611. štev.
V Ljubljani, petek dne 5. septembra 1918.
Le?o H
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'2Q, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se V:	pošilja	upravništvu.	ut
:::	Telefon	Številka 118.	:«
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Rt	Uredništvo in upravništvo:	ki
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6.
Dopisi ae pošiljajo uredništvu. Nefrankirana piani« •e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglana se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslan« la calivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-m pust — Za odgovor je prilollti znamko.
Telefon številka 118.
e:
ur
Kosti grenadirja.
Pisati o blamažah naše diplomacije postaja že malone dolgočasno. Ker pa prihaja dan za dnem avstrijska diplomatična specialiteta na dan. naj nam bo vseeno dovoljeno, do-takniti se dveh faktorjev, ki bosta sicer tu in tam neljubo zadela, ki pa imata to prednost, da povsem odgovarjata resnici.
Pred dnevi nam je namreč nekdo pravil, da je bila še pred popolnim izbruhom balkanske vojske, dognana stvar, da se naša država o prvi priliki vrže na — Srbijo ter jo razdeli. Še več. Ze od bosansko -aneksijske krize je veljalo med kabineti Duna[ - Sofija kot določeno, da si obe državi, Avstrija in Bolgarija delite kraljevino Srbijo tako, da dobi Avstrija sfero Belgrad, Bolgarija sfero — Niš.
Imamo to od popolnoma zanesljive osebe, ki ima popolnoma jasen vpogled v razno zakulisno delo, našega zunanjega ministrstva.
če je potem vendarle prišlo do sliance med ostalimi štirimi balkanskimi državami in prav posebno med Bolgarijo ter Srbijo je v tolmačenje tega mogoče $amo dvoije: 1. da srbska diplomacija o vsem tem pakti-ranju med našo državo in Bolgarijo ni prav ničesar zvedela in vedela, iS.aC.Pa se. nam pr' zmožnostih g. Pašiča zdi skoro neverjetno, ali pa 2. da je Bolgarija sklenila, kot eksponent Avstrije s Srbijo samo za to vojaško alianco, da Srbijo oslabi, se na oslabljeno vrže in pokliče potem še Avstrijo kot povzročiteljico tega k — delitvi lahko dobljenega plena.
Da temu danes ni tako, se Bolgarija pač nima zahvaliti le velikim lastnim krvnim žrtvam, marveč v prvi vrsti pač premoči strategije srbskih vojnih veljakov, na drugi strani pa — Nemčiji. Kakor se pa lina Bolgarija za neuspehe zahvaliti Avstriji, tako se lina zahvaliti Srbija za svoje taktične uspehe ruski mobilizaciji, a v prvi vrsti odločnemu protestu Nemčije.
Danes namreč velja faktum. da le poraz grofa Berchtolda dne 17. decembra 1912 odločil državljanski, samostojni obstoj dan;' ije Velike Srbije.
Reklii smo že, da je bilo med Avstrijo in Bolgarijo dognano, da pride prejalislej do delitve Srbije, v prid obema že navedenima državama.
Kot fantom, ali pa recimo: taktično potezo naše diplomacije je danes smatrati, da se je pustil svet pred začetkom bolgarsko - srbskega spora varati, češ: Bolgarija stremi za tem razširiti se od Donave do Ad-rije. V resnici je stvar baš nasprotna: z belgrajsko sfero bi bila Avstrija zasedla tudi Sandžak in Severno Albanijo. S tem bi bila obkolila za nekaj časa Črno goro in le vprašanje
časa bi bilo ostajo, kedaj bi potem bila i Črna gora prenehala kot samostojna država.
Za 17. decembra 1912 je bilo vrhovnemu generalnemu štabu izdano striktno povelje, da imajo naši vojni zbori v Bosni pričeti z ofenzivo. To povelje je izšlo hkratu z pogajanji z Nemčijo za oboroženo pomoč proti Rusijli.
Da Nemčija takrat ni hotela iti z nami smo obrazložili pred dobrim tednom in povedali smo tudi, zakaj da tega ni hotela. Zanimivo pri vsem tem le tudi dejstvo, da sam prestolonaslednik in z njim vojni minister ob priliki njiju poseta v Berolinu nista bila v stanu izpremeniti diplomatične taktike rajhovskih diplomatov. Ves ta poskus je ostal neuspešen in mi smo morali doživeti eno najhujših di-plomatlčnlh zaušnic. Dana pa }e bila ta klofuta z Bismarckovo frazo, da ves Balkan ni vreden, da se žrtvuje enega samega pomerskega grenadirja. Te besede pa ni rabil morda nemški državni kancelar, odnosno tajnik, marveč sam cesar Viljem. Na to je to posebno odposlanstvo skušalo privesti Nemčijo do mobilizacije, ki pa se istotako ni izvršila.
Ta kategorična odklonitev podpore naši državi, je seveda našla mnogostranskega odmeva: Avstrija je bila prisiljena demobilizirati ob ruski meji, ker bi bila Rusija pač te-8ko še v naprej trpela kaj tacega, gotovo pa to smatrala kot izzivanje, oziroma casus belli. V Berlinu so na to sledile poročne slavnosti in Avstrija se jih ni udeležila. Zgodilo pa se to ni le radi navzočnosti carja Nikolaja, marveč radi Javno nastalega prepada diploimatičnega značaja med obema državama, t. pr. radi preprečitve vojnega pohoda v Srbdjo, diie 17. decembra 1912.
Naši državniki pa še niso mirovali. Zasnovali so pozneje še bolgarsko - srbski spor, hoteči se odškodovati nad prvini porazom. To pa seveda zopet ni v računih z nemško diplomacijo, ki je že kot taka sama obračala pozornost na Sofijo in na Dunaj, a imela še vrhu vsega ob svoji strani paznega soopazovalca Rumunljo. Nemci se na Dunaju zavedalo, da ie tudi vzrok rumunske igre z nami bita čuieča Nemčija, ki ne pripušča, da bi se naša država le za ped raizšlrila.
Vse skupaj pa je zopet enkrat ena onih žalostnih karakteristik našega avstrijskega državnega življenja. V »konstitucionelni« državi živimo, a konstitucijo — dela pet, šest oseb! (	—a.
V soboto, dne 6., 7., 8. in 9. t. m, se bode predvajal v Kino - „Idealu“ film
»Zaročenca*
po slovitem literarnem romanu Aleksandra Manzzoni. Predstave ob 3., 5., 7. In 9., v nedeljo ob pol 11. dopoldne.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Ah, gospod grof, kako si predstavljate to, da bi vas jaz pozabil? Kolikokrat sem pripovedoval temu otroku o najinem rešitelju ... Gilber-ta, to Je polkovnik d’ OrmoA, tisti.«
c c *°h’ <*a’ vem«. Je dejala deklica S svojim dražestnim usmevom, »tl-sti oficir ki nas Je iztrgal iz rok onih strašnih ljudi], ki so nas hoteli umoriti.«
»Kaji« je vzkliknil grof, »kaj, ta
ljubka deklica...«
»Je tista, ki jo je držala moja
uboga Marta v naročju, da, gospod
polkovnik.«
»Ah, res bi bilo škoda, če bi se
Ji bila zgodila nesreča.«
hii „	se	ie k mladeniču, ki Je
bližnjim:
Skem MbreSži«^aTt’ bil° na Valmij-s svojimi mobiiisti? " pridrevili tolpe norcev, ki vreči te reveže v kanal, češ dn ^ vohuni!«	so
»Saj je treba' vendar pogledati gospoda in gospodičoo«.
»Tak pomislimo! To je bilo pred dvanajstimi leti. Gospodična je bila takrat še dojenček«.
»Saj res,« je dejal mladi mož. smeje se. »In jaz, oče, sem bil šestleten deček.«
»Kaj pa mlada žena, ki je bila z vami,« Je vprašal grof z zanimanjem.
»Umrla je, gospod polkovnik,« Je odgovoril Florestan, in glas mu je zatemnel od žalosti. »Moja uboga Marta ni prenesla trpljenja in bede, ki smo jo imeli med oblego. Hirala je j še par mesecev, potem...«
Zamahnil je, kakor vdan v božjo voljo:
»In potem sem ostal sam s tem otrokom. Vsa moja radost je, gospod polkovnik in vsa mola tolažba. Vi, ki Imate že tako velikega sina, gotovo razumete, kal le to.«
»Sina nimam, v pravem pomenu besede d asi ljubi on mene kot svojega najboljšega prijatelja in jaz nje-ga kot svojega pravega otroka.«
»Da, oče,« je dejal resnobno mladi mož.
»Svojemu dragemu Zaku sem le očem: on ni d’Ormož, on je Rošegi, Pravi oče sem samo majhni deklici, srčkani deklici kakor je gospodična, samo malo mlajša je. Zdaj ji ie enajst let...«
In ko Florestan ni odgovoril ničesar v svoji zmedenosti nad tem, da je slišal spet izreči to ime »Rošegi«, ki je bilo že toliko časa pokopano v tajnosti njegovega spomina, je dejal grof prijazno:
»Prav srečen sem, gospod, da sem vas srečal, in da vas vidim zdravega ter vam morem čestitati, da
Nesrečna dežela.
Beljak, 3. septembra.
V prah nas teptajo, uničiti nas hočejo! če se predrzneš izpregovo-riti besedico v slovenskem Jeziku, te zasmehujejo in pretepajo. Kruh ti odvzamejo samo zato, ker si se pregrešil proti nemškemu - nacionalnemu programu s tem, da si se posluževal svojega materinega Jezika, Sole so nemške, in to celo v popolnoma slovenskih krajlih; snujejo Jih s tem namenom, da bi v njih slovensko deco ponemčili ter na ta način gradili nemško moč. Sodnijske obravnave se vrše v nemškem jeziku, na okrajnem glavarstvu in na pošti je vse nemško: uradovanje, napisi in tiskovine. Ravno tako je na davčnih uradih. Kamor mora ubogi slovenski kmet nositi denar. Nič boljše ni na železnici, ki teče po naših — še slovenskih tleh. Cejo na onih postajah, ki nosijo dvojezične napise, 'katere pa seveda lahko na prste seštejemo, ilovek nima pravice, da bi zahteval vozni listek v slovenskem Jeziku, že vnaprej ve, da ga bo nemški uradnik prav barbarsko rtahrulll in da v tem slučaju ne pride niti do listka. V vseh državnih uradih so razmere enake, namreč nemško - nacionalne. Trgovci so sicer prijazni s slovenskimi odjemalci, toda samo zato. ker imajo od njih interes, ker živijo od njihovih žuljev. Vzlic temu se Jim pa od zadaj smejejo. S pomočjo denarja, ki ga prejemalo iz slovenskih vrst vodijo oster boj proti Slovencem. 1 o Je nemška hvaležnost.
