Izhajajo 1. in 16. vsacega aieueca. Ceca jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice*^ n&-ieto 1 gld,, z& pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise tisniti dati, plaia za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarsko stvari.
Katerih sort jabolk uaj se Dolenjci popriiiiemo?
Po časnikih Je iitati slelinio leto: iz Štajerskega izvozilo se je letos toliko tisoč kviiitalov jabolk, in Goriskc{j'a (TolniiiiskegaJ toliko tisoi, iz Tirolskega loliko tisoř ild. Taka ponořila na-vdřijo pravo mislečega dolenjskega saiijíirja pač z iíťko iievoíljivosljo, rekli bi Sfkorej neko jezo. h Dolenjskega namreč takih [(oroČi) iii brali, iii opravireiio je pač vpraSaiije; zakaj pa ne i' Odgovor ni težak. V prvi vrsti ninianio uu Polenj-skeni .^e zadosti jabolk, v drugi vr^ti nimamo pravili sort, in v tretji — železnice tudi še riiiiiaiiio.
Dolenjska je za siidjarstvo sploli osobito pa za pridelovanje jabolk kakor iiiilasi vstvarjena. Njeno podnebje, njena zemlja jabolkom čislo in golo nie manj m; vgaja, kakor na sosednem Sm-jerskem. Ali kaki razloček je med na Štajerskem in pri nas pridelano množino jabolk! Smelo se sme trditi,^ da na Dolenjskem niti dvajsetiiio na Spodnjem Štajerskem pridelanih jaljolk ne pridelujemo. Koliko krajev je na Dolenjskem, kjer kar nič jabolk ne pi'idelnjejo ; in kjer jih pridelujejo, pridelujejo jih še vse premalo. V sadni, kakor tudi iniirsikaleii drugi trgovini, je merodajna v prvi vrsti velika mnoîiina. Za majhne množine se trgovcem ne izplača s kupčijo tdti pričeti ne; Jcer Old morajo na železnici od polnega voza ravno toliko plačati kolikor od nepolnega Sadni trgovci oddajajo pa tudi sadje le v velikih miiožiitali. L majhnimi ukvarjajo se že le tisti, kaleri od sadnih trgovcev že sadje prekupujejo, kakor šiactinarji, branjevci, gnstiliiičaiji itd. Koliko da izda velika množina sadja v trgovini, dokazuje nam v najlepši meri Vipavska dolina. Po češnje, marelce, liruske, zahaja v Vipavo vsako leto lepo število Sadnih trgovcev iz l^unaja, Gradca, Prage, daše celo iz l'etrograda in Varšave. Po zgodnjo grozdje ])a jih noče priti in zakuj ne? Zato ker se Vipavci pridelovanja zgodnjega grozdja v veliki nieri le lotiti nočejo, za majhne množine se pa trgovcejn ne izplača v Vi})avo zahajati in umaknejo se rajši na Goriško, v južni Tirol, Dalmacijo.
Torej več, veliko več jabolk moramo Dolenjci pridelovati, ako hočemo, da se bodo sadni trgovci za nje zmenili,
V drugi vrsti pridelovati moramo pa prave sorte, to je take, katere imajo v stalni trgovini veliko vrednost, katere se vedno zahtevajo. Le za napravo mošta kupovali so pred dvema letoma tudi po Dolenjskem Nemci jaljolka, in kii))ili so vse kar je bilo dobiti, da je le jabolko kislo bilo, bilo je dobro. .\li takratna knpčija je bila le velika izjema Jabolka so sku})ovali Virtenberžani in Hadenci, torej ljudje, kateri sami slove za prve sadjarje sveta, le zaradi tega, ker doma vsied (oče niso Čisto nič jabolk pridelali — brez niošta pa [likakor ne morejo shajati. Taka prilika se nam ne bode morda več ponudita v petdesetih letih, ali pa tudi nikdar več.
Katerih sort naj bi se pa Dolenjci v veliki mori loliliy Pred vsem naše domače voŠČenke (vakselj). Kaka izvrstna sorta da je voščenka, priN'dili so teta IHHlî o priliki razstave sadja, vina, cvetlic, zelenjjidi v Trstu vsi tam zbi'ajii najodličnejši avstrijski sadjarji Sprejeli so vo-šČenko med najpriporočljivejše nainizne sorte, pri tem jej tudi, to pa gotovo po ki'ivici, ime „sev-niSki voičenik" ("Íjiíditenwalder Waclisajilel) odločili.
