Ne prikrajšajmo otrok!
Res bi bilo škoda, saj gredo otroci radi na morje, se radi spominjajo prijetnih dni v malem zalivu ob naši jadranski obali. Kako je bilo preteklo poletje v Pacu-gu, smo povprašali cicibane v vrtcu Malči Belič. Tova-rišica je pripeljala tri deklice, ki so naju s fotorepor-terjem gledale malo postrani in — nerodno jim je bilo. So pač že tako velike, saj so male šolarke, da so malo nezaupljive.
BARBARA ALIČ: »Rada sem bila v Pacugu. Igrali smo se, barvali smo kamenčke, se lovili in skri-vali. Pa tudi tovarišicam smo včasih ponagajali. Mor-skih ježkov je bilo kar veliko. Se pa nismo veliko ko-pali, ker je bilo slabo vreme.«
ALJOŠA LUSKOVEC: »Spali smo na pogradih in po posteljah smo tudi skakali, predno smo zaspali. Meni je bilo v Pacugu všeč in tnamica je rekla, da bom še šla.«
KSENIJA HINIČ: »Tudi meni je bilo všeč v Pacu-gu. Tovarišice niso bile preveč stroge. Če je bilo slabo vreme, smo se igrali v jedilnici. Jedli smo dobro in smo vse pojedli.«
BERNARDA KRAŠEVEC, vzgojiteljica: »V Pa-cugu je res prijetno. Vsaka tovarišica je imela Ie po devet ali deset otrok in tako smo z lahkoto izvajale tudi pripravljeni vzgojni program. Povsem neurejene so sanitarije in ob slabetn vremenu smo morali biti v
jedilnici ali spalnicah, ker dnevnih prostorov ni. Se-veda pa bi se dalo vse prav lepo urediti.«
,Med občani, ki so v zadnjih dneh »primaknili« svoj prispevek za izgradnjo Pacuga, sta tudi zakonca Ma-rija in Franček Škafar iz Rožne doline. Primaknili smo zapisali v narekovajih zato, ker bi mirno lahko napi-sali kakšen drug izraz, saj sta zakonca Škafar prispe-valakar 10.000 dinarjev: »Vestejetosjeletootrokain tako ali tako sva hotela nekaj prispevati v ta namen. Ko sva v vašem glasilu zvedela za akcijo, sva se po-govorila in odločila. Otroke imava oba rada, saj sva bila oba prosvetna delavca. Veva, da vsi otroci doma nimajo možnosti, da bi šli na morje. V nekaterih dru-žinah ni denarnih sredstev, ponekod pa, žal, starši, »nimajo« časa.
V nekaterih krajevnih skupnostih akcija še ni ste-kla, v nekaterih pa je že zaključena ali pa je v polnem teku. Krajevne konference SZDL so se nanjo teme-ljito pripravile in uspeh ni izostal:
MARJAN TOMŠIČ, Notranje Gorice: »Predno smo z akcijo začeli, smo se dogovorili, kako jo bomo
speljali. V štab za zbiranje prispevkov smo vključili najvplivnejše ljudi v krajevni skupnosti. Tako je sode-lovalo celb predsedstvo, odbor DPM in drugi. Prvo soboto in nedeljo smo ljudi seznanili, za kaj gre in jih povabili k sodelovanju, naslednjo soboto in nedeljo pa smo se ponovno oglasili. Takih, ki niso ničesar pri-spevali, skorajda ni bilo. Tako smo v naši krajevni skupnosti, ki.šteje 1.500 krajanov, zbrali 160.000 di-narjev. Prispevki so bili večinoma v obveznicah, nekaj pa je bilo tudi denarnih zneskov. Ponekod so krajani prispevali po 3.500 dinarjev pa tudi skoraj 10.000. Moram reči, da je bil odziv res pozitiven, in da je ak-cija zelo uspela.«
S temeljito predhodno pripravo so akcijo speljali tudi v krajevni skupnosti Brezovica in tudi tu uspeh ni izostal.
jaNKO PREBIL: »Po naših ocenah je akcija po-tekala pravzaprav »smešno« —namrer nrnti nričako-
vanju dobro in skoraj ni bilo krajana, ki se ne bi prik-ljučil. Koliko je vsega zbranega denarja, trenutno še ne bi mogel povedati, saj bodo nekateri krajani svoje prispevke še prinesli. V krajevni skupnosti je 1.680 krajanov in vsote, ki so jih prispevali, so kar precej vi-soke. Nemalo je tistih po 1.000 dinarjev, seveda pa so nekateri krajani prispevali tudi po 4.000, .1.500 ali 2.000 dinarjev — večinoma v obveznicah. Povsod so nas zelo Ijubeznivo sprejeli in vsi krajani so vedeli, zakaj smo prišli.                                            /
Bernarda Kraševec      Ksenja Hinič
Aljoša Luskovec         Barbara Alič