Beljjaška'okolica, n. pr. Jie slo-venska, a napisi so povsod nemški. Samoposebi se razume, da v Beljaku, torej v mestu, ravno tako kakor v okolici, ni ugledati niti enega slovenskega napisa. Pač pa Je v Beljaku nekaj italijanskih napisov! V kavarnah ni dobiti niti enega slovenskega časopisa, pač pa imajo veliko število italijanskih i — Ko si je pred kratkim predrzni! neki slovenski brivec postaviti na svojo brivnico poleg nem§kega tudi slovenski napis, so Nemci z vso silo nastopili proti njemu in če ne bi bil slovenskega napisa takoj odstranil, bi bili brivca uničili To, kar nam ni dovoljeno, to je dovoljeno Italijanom. Proti samo-italijanskim napisom nihče ne protestira. (Tudi tukaj se vidi nemško-lta-lijanska zveza.) Italijani to ugodnost seveda Izkoriščajo in se pridno naseljujejo v Beljaku in kupujejo in zidajo poslopja. V Italijanih ne vidijo Nemci nobenega strahu; Italijanom pustijo, da se svobodno razvijajo. Slovence pa zatirajo na vsej črti.
Narod slovenski, kolikor ga Je še ostalo v tel nesrečni koroški deželi, ki ie bila nekoč slovenska, je popolnoma preplašen, živi v strahu, ker mora toliko trpeti. Seveda je resnica, da se večina naroda tega ne zaveda; hlapčevstvo mu ie prišlo v kri in me-
so. Trudi se In trpi ter podpira svoje smrtne sovražnike. Če pride v slovensko vas človek, ki je količkaj gosposko oblečen, ima slovensko prebivalstvo skoraj strah pred njim in a ponižno pozdravlja: »Grliss Gott! e pa jim »gospod« odzdravi z »Dober dan«, ga debelo pogledajo in si mislijo, kako Je to vendar mogoče, gospod Je — pa govori slovensko. Saj Slovenci nimamo gospodov, sami hlapci smo hi reveži; gospodje so samo Nemci, kateri živijo y sreči in zadovoljstvu — take misli jim rojijo po glavi.
Bridke in žalostne so razmere, v katerih živimo koroški Slovenci, človek se mora vspričo teh razmer vprašati, ali nimajo državljanski temeljni zakoni prav nobene veljave? — Ali smo koroški Slovenci izročeni nemškim volkovom, ne da bi nas kdo branil? Ali Je za nas res že podpisana smrtna obsodba? In s kako pravico nas uničujejo?
Morda bo kdo dejal, kakor že neštetokrat, ne stokajte toliko, marveč si pomagajte sami! Tq Je že nekoliko res, toda. kako naj se koroški Slovenci rešimo s svojo lastno močjo, če smo prešibki, če nimamo za boj niti najmanj sposobnosti, če niti svojega Jezika nismo zmožni, če ne znamo slovensko brati če smo nepre-možni (skoraj sami revni kmetje in delavci): kako naj se rešimo, če gre v boj proti nam, slabičem, velika oborožena nemška vojska, kateri gre na roko naša avstro-germanska vlada?! Povejte nam, na kakšen način naj ge mi, koroški Slovenoi. samii osvobodimo, ko nimamo slovenskih šol in nam zato našo deco že v ljudskih šolah ponemčujejo, ko barbarski Nemci v zvezi z vlado lomijo v boju proti nam celo avstrijske zakone!
Neizpodbitna resnica Je. da pri teh razmerah sami pod nobenimi pogoji ne bomo v stanu zdrobiti verige, ki nas oklepalo v narodni sužnosči. Ker pa vkljub neprestanim tožbam od strani ostalih Slovencev, zlasil onih na Kranjskem, ni nobene pomoči, zato obupujemo. Nihče nam noče pomagati, niti naši krvni bratje ne, sami pa si ne moremo. Če gre še nekaj let tako naprej, bo lepa Koroška izgubljena za vedno; ostal bo samo še spomin na nekdanje dni.
Jaz pravim, dokler Ima narod le iskrico upanja, da se bodo razmere v Avstriji kdaj izpremenile, Je potrpežljiv, mirno prenaša vse udarce, upa
Klerikalna procesija.
Koj za pevci pa priinaha klerikalni jo župan, moško se s cigaro baha — on možak je dobro znan.
Kdor bi rad bil za župana, ta naj pride kar med nas, pred nami trese se Ljubljana,
pa bi se ne — kmečka vas.
Klerikalni župan.
Mi smo trdni kakor skala, blagor ljudstva nas skrbi, stranka naša bi propala — pa volilce damo mi.
Znamo razne sleparije, kadar nam za zmago gre, za pravico v prsih bije nam neustrašeno srce.
rj5»
Naraščaj.
Za županom pa maršira nadebudni naraščaj, kdor mladine vkup ne zbira, ta bi kmalu šel nazaj.
O mladina, to je nada, klerikalna je že zdaj, če že zdaj je, ko je mlada, bo ostala vekomaj.
(Dalje jutri.)
imate tako ljubkega otroka ... Ako bi vam mogel katerikrat s čim koristiti, človek nikoli ne ve, kaj utegne priti — obrnite se do mene, veselilo me bo. Kaj, vraga, tako stari znanci... stanujem pa v Varenski ulici.«
»Vem, gospod grof, tudi številko vem.«
»Pa bi me bili vendar prišli obiskat.«
»Bal sem se, da ne bi bil nevše-
čen.
»Oh, ne, ne... Ali ste še vedno pri gledališču?«
»Še vedno, gospod polkovnik. Stari umetniki kakor jaz se poslove Ie težko od deska, kjer so učakali minole dni svoj delež uspeha.«
»Pa to srčkano dete? Ali ste tudi njo namenili gledališču?«
»Oh, gospod polkovnik ... S štirinajstimi leti... in n'ti ne ... hodilo bodoče pevke še v Šolo. In potem ... poklic pevca ... pevke. sem hotel reči ..«
»Je zelo težaven, kaj ne da?«
»Ah. strašen, to vem jaz... in tako negotov!«
»Toda če Je č-Joveku sreča mila ... «
Gilbertine oči so se odprle pri teh besedah na široko, morda polne hrepenenja...
in Florestan le dodal naglo:
»Sreča, da ... in če ima mnogo, prav mnogo talenta.«
»Pa to še niti ne zadošča vedno.« je menil grof d’ Ormož.
»Slišiš. Gilberta. to ne zadošča vedno.«
»No, pa volje,« je odgovorila ona s svojim zvonkim glaskom.
Kar zabliskalo se Je v njenih temno modrih očeh. ko je rekla te besede.
In Zak de Rošegi. ki jo je opazoval. le vzkliknil, ves očaran po tej dekličini hrabrosti:
»Oh. gospodična, vam bo sreča mila. zakaj vam volje ne bo manjka-
lo.	kakor se vidi.«
»Hvala za prerokbo, gospod.« je delala ona s svojim vedrim smehljajem.
Pozdravili so se in se ločili: groT d’ Ormož in njegov sin sta odšla po bulvarju navzdol. Florestan in 011-berta pa navzgor proti KUnlank« rt-ski ulici.
In že le obsipala i >ala gsspoM na svokga očko z ’ i<ino novo *.oho vprašanj.
»Tore! sl bil že pri tem gospodu?«
»Da ... toda pred zelo davnim časom.« je dejal on z instinktivno zadrego.
»Zakaj mi nisi povedal?«
»Saj nisem mislil toliko časa na to reč... na to nevažno reč.«
»Poset pri polkovniku d’ Ormož tn vendar ni tako nevažna reč!«
»Saj ni bil poset,« le bleknil neprevidno.
»Kal pa ie bilo potem?«
»Hotel sem izvedeti...«
Je
»Kaj si hotel izvedeti?«
»Eh. no. vedel nisem... ali samec, oženjen ali vdovec.«
»Pa si izvedel, da ie oženjen?k
»Da.«
»S kom že...«
Florestana je oblil mrzel zno}.
»Ne vem več. s kom.«
»Pač. očka. veš ... saj ti je satr ponovil ime svoiega sinovca.«
»No. da ...«
»Ako se piše ta mladi mož Rošegi, to pomeni, da ie poročil grof <f Ormoft damo. ki je bila vdova Roše^ gilska.«
Ne. to ni bil več mrzel znoj.
Zdaj se je zdelo Florestanu. kakor da hodi po žarečem oglju.
»No. da ... poročil se je z gospo de Rošegi. A kal le tebi do tega?«
»Z gospo»de« —? Torei je plesnita? In ti veš to?... Vidiš da *e8 mnogo več. nego mi hočeš pri-znati — zakaj on ni rekel de Rošeg\ marveč samo Rošegi.«
■ Rošegi ali de Rošegi... še enkrat te prašam: kaj te to tako vzne mir ja? ...«
»Zanima me.«
»Oh!« je vzkliknil ves preplašen. »zakal neki?«
»Zato. ker je prav ljubeznjiv. ta gospod Zak de Rošegi.«
»Kaj! Tudi tega se spominjaš, da mu le Zak ime?«
»Kako se ne bi... Ali tebi ni povšeči ta mladi mož?«
(Dalje.)
in upa..! Toda, kakor hitro izgubi upanje v boljšo bodočnost, kadar se vrine vanj prepričanje, da verige ne bodo nikdar popokale, da hlapčevanju ne bo nikdar konec — takoj, ko se to zgodii — narod obupa. In kdor Je obupan, ta žvižga na vse predpise.
- Tega nam menda niti gospodje na Dunaju ne bodo mogli tajiti, saj so vendar izobraženi možje kar so pokazali posebno za časa balkanskih dogodljajev.
Avstrijski Italijani, katerim se niti od daleč ne godijo tako gorosta-stne krivice, kakor nam Slovencem, kličejo neprestano na pomoč Italijo, da bi Jih odrešila. Avstrijski Nemoi kaj radi prepevajo himno: »Die Wacht am Rhein«. In mi Slovenoi, oziroma Slovani? Koga naj kličemo mi na pomoč? Gospode na Dunaju?
Klicali smo jlih že toliko časa, da se nam je že skoraj Jezik posušil, a kljub temu naših obupnih klicev in prošeni nočejo upoštevati. Kaj naj torej storimo?