VoSčenka je naša domača dolenjska sorta, ne pa Štajerska, in naj nam jo Ěe tako utajujejo, Voščenka postati mora vsled svoje lepote, posebno pa vsled svoje izredne dobrote, v bodočnosti /a Dolenjsko prav gotovo to, kar je za južni Tirol takozvani „rožmarinček" ; namreč v sadni trgovini sorta, katera se tje bode prodajala na kilograme, ampak na komade (posamezna jahelka), V južnem Tirolu plačujejo po 5 do 12 krajcarjev komad (kos) rožmarinčkovih jabolk na drevesu. In tako daleč utegnemo tudi mi Dolenjci z našimi voSČenkami priti, kakor hitro jih bodemo več pridelovali, in kakor liitro bode pihal „lukamatija" tudi po naših logih. Torej Dolenjci, poprimite se voSčenk v kar le mogoče veliki meri. Prizade-Viijte si, da se bode tako čez kakih dvajset let v „Dolenjskih Novicah" čitalo: letos so izvozili iz Dolenjske toliko sto tisoč voščenk, vsako jabelko
plaíeviili so pa po groin. Kar imamo pa gletlé voàèeiik se omeniti, je pac tole: Ta sorta je posebno priporočati za take kraje Dolenjske, kjer trta rodi. Kjer trta ne rodi, lam tudi vošieiika iiii kaj dol)ro ne stori. VoScenka saditi se mora tudi v dotiro zemljo, najboljše pač v ztiozje vinskih goric, ne ])a v kako piiSÈavo.
Precej v drugi vrsti priporočati moramo tako zvano angleško zimsko ziato panueEio. Imenujmo jo s kratka parména. Parmeiiíi je sorta, katera rodi kaj obilo in rédno, skoraj vsako leio, prav gotovo pa vsako drugo leto jako liogaío. Rodi pa kaj lep in okusen sad, kateri si je pridobil v sadni trgovini že zdavjiej kaj dobro ime. Med vsemi Horlami jabolk — in teli je gotovo že čez i!000 — se ni nobena razširila tako hiti'o in v tako veliki meri po svetu kakor ravno pamiena. (îas je toraj že gorovo, da .-^e prične tudi pri nas udomačevati (er širiti. Priporočati jo je posebno za nevinske kraje, kajti v vinskih prezgodaj dozori , Ííiko (la postane prav za prav jesenska ne pa zimska sorla. Parména stori tudi ie prav dobro v bolj slabi zemlji in slabsi bolj seninati legi. Tosebiio priporočati je pa za saditev ob potih in cestah, ker raste kakor sveča ravno (lirnski podobno) v zrak.
V tretji vrsti priporočati moramo pa mošan-čkar, ali kakor mu okoli Ljnbljane in na Gorenjskem velijo — gambovet;, ^ Moianckar je tista sorta, katere prodajajo po Štajerskem in pa na Tolminskem največ in jako lahko. Na Kranjskem je precej mošanckarjev okolo Ljubljane, potem pa po Rovtab okolo Idrije in v vipavski dolini, kjer jim mo^kantaree velijo. Odločno najlepši to je najdebelejši so pa idrijski mošanckarji, kateri so se tudi od tam zaplodili v vipavsko dolino, (Juditi se je skorej, da se ta sorta tudi na Dolenjskem Še ni udomačila, da se skoraj Se ne pozna.
MoSanckar rodi jako retlno, jako močno, in jabolka, katera se v trgovini močno zahtevajo, obranijo se noter do druge letine. Moisanckar'je tudi pri/,nato najfinejša sorta za napravo mošta. Kar je pri mo.sanckarju kaj priporočati, je to, da tudi v gorkem podnebji — kakor v Vipavi — ye prav dobro stori. Sveta ne zabteva niČ kaj pu sebno dobrega in tudi posebno izbrane lege ne.
Torej Dolenjci, poprimite se teb sort. Kar bodete mladih jabolčnih dreves^ letos cepili, cepite jih le s cepiči teb treh sort. Ze starejši, pa veti-dar se mladovno, toda malo vredno sadje rodeče jaiiolino drevje, kakor zmike itd. pa precepite s cepiči priporočenih vrst in ne bode Vas grevalo. i) precepljeiiji starcjiili dreves, spregovorili bo-demo v jirihodnji številki „Dol. Novic" kaj več. Cepiči vseh treli sort se dobe ua Grmu tiidi za „Hog lonaj".
Dolenjci!
Državni zbor je razpusčen, voliti bode treba nove poslance! To je neizrečeno imenitno; kajti skozi šest let bodo imeli z drugimi poslanci določevati osodo drage naše domovine. Kakoršni poslanci, tak bode državni zbor; kakoršen državni zbor, take bodo postave, kakoršne postave tako se bode godilo nam Dolenjcem bodisi v gospodarskem, verskem, narodnem oziru.
