Stran 102.
Politini pregled.
Notranji poloaj. V zadnjih dneh se je izvril v poslanski zbornici vaen preobrat, cehi so po dolgih pogajanjih z vlado opustili obstrnkcijo, s katero so zavirali vsako pozitivno delo naega parlamenta. Zdaj si belijo vse stranke glave, pod katerimi pogoji so cehi odnehali, kaj so si izgovorili. Razirjajo se najfantastinejo novice. V ekih listih se namigava, da je vlada obljubila ehom jako znatnih gospodarskih, kulturnih in politinih koncesij. Nemki listi se delajo zopet jako vznemirjene, e, vlada prikriva pogoje njenega dogovora s Cehi, ker jim je obljubila narodno-politinih koncesij, dasi je prej zatrjevala in obetala, da je jednostranska podelitev narodnopolitinih koncesij popolnoma izkljuena: Kje je resnica, se pa ne izve tako kmalu Morda ima Czas" prav, ko trdi, da je vlada pridobila ehe in Nemce s tem, da je obljubila ehom, da niesar tega ne izpolni, kar je obljubila Nemcem, Nemcem pa, da niesar tega ne izpolni, kar je obljubila ehom.
Dravni zbor je imel zadnji teden e dosti mirne seje. Prilo je sicer tu in tam do hrupnih prizorov ali ti niso zadrevali obravnav. Poslanska zbornica je brez teav reila re-krutni zakon. V torek se je zaela razprava o zakonu glede ganja. Ta razprava se je v sredo dognala v prvem branju, in se je uart odkazal odseku. Nato se je zaelo pravo branje zakona o investicijah. Tudi ta zakon se je odkazal odseku. Dravni zbor bo zboroval sedaj do 20. marca. Dotlej bo dognal: zakon o ganju, novelo o rentnem davku, novelo o pristojbinah in zakon o odpravi mitnice ter bo izvolil tudi delegacijo. Ali bodo po Veliki noi najprej sklicani deelni zbori in ele potem dravni zbor, ali pa se bode koj po Veliki noi seel zopet dravni zbor, zasedanje deelnih zborov pa bo ele pozneje, to se odloi tekom prihodnjih dni.
Najnoveji finanni kandal. Krakovski Czasu je prijavil uprav senzacijonalno razkritje glede naina, kako posluje lvovska obina v prenesenem delokrogu, zlasti glede iztirjevanja dravnega davka. Zastanki na direktnih davkih znaajo 7 milijonov. Kdor pozna razmere pri obini in je grozil, da jih razkrije, tistemu ni bilo treba nobenih davkov plaati, plaal je le tisti, kdor je to prostovoljno storil. Velika veina obinskih svetnikov sploh ni plaevala ni davkov. Nekateri so dolni e nad 10.000 gld., a se jih e ne tirja. Znane so uplivne osebe, ki e 25 let niso plaale nobenega krajcarja Sploh so izmed obinskih svetnikov dravne davke plaevali samo tisti, katerim se od njihovih pla odtegujejo, to so uitelji in uradniki. V zadnjem asu so bile cele skladovnice aktov zmetane v kanal, da se tako onemogoi na-I tanna kontrola. Zastanki na direktnih davkih v celi Galiciji
znaajo 33 %, torej ve, kakor v vsaki drugi kronovini. e pa se odbijejo zastanki v Lvovu, ki znaajo 60 % davka, katere plaa mesto, se izkae, da znaajo zastanki vse ostale Galicije le 15 /0 vsega davka, torej manj, nego znaajo povprek zastanki v drugih deelah. Splono se sodi, da je to senzacijonalno razkritje provzroilo lvovsko finanno ravnateljstvo.
Ogrska. Tekom prihodnjih dni se odloi, kdaj se bodo vrile nove volitve v dravni zbor. Jedni zahtevajo, naj bi bile meseca junija, drugi, naj bi bile jeseni. Bras bodo na jesen.
Vojna na Kitajskem. Glede rusko-kitajske pogodbe pojasnjuje ruska brzojavna agentura toko o Manduriji, da Eusija s svojim korakom nikakor ne namerava pokrajine stalno zasesti, marve jo vrniti Kitajski po doseeni uredbi razmer. V pogodbi se je posebno jemalo ozir na pogoje, pod katerimi je mono pokrajino prevzeti v varstvo. Nemki in angleki krogi so seveda nezadovoljni z rusko-kitajsko pogodbo glede Mandurije, Mongolije in Turkestana, a tako Nemija in Anglija, kakor i Japonska in Italija se morajo udati potrebi. V zadnjem asu se nekaj poroa o bojih ruskih vojakov s kitajskimi roparji. Pri Hsinkingu je prijelo 3000 Eusov eto 10 000 boksarjev in unel se je bud boj; Eusi so po izgubili 20 mrtvih tn 30 ranjencev morali umakniti se v mesto Mukden. Japocci in Francozi so se zaeli pripravljati, da zapuste Peking; vender pa ostane e tako francozka kakor i japonska posadka v mestu za varstvo podanikov. Francozka vlada je odredila, da oddelek topnitva strai eleznico v Pa-otingfu, potem pa, da jedna eta stalno ostane v Hankau-u zaradi varstva eleznice v Luhan Angleem tudi ta operacija ni po volji in e uvajo podkralje v pokrajini Yangtse zoper Francoze.
Vojna v juni Afriki. Londonski listi, pred vsemi sicer malo zanesljivi Daily Expres" vedo poroati, da je Botha kapituliral, ter da mu je lord Kitchener v ta namen, da se dogovori s Krtigerjem, dovolil zaasno premirje. Te vesti pa omenjeni listi zopet preklicujejo, ker je prila od Kriigerja v svet izjava, da o dogovoru z Botho v tem pogledu ni niti pojma. Tako se je zopet izkazala lanjivost anglekih poroil. Dewet je s predsednikom drave Oranje, Steinom dne 3. t m. s 1500 momi prekorail reko Oranje in sicer, kakor govore angleka poroila, mej streljanjem an-glekih kolonijalnih et, pri podrtem mostu pri Colesberg-Li* lienfonteinu. Reka je bila deroa, vender ^e je posreilo Burom spraviti seboj 8 voz z ivili, 5 so jih morali pustiti na oni strani in nekaj konj To pa so le angleka poroila, radi tega je popolnoma neverjetno, da bi se bil Botha sploh udal, kajti Anglei niso tako lovekoljubni, da bi Burom dali kake pogoje, marve zajeli bi jih brez pardona, ko bi mogli. Bode torej vsa ta vest navadna angleka izmiljotina, s ka-kornimi begajo svojo jasnost. Tem veja resnica pa je, da razsaja v Kapu huda bubonska kuga mej anglekim vojatvom, ki zahteva edalje ve rtev. Vsak dan umrje za kugo do 20 anglekih vojakov.
Stran 103
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si