Še enkrat hočemo povzdigniti svoj glas: Dajte nam vsaj to, kar nam gre po zakonih 1 Zakaj Slovani smo se že naveličali narodnega zatiranja, Slovani želimo lepših in srečnejših dni!«
Braniti se hočemo do skrajnosti.
Slovenska zemlja.
Muta.
Znano je že javnosti, da je letos aprila meseca kupil en Slovenec nemško hišo na Muti, v kateri se je tudi nahajala gostilna. Slovenci smo to delo z velikim veseljem pozdravljali, če so jo ravno gospodje en malce zavozili., Pa naj nikdo ne misli, da zato, da je dobil Slovenec v roke nemško posestvo. Stvar je namreč Laka. En mesec poprej, predno je kupil Slovenec to nemško posestvo. Je prodajalec ponujal eni osebi pismeno za nekai tisoč kron ceneje, kakor se le sedaj kupilo. Če bi pa gospodje previdni bili, bi najmanje prihranili pet tisoč krone gospodu Vrhnjaku; toda to je bil generalni naskok brez načrta. No pa pustimo to pri miru. kajti vsak, ki brez misli dela, je goljufan.
Vsak si je pač mislil: sedaj bodo gospodje stvar popravili na ta način, da bodo skrbeli za takojšnjo otvoritev gostilne, v kateri bi se moglo ljudstvo shajati: toda kaj še? Kdo bi pa vraga potem v nemško gostilno tiodill Kaj nam ie mar slovenski rod, samo da se nam dobro godi. Ja, gospodje. take sramote ne smemo prenašati in temu mora biti enkrat konec. Zato bodemo tako dolgo dregali, da se zato poklicani faktorji zbudijo iz spanja. Pri nas se veliko govori, kaj se bode vse naredilo in iz tega govorjenja ne nastane potem — nič. Tako se je pred dvema letoma ustanovil v Vuhredu »Narodni svet«, katerega bi bil namen vse narodne zadeve reševati, toda ta »narodni svet« |e samo »bavbav« za naše nasprotnike, katerega so pa oni veseli,, ker v dveh letih niso mogli enega shoda sklicati. Mogoče se je narodni svet zato ustanovil, da sive megle razganja v zraku po Dravski dolini in brani, da toča marenberškim Nemcem koruzo ne potolče.
Koliko dela je in kaj bi vse »narodni svet« lahko reševal, navedem samo nekaj slučajev. Ali je znano gospodom odbornikom, kako je kupil posestnik Božič eno posestvo od Nemca iz Pernic, ki ga je pošteno opeharil. Kako bi se lahko kmetje v vseh zadevah informirali pri »naod-nem svetu«, a morajo hoditi v Ma-renberg k nemškim protestantom. Do sedaj smo imeli vsaj slovenskega notarja, a sedaj je tudi ta Nemec. Tukaj raste sedaj sama ržena zev in če to pustimo, bo vse klasje uničeno. Kako lahko bi v Marenbergu izhajal tudi en slovenski odvetnik, kateri bi bil tudi glavni steber za Dravsko dolino. Torei. gospodje odborniki v »narodnem svetu«, pustite megle v zraku in primete za plug.
izvajanjih je upanje, aa bi prišlo do ' zasedanja minimalno. Da je temu res talko, pričujejo tudi zadnji graški IV sti. Vlada, na čelu jii namestnik grof Clary, pač pričenja previdno raztezati tipalnike. a ime očividca pov-sodi računa le z enim: razpustitvijo deželnega zbora. Stranke, so se v svojih zahtevali zaletele, nakopale deželi velikanske dolgove, a pokritja za te bi bilo možno najti samo v no-jnih dokladah. To dovoliti, se boji ena kot druga. Zato hočejo razpust, nove volitve in nov deželni zbor. Svoje grehe hoče eden kot drugi ob času novih volitev sprati s slovensko obstrukcijo, vrhu tega pa še iz vsega kovati strankarsko politični kapital. Mnogo k razpustitvi pa naj ima pripomoči tudi smrt dež. odbornika dr. Robiča. Nemškim strankam samim je to dobrodošel povod, a tudi slovenska napredna stranka je izdala svojo sodbo. Po zadndi seji v Celju, in njenih sklepih, je slovenska inteligenca z dr. Vrstovškom brez vsakega zastopstva. Načelstvo narodne stranke za Štajersko ie mnenja, da slovenski inteligenci dr. Verstovško-ve zmožnosti niso prav nič zadovoljive. Kar nas na zadnji seji v Celju posebno veseli, je to, da se prične v kratkem — vsaj obljubilo se je tako — z intenzivnim naprednim, političnim delom.
Konjice. (Velikanski požar.) V noči na 2. t. m. je pričelo goreti v enem gospodarskih poslopij krčmarja Vezovnika. Požar se je po bliskoma razširil na sosedna poslopja, to tem bolj, ker so bila gospodarska poslopja po veliki večini še vedno z deščicami krita. V velikanskih pramenih so se dvigali ognjeni jeziki po okolici in užgali celo posestvo posestnika Vezenška. Vsled letečih ogorkov so bile v nevarnosti cele Konjice, zlasti pa tamošnji Narodni dom. Škoda znaša 10.000 K, a jo krije zavarovalnina. Pri gašenju požara so se prav posebno odlikovali knez Hugo Windischgratz, okr. načelnik Kupnik in okr. glavar pl. Leh-niann. Pomagali pa so tudi vsi ostali Konjičani. ki so bili do zadnjega pri delu in na straži. Zelo požrtvovalna je bila tudi požarna bramba, ki je delala z naporom vseh sil.
Pozive na lov proti zverjadi v Stubalpi pri Voltsbergu zbira urednik lovskega lista »Ilalali« Gustav Schuster. Poživlja vse lovce strelce da se udeleže tega lova. vrhu tega pa se obrača tudi do vojnega ministrstva, da mu leto dovoli, uporabiti tudi vojaštvo pri tem lovu. — Predpriprave vodi posebni deželni komisar.
Marenberg. Tukajšnji surovi nemčurji so napadli slovenskega orožniškega stražmojstra in ga tako močno pretepli, da sedaj leži. ImelJ so že dalje časa piko na njega kjer ni hotel po njihovih notah hajlati. Zato bodo ti zreli ptički kašo pihali. Marenberškim nemčurjem pa povemo, da Repatetz dacer ne sme več k slovenskim gostilničarjem službo opravljat priti, kajti zna se zgoditi, da bode začel slovenske gostilne s svojo tolno napadati
Štajersko.
Dne 7. t. m. vsi za.vedni Podrav-:I v Selnico na Dravi k Sokolski veselici!
Deželni zbor. Že v sredošnji številki »Dneva« smo podali čisto na kratko sedanje stanje našega deželnega zbora in dežele Po onih naših
Spominjajte se družDe sv. Cirila in Metoda.
Dnevni pregled.
Avstrijski generalni štab je menda ravno tako »izboren« kot avstrijska diplomacija. Ko so se v Bukare-štu določevale nove meje med balkanskimi državami, so se delegati posluževali avstrijskih generalštab-nih kart, češ, one so nepristranske in najbolj zanesljive. Sedaj se je pa pokazalo, da so avstrijske generalštab-ne karte ravnotako zanesljive, kot poročilo — Albanske korespondence« in slavnega dopisnika Wagnerja od dunajske »Reichspost«. Na teh kartah je naznačeno, da leži vas Su-kovo 6 kilometrov južno od Gjev-gjelije in samo tako so se mogli srbski delegati premotiti, da so privolili v to. da se meja med Srbijo in Grško začne pri tej vasi. Sedaj pa, ko se je sestala srbsko-grška mešana komisija, da določi mejo v detajlih, in na licu mesta, se je izkazalo, da leži vas Sukovo komaj en kilometer izpod Gjevgjelije. tako, da Gjevgjelija ne bi imela nobenega ozadja, ako bi bila meja taka, kakor je bila določena v Bukareštu. To uvidevajo tudi grški člani mešane komisije in so o tem poročali v Atene ter predlagali, da se je meja spremeni v smislu srbskih zahtev.	o.
Švab ne kapira. »Grazer Tag-blatt« pravi, da bo prva posledica srbskih zmag ta. da postane v Srbiji demokracija še močnejša kot je bila do sedaj, posebno, ker je padlo mnogo oficirjev in inteligence,, ki bi lahko pobijala demokracijo. Sevčila, Švabu to’rie ugaja, on tega ne kapira. njemu je simpatična vsegamogoispst militarizma in birokratizma in *ato z nekim pomilovanjem gleda na Srbijo. kjer ima ljudstvo vse pravice in ga nihče ne zatira. Pravzaprav pa Srbi lahko gledajo pomilovalno na Švabe, ki ne dajo ljudstvu nobenih pravic, temveč gospodari in zapoveduje oficirska in uradniška kapa, ljudstvo naj pa plačuje davke in molči. Sicer pa naj »Grazer Tag-blatt« nikar ne misli, da bo demokracija na srbskem pridobila na moči in veljavi, zato. ker je v vojni padlo toliko oficirjev in inteligence! Število oficirjev se bo na Srbskem kmalu pomnožilo, ker je ustanovljeno čez dvajset novih polkov in zato bodo sedaj sprejemali v vojno akademijo v Belgradu več slušateljev in najbrže ustanovijo še eno vojno akademijo v Skoplju. ali Srbija nima oficirjev zato, da bi oni tlačili ljudstvo, temveč zato, da v mirnem času učijo ljudstvo vojskovanja, v vojni Ka pa vodilo. Seveda, tena tudi ne bo kapi-ral Švab, ki je zaljubljen v militarizem in birokratizem, četudi vidi, da demokratična Srbija doseza sijajne uspehe, militaristična, aristokratična in birokratična Avstrij pa same — neuspelie.	o.