Poslance voliti imamo pa mi meščanje, kmetje. Kako imenitno je tedaj, da si izvolimo prave može, — može, ki imajo bistro glavo, pa ponebno tudi srce na pravem kraju, može, ki ljubijo to, kar ljubi pravi Slovenec, svojo vero, svojo domovino, KVojega cesarja; može, ki imajo pa tudi zmožnost, da bodo te naše svetinje zagovarjali z učeno, jasno besedo. Oboje je potrebno pri ljudskem zastopniku.
Vi nieSčanje — odslej dalje tudi vsi tisti, ki [ilačujete vsaj 5 gld. direktnega davka, bodete volili kar naravnost jioslanca; kmetje bodete volili najprej volilne može — ti se le vašeg'a poslanca na Dunaj. Vam je tedaj gledati iiže posebno na to, da izvolite za volilne može le take, ki so res možje, ki se ne dajo preslepiti po slad-kej besedi, ne vjeti na literČek vina ali kos pečenke — stati morajo kakor skala, kakor eden niož za tistega, ki bode priporočen od naSih rodoljubov.
Pa katerega poslanca bomo volili?
Za nas spodnje Dolenjce je io lahka reč: nieščauje in kmetje uže imamo prava moža — nju ne popustimo nikakor.
Naš mestni poslanec je bil gosp. profesor Suklje — mož učen, zgovoren, vnet. Kedo ne ve, kako vrlo se je potezal za nas, kako je vži-gala njegova mogočna beseda'r* Kedo ne ve, kako se je trudil, koliko se učil, koliko potov napravil, koliko pisal vse.stranski? Kedo ne ve, da ga celó bolehnost ni zadržala, da nam je inposloval železnico;' Hvala Bogu, dà imamo tacega moža, — on bode naš poslanec za mesta.
Imate pa tudi kmetske občine moža v naSej sredini, to je vrli krški župan g. Pfeifer. lîil je doslej VaS5 poslanec vže mnogo mnogo let. Sam je posestnik, zato pa tudi čuti Vaše potrebe, nosi Vaše butare, kmetje. Pa poglejmo, kako je tudi delal. Pri vsacej priliki se je potegnil za Vašo korist: toča, ogenj, slaba letina je prišla. G. Pleiier, Va§ poslanec ni nikdar zamudil prilike, da se ne hi bil potegnil za Vas ter Vam izprosil podpore. Koliko je govoril gledé na pošast trtno iiš, kolikokrat trkal tudi tu za pomoČ. tn „dolenjska železnica" tudi ta mu je bila vedno pri srcu. Zadnji čas je bil v tej reči celo v ne-kacej zadregi, kajti njegovi bližnji rojaki okoli
Krskeg-a ne potrehujejo te železnice; — ali g-o-spod je vse prevdaril nataníiio in prepričavši se, da bode sploh koristna, se je odločil in g-lasoval za našo železnico.
Možje, posestniki dolenjski, (aceg'a iiioía ne bodemo pustili na cedihi, niij bi se nam nsiljcval kedor koli, naj nam dajal se lako sladke oldjnbe. Hvaležnost iiže zahteva, da stojite vsi kot eden iiioz za g. IMeiferja.
Te/a liode reČ v zgornjoj Dolenjskej — v Trebanskfiiti volilnem okraju. Ttikaj ne vemo, kog-a bode voliti, ker nam doslej ref ni znana. V drug-em listn od 15. i. m. Vam l)oino tudi to povedali. Sedaj ))a le rečemo, vrli volilci trebanjskega voliliieg-a okraji), volite po.stenjake za volilne može. l^oslusajte dober svet pametnih rodoljubov — pred vsem svojih duhovnov. Duliov-žČina slovenska se še itikdai" ni izneverila svojemu slovenskemu narodu, tuili sedaj se ne liode, tudi sedaj Vam bode svetovala najbolje.
Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu?
Nnjvažniřa novica je priletela, kakor bomba; přesvítil cesar so razpustili državni Zbor, ko tega ni nihče pričakoval, 1er veleli, da se brž vrie nove volitve. Zakaj se je razpustil državni zbor? Kaj boile sedaj ?
Na lo odgovoriti je težavno — le ugihlje se to in ono. Nekateri Jiiislijo, da so hitreg-a razpusta krivi italijanski Tirolci Ti so natnreč zahtevali v de/elneni zboru, naj se jiižiio (laško) Tirolsko loči ofi severnega fnemskeg'a) ter prvemu da posebna deželna vlada. Da vladi to zahtevanje ni bilo ljubo je gotovo; pokazalo je to s tem, da je kar nenadoma ukazala zapreti deželni zbor. Drugi menijo, da ^so razpustu državnega zbora vzrok liomatije na (Jeskem. Tam namreč dobivajo tako zvani Mladočehi (brezverni libei'alni Čehi) vedno več tal, zato so postajali vedno l>olj predrzni.^ Videlo se je lahko za gotovo, da je sprava med Cebi in Nemci nemogoča, Zaio, pravijo, hoče dobiti vlada po novih volitvah novih mož. Mog-oČe.
