodstvo po Liorenziju, nakar mu je sledil Nyers v 31’. Triestina je besno odgovorila, vendar je bil nasprotni vratar Soldan v izredno dobri fOrmi ter je vse nevarne strele brezobzirno ubranil. Čeprav je v drugem polčasu bil Inter v stalni premoči, pa ni mogel priti do uapeha. Zasluga za to pa gre predvsem odlični tržaški obrambi. Čeprav je Triestina izgubila to tekmo, vendar lahko brez skrbi trdimo da jo je izgubila Častno. Ostale tekme so dale sledeče rezultate: Bologna-Palermo 2:0, Como-Genoa 3:2, Fiorentina-Lucchese 3:1, Napoli-Milan 3:5, Pro P.atria-Atalanta 2:0, Samp-doria-Juventus 1:1, Udinese-No-vara 2:1, T.orino-Lazio 0:1. Lestvica pa je Po IV. kolu Italijansko državno lahkoatletsko prvenstvo končano Po treh dneh tekmovanj se je v nedeljo končalo y Torinu italijansko državno lahkoatletsko prvenstvo. Novi prvaki so: v teku na 100 m Siddi v času 10”7, na 200 m leccese 21”8, na 400 m Porto 47”8, na 800 m Fracassi 1’58”6, na 1500 m Molina 4’04”, na 500 ni Nocco 15’24"3, na 10.000 m Šestini 23’ 26”2, na 110 m zapreke Alba-nese 14”9, na 400 m zapreke Filipiit 5I”8, v skoku v višino Al-banese 1.83 m, skok s palico Romeo. 3.90 m, troskok Simi 14-37 m, met krogle Profeti 14.76 m, met diska Consolini sledeča: Bologna 4 4 0 0 9 2 Milan 4 4 0 0 22 3 Inter 4 3 1 1 12 7 Juventus 4 2 2 0 11 3 Palermo 4 3 0 1 5 3 Como 4 3 0 1 9 7 Torino 4 2 1 1 8 6 Lazio 4 2 1 1 8 7 Udinese 4 2 0 2 5 8 Fiorentina 4 1 1 2 8 8 Triestina 4 1 1 2 7 9 Napol i 4 112 8 11 Atalanta 4 1 1 2 4 6 Pro Patria 4 1 1 2 4 9 Roma 4 1 0 3 9 9 Genoa 4 10 3 4 7 Novara 4 1 0 3 7 13 Padova 4 1 0 3 5 10 Lucchese 4 0 1 3 2 6 Sampdoria 4 0 1 3 3 9 52.75 m, mat kopja Mastteucci 63.17 m, rn/ef kladiva Taddia 55-82 an, hoja na 10 km Dor- doni 46’22’’, štafeta 4x100 m GaUamtese (Luoni, Riva, Guz-zi, Siddi) 42”1; štafeta 4x400 m Gallaratese (Fracassi, Ftori, SidkJi, Missoni) 3’18”4. II držav prijavljenih za svetovno prvenstvo v košarki Med letošnjimi najpomembnejšimi športnimi dogodki bo svetovno prvenstvo y košarki, ki se začne 22. oktobra v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu. Doslej se je prijavilo 10 držav; Brazilija, Kanada, Cile, Egiptt, Francija, ZDA. Jugoslavija, Renu, Urugvaj in Španija. Reprezentanco Združenih državi Amerike bo zastopal klub Chevrolet, ki ima v svojih vrstah yse najboljše košarkarje. Tehnična komsiija Košarkarske zveze Jugoslavije je določila 16 igralcev, ki se bodo udeležili prvega dela priprav in izmed katerih bo izbranih 12 najboljših, ki bodo zastopali Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu. Poklicani so bili Popovič, Gec, Sckolovič, Demšar, Kalember, Jovano-voč, Roklicer (vsi Crvena zvezda), Loci, Engler. Novakovič , Lazič (Železničar, Beograd), Blaškovič (Mladost, Zagreb), Amon (Železničar, Ljubljana) in Radojičič (Proleter, Zrenjamin). Z gospodarske razstave v Kopru m iSS n •v-::- - POGLED NA RAZSTAVLJENA DELA «LJUDSKE TEHNIKE« PRED VHODOM NA RAZSTAVO aktivneje pcsegati d no-praktično gospodarsko Ijenje in v skladu s tem *c%i' lir dividende m.. tore) 200 lir; med tem J preist mi, šala glavnico), pripeke družbe je dr. ' JV- podpredsednik ° dij d detli. Svojih ul nima. rri pcV1 ’ ptr Tudi družb^anlf^C !) se bam raz*” . *. .mu topljenih ladij itd. ' bo (prevažanje ^ ^^ ima zadnje čase ^jčeU. ko bo v kratkempolj,ket. fii važati premog * ^ rfo** jo itAndaluziJOlb vozila. itmrnNTSTVO' ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. Telefon Štev. 93-108 In 94-638. — Poltnl predal 502, UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO. ULIC OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno- tt, 20. «9 Teieronsna sr. ^ ^ ^ FLnj; Za vsak mm žlrine x stolpca za vse vr5te ogia,0y p0 10 din. 9 RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.,: Gorica, Ul. S. Pellico I*!!., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 30la-I, Tel. 70. urednik STANISLAV NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.0374. — *,a ousosiavijo: Agencija demokratičnega — *q,Z. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tlsKa D- o e*e jjjK* ; 1400, celoletna 2800 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, m tlJK» tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoIcr°t0^. • ^