Sposobnost za pomorstvo odreka »Grazer Tagbiatt« Slovencem, katerih veliko število vendar živi ob morju in bodo gotovo bolj sposobni za pomorstvo kot Nemci iz — Tirolskega, ali pa iz kateresibodi avstrijske dežele, ker avstrijsko nemško ozemlje nikjer ne sega do morja. Tudi se jezi graški list, da so na slovenskem parniku, ki vozi med 1 rstom in Grljanom, na prvem mestu slovenski, potem laški in še-le na tretjem mestu nemški napisi. Vendar ne bodo nemški napisi pred laškimi, ko so Lahi vendar domače prebivalstvo v Trstu, med tem ko so Švabi samo doseljenci, ki jih največ vlada im-portira v Trst v razne c. kr. urade. Seveda, Švab bi hotel, da bi se bli-ščali tudi na slovenskem parniku na prvem mestu švabski, potem morda laški, kitajski in japonski in na zadnjem mestu še-le in še to prav majhni slovenski napisli. Švabu dalje ni prav, da se Nemci vozijo na slovenskem parniku in da zahajajo v slovenski Grljan v slovenski hotel. Reveži ubogi, kam bi pa hoteli hoditi na izlete iz Trsta, ko vendar ni nikjer nobene nemške vasi na Adri-ii? Morda bo pa prihajal od sedaj vsaj vsako nedeljo v Trst grof Zep-. Pelin in bo tržaške Svabcke vozil ( na svojem zrakoplovu na izlete v , njihov Schwabenland.	°«
i Tudi goriško učiteljišče, moško in žensko, je popolnoma slovensko. I med tem ko je učni jezik pri večini i predmetov na ljubljanskem učitelji-1 šču - švabščina! In vendar ima 1 slovenska ljudska stranka vso oblast v deželi in veliko večino v deželnem šolskem svetu! Kaj, ko bi nam »Slovenec«, ki sicer rad besediči o narodnosti, razložil, odkod ta anomalija, da imajo goriški Slovenci, ki nimajo večine v deželnem zboru —- četudi bi jo po pravici morali imeti — več pravic na šolskem polju kot Slovenoi na Kranjskem, kjer ima slovenska ljudska stranka absolutno večino v deželnem zboru in veliko večino v deželnem šolskem svetu? Ponavljamo, kar smo rekli včeraj: da bo morala hoditi mladina s kranjskega kmalu študirat — v Gorico, s časom pa tudi v Trst, ako se bo hotela izobra ževati v maternem ieziku. o.
»Iz koroškega vllajeta« (Au-s dem Wilajet Karnten). Pod tem naslovom je izšla knjiga, ki obsega 278 strani in jako pregledno karto. Stane samo 2 kroni. S to knjigo naj bi se svetu pojasnile krjvice. ki se gode Slovencem na Koroškem. O teh krivicah se je že mnogo pisalo. (Prim. naš današnji drugi članek.) Knjigo je izdalo slov. pol. društvo za Slovence na Koroškem. Iz te knjige se vidi, da naslov »vilajet« za nekatere avstrijske pokrajine nikakor ni pretiravam Svet bo strmel, ko bo vse to čital. Knjiga je spisana v nemščini, ker je namenjena širšim krogom v državi in izven države. Vsekakor bo pa tudi zanimala tudi vse nemščine zmožne Slovence, p. t. uredništvom slovenskih listov pa bo služila v zanesljivo informacijo, eventuelno v uporabo. Knjižico svojim čitateljem priporočamo. Dobiva se pri »Kat. političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem«, Celovec, Pavličeva ulica 7, ali v »Katol. Bukvami« v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi 2 kroni, po pošti 2 kroni 10 vin. Ne smemo pa zabiti, da se vsakemu narodu gode krivice le zato, ker jih prenaša. Imamo zakone in po zakonu bi morali dobiti pravico. Žal, da bi se koroški politiki in poslanci S.
L. S. morali potrkati spokorno na prsa in priznati: mea culpa. S klerikalizmom reševati narod — se pravi ubijati ga. Žal, da moramo to pribiti ob tei knjigi.
Mesto brzojavnih pozdravov — male darove! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima svojo letošnjo veliko skupščino dne 6. septembra v Domžalah Na ta dan zbero se zastopniki podružnic in razni prijatelji družbe k posvetovanju v prid našega milega naroda. Mnogo jih je pa, ki se iz raznih ovir ne morejo udeležiti skupščine, a so vendar v duhu pri njej. Prosi se, da se brzojavnih pozdravov ne pošilja v Domžale. škoda za denar. Mesto teh naj pošlje vsak rajše družbi kak dar po položnici ali poštni nakaznici. Zadnja leta prihajali so taki denarni pozdravi že redko. Popravimo ta nedostatek letos.
Romantična Divaška vilenica
(Cesarjeviča Rudolfa jama) bo v nedeljo dne 7. septembra ob vsakem vremenu čarobno razsvetljena v vsili njenih prostorih od 2. do 6. ure po-poludne. — Mnogo jih je. ki niso še obiskali to jamo a sedaj se nudi vsa-komu prilika poleteti v Divačo, da si ogleda raznovrstne divno bleščeče skupine kapnikov, ki jih krije ta naš podzemski dan. — Vstopnina za osebo znaša 1 krono. Jama ie oddaljena 20 minut od postaje Divača.
Podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda v Domžalah poživlja ponovno vse one. ki reflektirajo na kosila ob priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah dne
8.	septembra 1913, da takoj naznanijo svoj cenjeni naslov, da se jim do-pošlje pravočasno potrebne znake.
Dom na Vršiču pri Kranjski Gori vabi vse prijatelje slikovite Trente, da si jo povodom žegnanja v Trenti dne 7. in 8. t. m. ogledajo vsaj iz viška. Dom bo ob tej priliki z vsem bogato preskrbljen. Vreme je sedaj v visoki Gorenjski in Goriški krasno.
Iz ijudskošolske službe. Abslov. učiteljski kandidat Henrik Zupančič je imenovan za prov. učitelja in voditelja na enorazrednici v Slapu, okraj Postojna; bivši prov. učitelj na ljudski šoli v Loškem potoku Ciril Vizjak je imenovan za prov. učitelja-voditelja na dvorazrednici v Vremah.
Ogenj. Pred nekaj dnevi je izbruhnil ogenj pri posestniku Josipu Primožiču iz Zasipa pri Zg. Gorjah in je vpepelil hišo in gospodarsko poslopje s krmo vred. Kako je ogeul nastal, še ni znano. Škoda znaša okrog 5000 K. ki pa je krita z zavarovalnino.
Smrtna nesrečam 601etna kajžar-jeva žena Uršula Trlep iz Čužne vasi pri Trebelnem je dne 27. p. m. nakladala seno. Pri tem je bila tako neprevidna, da ie padla z voza in si zlomila hrbtenico. Drudi dan nato je vsled zadobljene poškodbe umrla.
Poskušena tatvina. Koncem preteklega meseca S/? je splazil neznan tat ponoči skozi odprto okno v pisarno zdravstvenega zavoda Rikli na Bledu in se je lotil železne blagajne. Ker pa se mu vlom vsled pomanjkanja orodja ni posrečil se Je tat zadovoljil z enim parom rumenih sandal v vrednosti 8 K na kar Je pobegnil po isti poti, kakor je prišel v pisarno. Kakor se lahko sodi po stopinjah, je bil tat bos.
Raz drevo ie padel te dni pri nabiranju drv lOletni Janez Stupica iz Kota. Pri tem si je zlojml levo
r°k°Železnlška nesreča na Angleškem. O včerajšnji nesreči pri Ais-gilu se še poroča: Ko se je zgodila nesreča, je vladala egiptovska tema in povrh je močno deževalo. Nbki sprevodnik prvega brzovlaka je opa zil luč drugega in je pohitel, da zbudi speče potnike. Par trenotkov nato ie bila nesreča že gotova. Stirie va-
goni so se takoj vneli in več oseb’ je poginilo v plamenu. Odigrali so se strašni prizori. Do večera so potegnili štirinajst mrličev izpod razvalin, med njimi sedem žensk in več otrok. Zadnji sprevodnik prednjega vlaka se je nadčloveško trudil, da bi preprečil nesrečo. Ko se je njegov vlak ustavil, je pohitel po progi nazaj, neprenehoma vihteč svetilko. Polagal je pokalice na tir in storil, kar je le mogel, da bi zvabil pozornost strojevodje nase. Ali bilo je vse zaman. Nihče ga ni opazil. Vlak ie zdrdral mimo njega in prihodnji trenotek se je zavrtal v prednji vlak. Katastrofa je bila gotova.
Velika avtomobilska nesreča. Dne 2. t. m. je na malem Sv. Bernardu ponesrečil avtomobil, na katerem so bili 4 Amerikanci, neka gospa Duer, njen sin, gospa Sifch in šofer. Vsi štirje so hudo poškodovani, zlasti obe ženski. Avtomobil je padel 200 metrov globoko in je ves razbit.
Hiša se ie razsula. Kakor se iz Londona poroča, se je dne 2. t. m. porušila v Dublinu velika hiša. Do jutra so potegnili sedem mrtvih in 12 težko ranjenih izpod razvalin. V razvalinah sesute hiše je nastal ogenj, ki je obteževal reševalna dela. Pod razvalinami je še 27 oseb.
Železniška nesreča v Ameriki. Blizu Wollingforda v Connecticutu sta dne 2. t. m. trčiia dva prenapolnjena brzovlaka vase. Dva spalna vozova sta razbita, tretji je padel čez nasip. Nesrečo je baje povzročila gosta megla. Število mrtvih pri nesreči znaša osemnajst. Razun tega je šestdeset potnikov ranjenih, med njimi nekateri smrtno.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
* Tudi zaslužek ali: Maksim Gorki v dveli osebah. Pred nedavnim časom se ie izprehaial po Parizu Maksim Gorki. Kar zagleda na zidu plakat, ki je za isti večer naznanjal njegovo predstavo:	»Nočni
azil.« Kaj ne. saj to ni nič čudnega, in tega bi niti pripovedovati ne bilo potreba. Toda ni tako. Na plakatu so bile besede, ki so za Gorkega pomenile pravo presenečenje, če tudi »špas«. tega se ne ve. Na plakatu je namreč stalo pisano, da bo v gleda-lišču nastopil avtor igre sam. tedal Maksim Gorki. Ni vrag, da bi Gorki. ki ie to-le čital, ne bil ostrmel: Maksim Gorki bo nastopil v gledališču. tako ie pisano. Maksim Gorki to čita in niti pojma nima o tem. da nastopi, niti mu morda ni znano gledališče, kjer bo nastopil brez svoje vednosti in volje. Kako rešiti uganiko, kaj za tem tiči? Ni premišljal dolgo
— kupil je zvečer vstopnico in šel v gledališče, da se prepriča, kako bo nastopil in se klanja! na odru gledalcem. Sedi in gleda. Igralo se je izvrstno in na konci poslednjega akta nastopi tudi Maksim Gorki, ki je sedaj še vedno sedel med gledalci in gledal in se čudil Maksimu, ki se je priklanjal na odru — v silno dobro izdelani maski Gorkega. Občinstvo je ploskalo in »Gorki« na odru se ie uljudno zahvaljeval, da ie tako navdušeno sprejelo njegovo igro. Ko je bilo vsega konec — le šel pravi Gorki za kulise in ie prosil za razgovor z drugim »Gorkim«. Sedaj ie pa začel drugi Gorki prositi, da bi se mu prizaneslo in odpustilo...
Bil je angažiran, da bi predstavljal avtorja in v resnici predstavlja danes Gorkega, jutri Shawa. drugič Sudermana. Je oče rodbine in ta umetnost je njegov edini vir dohodkov. — Neki list pristavlja, da se ne ve. če sta se Gorka prijatell-sko razšla. Mislimo da. ker Gorki ve. kaj ie beda in ni zmožen odjesti komu kruh.
* Baronesa. ki se ie poročila * mizarjem. V Kapošvaru se ie sklenil te dni zanimiv zakon. Baronesa Eli-za Brownova iz Budimpešte se Je
omožila z mizarskim pomočnikom Legenyejem. Nevestin oče. baron Brown ie bil oskrbnik kraljevih posestev. Njegova soproga ni hotela nevesti dovoliti, da vzame samo delavca. Duhovita deklica pa si Je znala kmalu pomagati. Mizar je pobegnil z njo v Reko in ko so Ju tam prijeli. sta pobegnila znova. Sedal so stariši s celo zadevo nekako bolj za^ dovoljnf in baronesa Hna svojega možička — mizarja.
* Zadnje »tene panamskega kopa. V kratkem bo dovršeno eno največjih del moderne tehnike. Panamski prekop bo gotov. Te dm po-dirajo že zadnje odre. ki so jih rabil! pri stavbi. Pomen tega prekopa bcf tako velik, da so tik pred otvoritvijo zaradi njega nastale nevarne razmere — v Ameriki.
* Na dnu pri Port Arturju. Tajnik japonskega konzulata v Char-binti Sučkio se je izrazil napram nekemu Rusu. da iščejo Japonci v morju pri Port Arturju, kjer se je po-, topila vojna ruska ladja »Petropav-lovsk« za časa poslednje vojne med' Rusi in Japonci, ne samo rusko bla-gafnico, v kateri je baje milijon rubljev, ampak tudi slike umetnika Vereščagina. Tedaj je bil na križarid
,PetropavIoysk« admiral Maikarov. Slavni ruski slikar Vereščagin in 576 piož. Pri izpadu dne 13. aprila 1904 5e zadela ladija ob mino in se je potopila z moštvom vred.
* Umetnost v Ameriki. Največji del umetniških tvorb, ki jih porabi Amerika, se dovaža iz Evrope. Slike. sohe itd. se neprestano dovažajo starim jankejem iz starega sveta. Ker se plača od teh predmetov v Ameriki davek, se lahko izračuna, koliko plača Amerika za evropsko umetnost. V letu 1912. je dosegla cena umetniških del, ki so prišla iz Evrope, višino 304 milijone kron. Največ umetniških del pride v Ameriko iz Francoskega. Skoro več nego tretjina. To umetniško uvažanje pa se stopnjuje od leta do leta.
Slika. Sedanji papež je najbolj dobrosrčen človek na svetu. Nikomur ne zna ničesar odreči. Komaj se jc njegovo telesno stanje nekoliko zboljšalo, že je tu cela vrsta slikarjev s prošnjo, da bi ga smeli slikati. Papež seveda tem prošnjam vedno ugodi. Medtem, ko čita, podpisuje in govori s kardinali, ga lahko slikarji ovekovečujejo. Eden izmed teh slikarjev ga je oni dan »ovekovečil« strašno čudno. Papež ni bil nikomur podoben. To ni bila slika, to je bila packarija. In vendar je oni slikar s pomočjo nekega znanega kardinala naprosil papeža, naj mu napiše pod sliko kak verz iz sv. pisma. Papež se Je nekaj časa obotavljal, nato pa je vzel pero in je napisal: Iz evangelija sv. Matevža:	»Kaj se bojite! Jaz
sem!« Sledil je nato njegov podnis.
* Denarna kazen za samomorilce. V mestecu Romihe v Bretaniji na Francoskem imajo lep ribnik. Okrog in okrog so zasajene vrbe in ličje. Globoki tolmun pa je bil zavarovan s topoli. Romantičen mir, ki je plaval nad ribnikom in oddaljenost ribnika od človeških bivališč sta vabila k sebi leta in leta kandidate in kandidatinje samomora, ki se jim je svet prignusil ali ki so bili nesrečno zaljubljeni oziroma zaljubljene. Ti oziroma te so prišle dvajset milj daleč, da bi s skokom v ribnik končali syo-' jo nesrečno življensko pot. Ker so v poslednjem Času v razmeroma kratki dobi skočili v ribnik trije obupanci, in utonili v njega hladni vodi, je občinski svet mesteca Romihe sklenil, ori svoji seji, da se prepovedo tam samomori: nekega jutra nato so opazili sprehajalci na robu ribnika napis: »Prepovedano je skakati v samomorilnem namenu v ta ribnik! Kdor se bo protiviJ temu ukazu, bo kaznovan z denarno globo!« — Ta prepoved le imela čudovit učinek, zakaj od onega časa se ni izvršil v ribniku niti eaen slučaj samomora.«
sDfana,
— Vsa mestna poslopja bodo okrašena v soboto in nedeljo z zastavami na čast naprednemu slovenskemu učiteljstvu in slovanskim gostom. ki se udeleže slavnostnega zborovanja učiteljstva v proslavo 25 leMce združenja jugoslovanskega učiteljstva v skupno zvezo.
— Tiskarski škrat nam je včeraj ponagajal in moramo popraviti in pojasniti, da se vrši slavnostno zbo-
uč.it(?1}stva v nedeljo dopoldne ob pol desetih v veliki dvorani »Narodnega doma«.
— Veliko kunštnih besed se je
izpregovorilo na katoliškem shodu — recimo: Brejc je podal novo soci-jološko razlago o postanku jezikov; dr. Šušteršič je podal analizo kranjskega srca. ki je prekipevalo v pesmi: Marija, k tebi uboge reve itd.; tudi sodnik dr. Lavrenčič Matija je govoril; dr. Zajc tudi in sicer o — delavskem vprašanju; in še več drugih je govorilo — ampak težko je zinil kdo tako brihtno in globokoumno besedo, kot dr. Srebrnič. Kaj pa je povedal: O nič druzega kot to, da je slovenski tisk. ki razkriva laži in hinavščino duhovščine v ojnicah in in-tAUm! saeri židovskega kapitalizma.
'do hZ mtneKa' ki-ie imeI tako radodarno roko za prireditev evharističnega kongresa na Dunaju?') in da zidovski kapitalizem to časopisle direktno ali indirektno po svojih hlapcih dirigira. Torej:	slovensko
napredno časopisje dobiva podporo od židovskega kapitala. In slovenski napredni žurnalisti so hlapci Židov. Te besede katoliškega govornika pa niso samo kunštne. temveč tudi tako nesramne, da jim kličemo: pfuj.
venski °Jn?Kai mI« — kliče Slovensko ljudstvo na Koroškem
Dovsod ob mejah. J svolih stiTkah Pred narodnimi nasnrnmm- t i Je bilo konstatirano na kat rX shodu v Ljubljani. In veste £ '??m Jo klerikalci v svrho pomoči: Terse" Jflavi hodijo koroškim Slovencem Predavat o pomenu sv. Rešnjega Telesa. Pa naj še kdo reče. da ni to izvrstno sredstvo.
— Vatikanskemu vjetnlku Pjju Je v Vatikanu boli dolgčas, kot je odo kakšnemu drugemu paoežu-
vjetniku. Da ga razvedre. pojdejo katoliška športna društva prirejat v Vatikan več vaj. kakor poroča »Slovenec«. Torej se mislijo »Čuki« tudi v Vatikanu naseliti.
— Vsled predvčerajšnje notice o 10 K in 23 K. ki sta jih plačali dve stranki je dr. Pegan hud; ravno tako neka branjevka.
— Sokolski zlet na Vrhniki obeta biti jako dobro obiskan. Niti v telovadnem oziru, niti po udeležbi Sokolstva ali drugega cenjenega občinstva ne bo zaostal za tako dobro obiskanim sokolskim zletom, ki je bil v Novemmestu.
— V nedeljo na Vrhniko! Poseben vlak na Vrhniko bo vozil iz Ljup-ljane ob 9.10 zjutraj in z Vrhnike ob
10. uri zvečer. Pa tudi drugi redni vlaki so jako pripravni in Imajo najlepšo zvezo proti Ljubljani in proti Trstu. Posebni vlak pa omogoča tudi Dolenjcem zvezo.
— Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1913/14 v torek, dne 16. septembra dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in naj prineso s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šole. Sprejemni izpiti bodo v sredo, dne 17. septembra. in sicer pismeni zjutraj ob osmih, ustni popoldne ob treh.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca avgusta 1913 sledeči promet i. s.: I. Prejemki, a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 524 K 13 v. 2. Prispevki podružnic i. s.: Kranjska 1916 K 37 v Štajerska 2369 K 56 v. Koroška 10 K, Primorska 1785 K 05 v. N. Avstrijska — K — v, skupaj 6080 K 98 v. 3. Razni prispevki 3341 K 80 v, skupaj 9946 K 91 v. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obrambni sklad K 1489 60 vin., skupaj 11.436 K 51 v.
11. Izdatki, a) redni izdatki, 1. Plače, remun. učit. osobju. razni računi itd. 17.043 K 89 v, b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1489 K 60 v, skupaj 18-5j33 K 49 v, torej primanjkljaja 7096 K 98 v. — Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa. dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
— Podružnica v Tomaju je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 12 K 71 v. Tamošnje pevsko in bralno društvo »Tomaj« je ob izletu v Štorje nabralo na dražbi ene smod-ke v gostilni g. učitelja Bekarja vsoto 12 K 71 v tolikemu uspehu te dražbe pripomogla je posebno znana rodoljubka ga. Cromova iz Trsta.
— Kolesarska dirka, ki Jo priredi dne 14. septembra društvo klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« je od deželne vlade dovoljena. Vabijo se vsi člani kakor tudi interesentje, da se udeleže sestanka v danes 4. t. g. v restavraciji Narodnega doma v svrho natančnih informacij. Sestanek se vrši ob 9. uri zvečer.
— Jesenska nogometna sezona. Dočim so po drugih mestih otvorili jesensko nogometno sezono pretečeno nedeljo, se oficijefno otvori v Ljubljani na praznik dne 8. t. m. in sicer s tekmo med »Croatio« iz Zagreba in rezervo ljubljanske »Ilirije«. »Croatia« nastopi v pondeljek pr-vokrat y Ljubljani. To moštvo je naj-brže enako močno kot rezerva ljubljanske »Ilirije« v sedanji njeni sestavi. Zato bo ta tekma gotovo zanimiva do konca. V tej Jesenski sezoni namerava »Ilirija« prirediti v Ljubljani še več drugih jako zanimivih tekem in se tozadevno že pogaja z različnimi hrvatskimi, graškimi in celovškimi klubi. Obeta se nam torej prav žvahna jesenska nogometna sezona.
— Vrtna veselica pevskega društva »Slavec« se vrši v pondeljek (praznik) 8. t. m. na vrtu restavracije »Novi svet«. Marija Terezija cesta. s petjem, plesom, kegljanjem na dobitke in drugimi zabavami. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 14. septembra.
— Nesreča pri slamoreznem
kletni posestnikov sin Ivan Ritnik iz Karolinške zemlje si je te
cf,r1™-„PSškodoval na slamoreznem stroju desno roko.
n~ fj^vo .nP~° si Je nasadi! na ograjo Dletm kleparjev sin Ludovik Volmut. ki ie padel pri nabiranju češpelj z drevesa. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico.
— Košček železa ie padel v desno oko te dni med delom 30letnemu žagarskemu delavcu Jakobu Bergantu. Moral je iskati zdravniške pomoči v bolnici.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Urbanc, hiralka. 32 let. — Mariia Novak. posestnikova hči. 3 leta. — Lovrenc Jekovec. tovarniški delavec. 50 let.
.. ~' »Zaročenca« (Promessi spo-si/. Krasen velezanimiv film po romanu Aleksandra Manzonija se pri-
števa med prve umotvore na polju kinematografije. Krasna velefina oprema, slikovite noše ter fino sestavljena uprizoritev, dosegla Je odobravanje vsakega umetnika strokovnjaka. ki ie imel priliko videti ta umotvor. Pretresujoči so prizori divjanja kuge v Milanu. Čutimo in slišimo grozepolno vpitje in smrtni boi nesrečnih žrtev te grozne bolezni. vidimo kako duhovniki prinašajo zadnjo tolažbo nesrečnežem, in kako jim zdravniki neustrašeno lajšajo bol; dalje vso revščino, nadlogo. lakoto. smrt in grozepolno delo grobo-kopov. Dejanje se vrši po romanu v slikovitih pokrajinah od Lago dl Como. Monzi in Milanu. Igrajo najboljši italijanski umetniki. Ta slika se predvaja v »Kino-Idealu« od sobote 6. do torka 9. Dostopna tudi šolski mladini. Cene razven II. prostora za 10 vin. zvišane. Predstave ob 3. 5. 7.
9.	V nedeljo in pondeljek tudi ob pol
11.	dopoldne. — Danes specijalni večer: 1. Lov na kače. (Naravni posnetek.) 2. Model. (Amerikanska dra-ma.) 3. Pomlad prihaja. (Amerikanska humoreska.) 4. Kje je Bussy? (Nordiska veseloigra.) 5. Pod različnim podnebjem. (Amerikanska la-halska drama.) 6. Morska podgana ali »Ples na vrvi čez morje«. (Drama v 3. dejanjih. Danski umetniški film.) — Samo od 7. zvečer. 7. Moj služabnik je prebrisan. (Italijanska veseloigra.)
Trst.
V pojasnilo. Da ne bo nesporaz-umljenja. naj konštatiramo. da one breztaktnosti proti »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«, o kateri je poročal »Dan«, ni zakrivila »Edinost« kot taka. temveč neki posameznik, ki je sploh vse homatije. ki so v zadnjem času nastale, povzročil, za kar bo tudi posledice nosil. Nedeljsko poročilo obsoja vse vprek, ne samo delavci. temveč tudi merodajni gospodje pri političnem društvu, ki so prizadeti organizaciji in prizadeti osebi zagotovili popolnega zadoščenja. »Edinost« je tudi naknadno prinesla poročilo o govoru tov. Mraka, ki je govoril v imenu Z. J. Z. Toliko naši javnosti v pojasnilo.
Slovenska trgovska šola (s Pra_ vico javnosti) v Trstu. IV. šolsko leto. Sola obstoji iz 2 trgovskih letnikov in enega pripravljalnega. V 1 letnik se sprejemajo učenci, ki so najmanj 14 let stari in ki so absolvirali meščansko ali srednjo ali 8razredno ljudsko šolo ali pripravljalni tečaj kake druge trgovske, šole. Kdor nima te šolske predizobrazbe, dela izpit
čez sledeče predmete:	slov. jezik,
računstvo in geometrijo, zemljepis.
prirodopis in fiziko. V II. letnik stopijo lahko učenci, ki so absolvirali I. letnik na kaki drugi trgovski šoli. V pripravljalni letnik se sprejemajo učenci, ki so dovršili 13. leto in absolvirali vsaj I. razred kake meščanske šole. Vpisnina (za nove učence) K 5. prispevek za učila (za vse učence) K 4. Šolnina za trgovske letnike K 200. plačljivih v mesečnih obrokih (t K 20. za pripr. letnik K 80. Šolnine se revni učenci lahko deloma ali povsem oproste. Ako se oglasi vsaj 20 deklic, se otvori I. letnik dekliške trgovske šole za učenke, ki so dovršile meščansko ali kako tej sorodno šolo; ako se tega števila ne doseže, se uvrščajo deklice v deškj razred. Šolnina I< 200. Vpisovanje se vrši 16. in 17. septembra od 9. do 12. in 3 do 6. -ure V novih modernih prostorih, ul. Stadion 21 I. Za zunanje učence preskrbuje ravnateljstvo glede primernih stanovanj. Nadaljnje informacije se dobe pri g. J. Ulčakarju ravnatelju, Trž. pos. in hranilnica! Trst. Ravnateljstvo.
Blamaža tržaške komore. V pričetku naj povemo, da se je italijanska kamora zelo zanimala za shod. ki se je vrši! v ponedeljek v »Nar. domu«. Kakor hitro je bilo objavljeno v slovenskih listih, da se bo vršil ta shod. na katerem hočejo tudi Slovenci izpregovoriti ter zavzeti svoje stališče napram namestništvenim odlokom, so začeli hujskati Italijanski listi ter zmiriatl Slovence, kakor znajo pač le oni. V tem hujskanju sta se posebno odlikovala »Piccolo« in »La Vita«. Ta shod iim je bil trn v peti. Kamora ie bila Prepričana, da pridejo na tem shodu na dan vse krivice. ki se godijo Slovencem v Trstu vsled protežiranja tisočev priseljencev iz Italije, ki izpodjedalo domačemu kruh. Italijani dobro vedo. da so Slovenci najbolj prizadeti, zato so že vnaprej pričakovali, da jih bo sklican shod v »Nar. domu« razkrinkal in jim postavil krepko zavoro pri niihovem krivičnem in nepostavnem postopanju. — Da bi vsaj deloma pokrili in zadušili ta sklican slovenski shod. so zabobnali v svojih glasilih. da priredijo tudi oni iaven shod v gledališču »Fenice«. Sklice-vateli shoda pa ie bilo en0 najbolj zagrizenih italijanskih kamoraških društev, namreč društvo »Patria«. Ta shod ie bil sklican na torek, torej
en dan do shodu v »Nar. domu«. — Prišel je pondeljek. V »Nar. domu« ie bila dvorana natlačena, shod impozanten in manifestacija po dokončanem shodu sijajna. O tem se ie ie poročalo v listih. Tako impozantnega shoda ni pričakovala italijanska kamora. Kamcraškim glasilom je kar zaprlo sapo. Italijanski listi (ki opišejo drugače vsako dlako) so postali silno redkobesedni o tem shodu. Le »Corriere Adriatico« je pov. dal resnico. »Piccolo« je stisnil iep med noge in ie napisal o vsej slovenski manifestaciji kakih 50 vrst. in še to so bile same laži in zmerjanje. Bog ne daj. da bi zvedeli v Italiji resnico. No. klavrna ie morala biti v ponedeljek laška kamora. a kaj zato. šal je naslednji dan torek, in tu bo imela priliko ona, da povzdigne svoj glas na javnem shodu v gledališču »Fenice«. (Za ta shod so tako bobnali, kakor klerikalci za katoliški shod.) Prišel je torek. Ob določeni uri (8. zvečer) so se pomikale gruče proti gledališču. In te gruče so bile po večini gruče Slovencev. Hoteli so tudi oni na shod. da čujejo na lastna ušesa. kako se bo tam govorilo proti odlokom, ki so izdani popolnoma postavno. Govoriti proti postavno izdanim odlokom ni lahka reč. zato je Slovence zanimalo. Toda vraga! V dvorano ni smel stopiti nihče brez povabila. Ustrašili so se nasprotnikov ter si niso upali držati javnega shoda. — Tisti, ki niso smeli v dvorano. so čakali zunaj na trgu. — V dvorani se je nabralo kakih 100 golobradih mladičev (mazinijancev). Predsednik je otvoril shod ter je vprašal, kdo želi besedo. (Določenega poročevalca za ta shod torej ni bilo.) Med temi mladiči se je vzdignil drž. posl. Gasser. ital. liberalec, ter prosil za besedo. (Da reši te ljudi iz zadrege.) Gasser je začel napadati vlado, namestništvo in — dr. Wil-fana. Očital jim je brezsrčnost. — Nato ie dobil korajžo neki dr. Mato-sel (čuden Italijan!) in je začel govoriti v imenu mladine (!); povedal je. da se mora tudi mladina zavzeti za svoje brate. Na koncu še par fraz.. — Nato pa se ie oglasil še nekdo. namreč neki Honig. Nemec. (Koliko so mu dali?) Ta nemška reva je povedal, da ie prepričan, da kakor so šli Nemci na roko Italija«-nom pri zadnjih deželnozborskih volitvah. jim pojdejo tudi sedaj. (Joj! joj!) In potem je bil konec.
Golobradi zborovalci so šli na ulico. Vseh skupaj je bilo kakih 150. Ne-kaj jih je namreč prišlo v dvora’1', med shodom.) Teh 150 junakov ie začelo peti neko laško pesem. A niso je še izpeli, že so jih prekričali pred gledališčem zbrani Slovenci in tržaški Italijani (1). ki so čakali nanje. Povdarjamo. da je bilo nasprotnikov teh zagrizenih kamorašev gotovo kakih 20krat več. Slovenci in tržaški Italijani, ki so bili v tako večji množini, so tem izzivačem zaprli pot. nato pa jih je še policija razgnala na vse vetrove. Dosti opravka ni imela, ker ni imela s kom. Večina pa je še dolgo klicala: Trieste ai Trie-stini. Trst Tržačanom! Zagovornikov regnikolov pa ni bilo nikjer. — Tako se je torej resnično dokončalo. Kamora se Je s tem shodom zopet enkrat pošteno blamirala. Jasno se je pokazalo, da je pri Italijanih le par kričačev (kakor slo očitali Slovencem); velikanska večina tržaških Italijanov pa stoji na ravno istem stališču, kakor Slovenci, namreč: Trieste ai Triestini. Trst Tržačanom! Pa tudi vlada se je lahko prepričala na lastne oči, da je na italijanski strani le kopica komedijantov, ki nasprotuje namestništvenim odlokom zgolj iz svoje nezrelosti. Videla je lahko na lastne oči impozantno slovensko manifestacijo. Naj primerja! — P. s. Današnji (sreda) »Piccolo« ie napisal o tem polomljenem kamoraškem »shodu« skoro pet kolon. (Njegovim čitateljem želimo dober tek.) Od jeze zaradi te polomije je tako napadal vlado, da je bil zaplenjen na sedmih (!) mestih. — To ie dobil »na vrh«.
Samomor v gostilni. Zvečer okoli devetih je prišel v gostilno v ulici del Ponte št. 16 mladenič. Po obleki bi menili, da je težak; človek bi mu prisodil okoli 25 let. Mladenič je sedel k mizi in si je naročil pol litra pive. — čez kakih dvajset minut je opazila neka družba, ki je sedela blizu one od mladeniča zasedene mize, da mu je slabo. Nekateri so stopili do njega, da bi mu pomagali. Odkod prihaja slabost? Močan duh fe-nikalne kisline je razrešil vsa ugibanja. Mladenič je izpil strup in zvijal se ie v neizmernih bolečinah. Poslali so takoj po zdravnika. Pa ni mogel ničesar opraviti. Dal je pripeljati nesrečneža v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Ime samomorilca sc ni moglo še izvedeti. Tudi vzrok sa- ■ momora ie še neznan.
Posledica napornega dela? Okoli desete ure zvečer je slišal finančni uradnik v prosti luki petje. Radoveden ie bil. kdo prepeva v tako pozni uri. Sel je proti onemu mestu od kjer
je prihajal glas. Ko ie prišel v precejšnjo bližino, je videl tam med tovori neko belo stvar, ki se je neprestano vrtela. Kaj mora to biti?i Postajal je čimdalje radovednejši. Poklical je enega tovariša in z njimi se je bližal oni beli točki. Prišla sta do nje. Bil je nag človek, ki je plesal in pel. — Takoj sta vedela, da imata pred sabo znorelega človeka, zatorej sta ga zvabila v nek magacin. Mfd tem časom pa so telefonirali po ’ revesa. — Dognalo se je, da je nesrečnež neki Karol C. težak, ki jej bil že večkrat v norišnici. — Dobro bi bilo. da bi se dobilo za takšne ljudi kake lažje službe. V hudi vročini prenašati velika bremena, menda ne deluje prav dobro na živce. Upamo, da se bo to upoštevalo.
PrljatelH njega, pa še večji prijatelji njegovega denarja. Silvij Ban-dcl je krokal s svojimi prijatelji iz kavarne v kavarno. Ob 7. uri zjutraj je bil Bandel tako izdelan in izkrokan. da je kar zaspal. Ko se jt zbudil in se je malo iztreznil je spoznal v svojo veliko bridkost, da mu je izginila denarnica s poslednjim denarjem (7 kron). Takoj je sumil, da so ga okradli njegovi prijatelji; dal jih je aretirati. Imenujejo se: Marij Mitri. Josip Comelli, Viktor Preselj in Cezar Erzetič.
Iz Nabrežine. Dne 7. septembra 1913 se vrši v tukajšnji občini cvetlični dan v prid slovenskemu dija-štvu. Prosi se blagohotne naklonjenosti !
Požar. V ponedeljek zvečer jt nastal ogenj v ulici Industria št. 3. Po neprevidnosti gospodinje, kateri se je razbila petrolejka v bližini postelje. Začela je goreti postelja in drugo. Stanovalci iste hiše so ogenj pogasili, še predno so prišli ognje-gasci na kraj nesreče. — Danes zjutraj okoli 7. ure se je zopet užgalo, in sicer v istem stanovanju.. K sreči so opazili ogenj mimoidoči delavci. Opozorili so hišnika in so hiteli gasiti. Ogenj je izbruhnil v petem nadstropju v istem stanovanju kakor pred dvema dnevoma. Vrata so bila zaprta, nakar so jih vlomili. Naval dima pa ni dopuščal pristopa in le z veliko težavo se jim je posrečilo priti v notranje prostore. Vkljub napornemu delu so zamogli v teku po! ure ogenj pogasiti. Vzrok je neznan. Odsotnost gospodinje je povzročila sum. Gospodinja, neka Glavič, osumljena požiga, je bila aretirana.
Igra usode ali ponesrečen poskus.
(Roman iz ljubljanskega predme stja.)
Tudi Slomškarji so se udeležili klerikalne procesije in so tako javno pokazali svojo vero. Kdor ima malo vere. jo mora javno kazati, ker bi je sicer ne imel prav nič. Eden teh pobožnih koritarjev, ki je še precel mlad in obeta mnogo za bodočnost
— je doživel te dni čuden roman.
»Njena okenca so odprta...«
V sladkih spominih na katoliški shod in v še slajših upih na 50% doklade je stopal junnak te povesti po poljanskem predmestju. Spremljal je dve gospodični. Na svojem potu so prišli mimo neke gostilne — in Slom-škar se je po stari dobri navadi ozrl vanjo. Poleg gostilne pa je videl v pritličju odprto okno in v sobi žensko postavo. Tisoč sladkih upov in nad se je vzbudilo v njegovem srcu. Spremil je gospodični domov in se je vrnil.
V tuji Postelji.
Ko je prišel do odprtega okna je videl, da je soba prazna — in je splezal skozi okno v sobo. Zdelo se mu je namreč, da je bila ona ženska postava njegova znanka in jo je hotel počakati Ker *pa ni posebno prijetno dolgo stati in čakati, si Je zapel tisto pesem: le dol’ se vsedi, kaj boš stal*.
— in se je zavalil v posteljo... Toda nje ni bilo od nikoder. Zato je splezal skozi okno ven in je šel v gostilno.
Brltko razočaranje.
V gostilni si je naročil vina in je kmalu spoznal, da je ona poročena. Toda to ga ni motilo. Ako sme Oražem grešiti proti deveti božji za-povedi si je mislil — zakaj bi n« smel Slomškar. Morebiti me celo nagrade za tako krščansko čednost. Začel jo je spominjati, da sta se že videla in da je že takrat njegovo srce gorelo zanjo. Ona pa se ničesar takega ni mogla spomniti.
Zasačen lov.
Kljub temu rii obupal. Odšel Je na dvorišče in se Je zopet splazil vi sobo... Res. kmalu so se slišale stopinje. Ona je prihajala. Vstopila je v sobo. ko je v nji zapazila tujega' človeka, ga je — oklofutala... Pobrisal jo je ven in za njim so letele psovke.
(a| pripovedujejo bolgarski vjetniki.
Dopisnik petrofčrajskena lista »Svet« Je obiskal v belgraiski trdoglavi bolgarske vjetnike. Eni so ie-eaJi na travi, obrnjeni z obrazom proti solncu, ki je pripekalo kot v tropskih krajih. DruRi so kvartali, kar je posebno priljubljena stvar pri vjetnikih. a tretji so tiho eden dru-Kemu pripovedovali, kaj jim pišejo od doma. ker našel se je način, da so vjetniki mogli dopisovati s svojimi rodbinami, samo strogi cenzuri so bila podvržena vsa pisma in tudi romala so dolsro. ker so bile med Srbijo in Bolgarsko pretrgane pač vse zveze in so morala pisma poto-vati po velikih ovinkih. Ruski časnikar je prisedel k onim. ki so kvartali in začel je z njimi govoriti bolgarsko. Ko tim le rekel, da je dopisnik ruskega lista, so se zapazila na nekaterih obrazih znamenja nemira, ali končno so vendar začeli govoriti:
Dopisnik Je govoril s celo skupino vjetnikov. ali vse te razgovore priobčuje v celoti, kakor bi bil govoril z enim človekom. Nazori bolgarskih vjetnikov v belgrajski trdnjavi so zelo zanimivi in ruski časnikar jih priobčuje tako - le:
— Rusija nam je storila več slabega kot dobrega. Zakaj nas je priganjala v zvezo s Srbijo, ko ni dala tej zvezi trdnejše podlage kot to. da si bosta Srbija in Bolgarska po končani vojni razdelila pridobljeno ozemlje? Drugačna bi bila stvar, ko bi slonela zveza na vzajemnosti bratskih interesov. Posebni računi vodijo vedno do sporov, v najboljšem slučaju pa do mržnje. Mi. ljudstvo, zvaljulemo vso krivdo na one, ki so na vladi. Zakaj so nas dovedli do tega. da pretrgamo zvezo s Srbijo? Mi. vojaki, mi smo bolgarski narod. mi imamo naše politične pravice in ko se vrnemo na naša domov-fa. bomo zahtevali od onih. ki vodilo državo, natančne račune! Zakai niso pravočasno odstranili nespora*-umljenje s Srbijo?
— S tem so naši državniki zakrivili ne samo naše ogromne poraze. temveč tudi velik del Macedo-nije. ki nam ga Srbi niso odrekali; lakrivili so izgubo dosti velikega ozemlja, ki smo ga morali odstopiti Rumuniji. ki bi ga sicer branili z na-So krvio; zakrivili so izgubo Drino-Dolla. izgubo bojne slave nepremagljivih zmagovalcev; zakrivili so našo nesrečno sramoto, da moramo gledati, kako gospodari na našem ozemlju naš vekovni sovražnik, ki ga ne moremo pregnati.
— Nasproti Srbom ne čutimo nobenega sovraštva Priznavamo, (Ja so junaki in zmagovalci, ali vedno bomo sovražili Grke in Rumune. Prišel bo čas. ko se zacelilo naše rane in mogoče le. da bomo potem skupno s Srbi nabili Rumune in operetne junake Orke.
— Ali Čemu mešate v to svojo nesrečo Rusijo, ki je vedno bolj skrbela za Bolgare kot za vse druge Slovane skupaj? Rusiji morate bit! hvaležni za svojo oslobo'ditev. za svoio državno samostalnost.
— Tega ne tajimo. Ali Rusija bi bila morala spregovoriti odločno besedo in verujte, da ne bi prišlo do bolgarsko - ruske vojne.
= A carjev brzojav. Mislim, da je bilo v nlem dosti lasno povedano, da pade kazen na onega, ki vojno začne. In vendar ie Bolgarska Srbijo napadla!
— Eh! ni bilo treba sveta, temveč direktne zapovedi:	Ne smeš začeti vojne! — in tako bi bilo! Sli
bj v Petrograd k razsodišču in vse bi se dobro izteklo.
= Ali Bolgarska Je samostalna država in si ne da zapovedovati.
— Drugi nam ne sme zapovedovati. ali ruski car sme. Rusija je mati Slovanstva, ali sedaj se je pokazala kot mačeha. V Bukareštu Je Rusija silno skrbela za udobnost Evrope, a Grčiji Je dovolila, da pljuje na usodo naše nesrečne domovine. To nas globoko žali in težko bomo to odpustili ruski diplomaciji. Mi se končno bi pomiriti s tem, kar Je dobila Srbija, a mi smo zahtevali za nas. ker Srbija in Bolgarska lahko postaneta eno In potem bo vse skupno; alf nikdar ne bomo odpustili ruski diplomaciji, da nas ni podpirala niti nasproti Orčiji. kj je vživala protekdjo nemškega cesarja in Rusija dela tako. kakor bi želela z uslugami, storjenimi Nemčiji. tudi zaslužiti protekdjo Viljema II.
Tako so govorili izobraženejši bolgarski vjetniki, manj izobraženi, ki so tudi posegali v razgovor, so bili pa tudi tega mnenja.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročite.
CESAR SE VRNE.
IM. 4. septembra. Cesar se vrne 8. septembra na Dunaj.
DRUG ZA DRUGIM.
Bukarešt. 4. septembra. Listi poročajo, da so v rumunski vladi nastale diference, tako, da bo Majore-scu sredi oktobra demlsionlral. Njegov naslednik bo Bratiame.
VENIZELOS NA POČITNICAH,
Atene. 4. septembra. Venlzelos pojde tudi na počitnice in sicer na Kreto.
ZAHTEVE IN PREDLOGI TURŠKE VLADE.
Pariz. 4. septembra. (Odkar so se velesile izkazale napram Turčiji tako malomočne. se le ta začela igrati »na močno«. Tudi energična hoče postati.) Tako poroča »Temps«: Turška vlada hoče na energičen način zahtevati, da ostane v njeni posesti cela vzhodna Traclia z Drino-poljem ln Lozengradom, ker obe dve mesti ste za obrambo Carigrada neobhodnn potrebni Predlog turške vlade bo: Meja ima iti severno od Drlnopofia in Lozengrada vzporedno s staro bolgarsko - turško mejo, potem od Svilena v ravni črti do De-deagača, ob toku Marice do Egejskega morja.
BERCHTOLD IN SAN GIULIANO.
Dunaj, 4.septembra. »W. AILg. Ztg.« pravi, da vesti o sestanku obeh ministrov še tekom tega meseca, niso točne. Snideta se. ampak pozneje.
KOLERA SE ŠE VEDNO POJAVLJA.
Sarajevo. 4. septembra. V Bosni se še vedno pojavljajo novi slučaji kolere, ki zahteva poleg tega tudi žrtev.
UPRAVA NOVIH SRBSKIH KRAJEV.
Belgrad, 4. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vprašanje uprave novih krajev ostane do sestanka narodne skupščine in sus-penso. Ker vrhovnega poveljstva, ki le do sedaj vodilo upravo, ni več, se za sedaj vsi uradi ln druge Javne
Instltuclte V no vrti krajih podredijo naravnost dotlčnim resortnlm ministrstvom kot uradi |n druge javne Institucije v prejšnjih mejah Srbije, upravljalo se bo pa z novimi kraji na način, kot ga je vpeljalo vrhovno poveljstvo. Narodna skupštlna bo v »vojem jesenskem zasedanju dalje od ločevala o upravi v novih krajih.
SRBIJA IN CRNA GORA.
Belgrad, 4. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vesti, ki jih razširjajo z Dunaja o resnih nesporazumih med Srbijo in Črno Goro radi določitve meje niso samo pretirane, temveč popolnoma neos-novane. Med Srbijo in Črno Goro se Imajo urediti še druga, mnogo važnejša In dalekosežnejša vprašanja kot je vprašanje meje In naravno je, da se vsa ta vprašanja ne morejo rešiti čez noč. Med obema srbskima kraljevinama se mora namreč v prvi vrsti skleniti carinska zveza in treba je določiti ključ, po katerem se bodo skupni carinski dohodki delili med obe kraljevini. Crna Gora zahteva, da dobi več kot bi Imela dobiti po številu Prebivalstva, to pa z ozirom na siromaštvo, ki tam vlada ln to se tudi zgodi, ker Srbija vpošteva ta argument. Rešiti se mora tudi armadno vprašanje in vprašanje skupnega vodstva zunanje politike. ,
Za rešitev vseh teli vprašani je pa treba časa, četudi le že vnaprej jasno, da bodo ona rešena na način, ki bo odgovarjal koristim obeh srbskih kraljevin. Na Dunaju tega, seveda, ne bi radj videli In zato razširjalo vesti o nesporazumih, k| si jih oni želijo In morda tudi sami verujejo v nje. Naijbližja bodočnost Pa pokaže, da so bili ti upi prazni.
SRBIJA IN ALBANIJA.
Belgrad, 4. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ko so se določale severne meje Albanije, je srb. vlada opozarjala velike sile na to, da Je v življenjskem Interesu samih Arnavtov, ki prebivajo v okolic! Dibra. Prizrena In Djakovice, da pridejo pod Srbijo in da se ne priklopijo Albaniji, ker so ta mesta edina tržišča, na katera lahko spravijo svoje pridelke, ker Skader ie predaleč ln tudi nedostopen radi silnega, težko prehodnega gorovja brez vsakih cest in potov. Evropa Je navzlic tem opozorilom sklenila, da ti kraji pripadajo novi Albaniji In posledice se že čutijo. Srbske oblasti ne morejo dati tujim (albanskim) državljanom na dibarskem, prizrenskem in dla-ko v iškem trau onih pravic kot srbskim državljanom, temveč morajo plačati na svoje blago, ki ga hočejo prodati na srbska tržišča, carino in s tem ?e Arnautom zlpadno od imenovanih naravnih nflhovih središč popolnoma onemogočeno spraviti njihove poljedelske pridelke v denar.
Radi tega so se Arnauti pritožili pri velikih silah, ki so v Belgradu posredovale pri srbski vladi v prilog Arnautom. Ali srbska vlada je odgovorila, da si ona ne da kratiti svojih pravic, ki jih Ima kot neodvisna država, ona Arnautom ne prepoveduje dostopa do svojih tržišč, ali zahteva plačanje carine od njihovih Izdelkov, kot zahteva plačanje carine za Izdelke Iz vseh tujih držav In Albanija je od Srbije neodvisna država.
Velike sile niso mogle ugovarjati temu čisto pravilnemu stališču srbske vlade ln prizadeti albanski kraji so obsojeni na gospodarsko smrt. ako se jih velike sile ne usmilijo In — priklopijo Srbiji, kar bi bila edina rešitev za te kraje.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali uglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-narjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji lnserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Sprejme se še eden oziroma dva
dijaka na stanovanje. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
Meblovana soba s popolnoma separiranim vhodom se odda. Rrm^-ska cesta 211.	809-1
Brivnica, obstoječa čez 30 let, dobro idoča. se radi družinskih razmer proda. NasJov pove »Prva anon-čna pisarna«.	810-2
Meblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Kladezna ulica 10., priti.________________ 806-1
Iščem dobro ohranjeno kompletno pohištvo za eno sobo. Ponudbe pod »Samec«. »Prva anončna pisarna«.	807-2
Nekaj pohištva se proda. Jurčičev trg 2., I. nad. levo.	808-1
KORESPONDENCA.
Mladi ribič, ki Je dosedaj brezuspešno lovil, želi tem potom vloviti lepo, mlado ribico. Mreža je: »Ribiču ribica«, »Prva anončna pisarna«.
Pošljite naročnino? ako je še niste!
•e -r ju;
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
(uradnici) iščeta čedno opravljeno
sobo s posebnim vhodom in dobro hrano. — Ponudbe z navedbo cene pod A. P. na »Prvo anončno pisarno".
V hiši „prl Anžoku“, Spodnja Šiška, Vodnikova cesta štev. 9, se oddaja takoj v najem
tri lepe kleti, skladišče in podstrešje . * . za seno . * .
Natančnejša pojasnila v gostilni istotam.
Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino
Josip Seunig
Ljubljana.
Znanje prodaje usnja na drobno (Lederanschnitt). Prednost imajo samo boljše moči. Plnča po dogovo i u.
Ravnokar so dospeli najnovejši jesenski in zimski
wr pariški modeli
damskih kostumov in paletojev, kateri se ne bodo razstavili v izložbi ter se samo na izrecno zahtevo pokažejo odjemalcem.
Nadalje priporočam največjo izbiro paletojev in kostumov za dame in deklice, oblek in površnikov za gospode in dečke ter šolsko mladino. Dalje pelerin in otročjih oblek
po priznano nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
v Ljubljani, Zidovska ulica
03
U
cd
•a
C/D
>
O
•***
N
Prodaja
radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice.
Modni salon
: Žalni klobuki vedno v zalogi. :
CL
O
<
C/5
X
p
O
p
v Ljubljani, Židovska ulica
klobuki, čepice, kravate, vsakovrstno
perilo, toaletne potrebščine i. h d.
priporoča
špecifalna modna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE :: Ljubljana,
::	Franca	Jožefa	cesta	štev.	8.	::
■fanirnKTaiiti
Mffmrmn