Kaj bode iz tega? Ne vemo. Ali toliko pa vže smemo trditi, da za Slovane bržkone slabše, kakor je bilo doslej ; vsaj liberalni Nemci se jako veselé, kar ima za nas g'otovo le slab pomen. Kako se je vesti nam Dolenjcem, o tem g-ovorimo na drugem kraju.
Koroški Slovenci so dali na svoje rojake krepak oklic, naj se vendar ne izneverijo, ampak volijo slovensko, verno, kakor zahteva Bog in pamet.
Veliki škof in kardinal ogrski je umrl. Bil je vrl katolik, le nekoliko preveč Mažar. Vse ugiblje, kedo mu bode naslednik. V sedanjih raz-
merah, lio Mažarji vse premorejo, skoraj gotovo kak ogrski àkof, ki bode Slovanom še manj pravičen, kakor umrli.
Mažarji so narod, ki od leta do leta v resnici izmira; vzdržé se ti ljudje le s tem, da se z druzimi narodi družijo. .\li glejte čudo ! po letošnjej Štetvi je Mažarjev se enkrat toliko kakor pred 20 leti. Tako znajo ti ljudje prekuhavati Slovane, li.ummice in Nemce v — Mažarje. dobno je pač tudi pri nas: stotine ljudi seje zapisalo med nemSko govoreče, akoravno so pristni Slovenci Kuj |>a je še le na Koroškem, Stajar-skem in drugod.
Kaj je novega po širokem svetu?
v Italiji se snuje katoliško druitvo, ki bode imelo namen braniti katolike in vero katoliško. Prvi občni zbor bode zunaj Kima, drug'i pa v Rimu.
Italijani z ministrom Krispijem več ni.so 7;a-dovoljhi; obetal je, koliko se bode odslej pri vladi prihranilo — ali vse kaže ravno nasprotno. Lahe tare davčno breme še drugače huje kakor nas Avstrijance.
Ruska vlada ima veliko opraviti s t^oljaki, ki se jako izseljujejo v Ameriko. Zabraniti jim hoče to s tem, da jim bode doma dala dela. Gradila bode velike stavbe, osuŠevala močvirje, kopala kanale. —
Nemški cesar je dobi! princa. Med botri pri krstu je Idi tudi zastopnik na.sega cesarja,
Ùstaja v Čile v južnoj Ameriki se uoče pomiriti; celo raz,sirja se med tamošnjim vojaštvom.
Piše se nam:
Iz Novega Mesta. — Nemogoče je tajiti, da zadnji čas takaj pomanjkuje pripravnih stanovanj za gg. uradnike. Čudno ni, ako pomislimo, da imamo sedaj tu 12 družin gg. profrBorjev tukajšnje gimnazije, kojo bo vodili pred leti aamo veleč. gg. očetje frančiškani. Pomagati kako bode potreba na vsak način; to prepričanje ima tudi mestni z&stop. Zato ae je sklical 18. preteč, m. mestni odbor v posvet, kaj naj bi se zgodilo.
Predlagalo se je, naj Mesto zida hišo, v ka-terej hi se pripravili prostori za c. kr. okrajno glavarstvo, davkarijo, žandarmerijo itd. s tem bi se izprasnilo v privatnih hišah dokaj stanovanj. Potreba bi pa bila, da vzame Mesto v ta namen na posodo kacih 60.000 gld. Govorilo i ugibalo 8e je mnogo; potreba se ne dá tajiti ali 60 tisuč goldinarjev za nage malo mesto — je zopet groza. Bilo bi veliko, ako bi bilo toliko premožnih ko-hkor je sedaj revežev, ali t naših okolišSiitah bi to Mesto kar potrlo. Zato so se zjediuili slednjič gospodje odborniki v tem, da naj skuša mestni
zastop izpoBloratl bodisi pri staTbinej družbi t Ljnbljani ali pri kacem privatnem podjedniku, da zida tn T Mestu hišo za privatna stanovanja, ki se bodo jako lahko oddala torej primeroma stroške dobro povračevala.
2a zidaDje hige za c. k. uradaije ni bil mestni odbor. Vzrok je posebno ta: imenovanih nradov glavarstva, davkarije, žandarmarije, nam vlada gotovo n; bode nikdar vzela; ako ne bode stanovanj, preskrbela si jih bode sama. V nevarnost utegne priti najprej okrožno sodišče; to pa vže ima lastno hišo; le gg. uradnikom pomanjkuje primernih stanovanj. Radi tega naj se skrbi najprej za stanovanja — in skrbelo se bode gotovo tndi najbolje za mestne koristi.
S C. kr. erarom se pač lahko obravnava; da nam dá morda kakova zagotovila na pr. brezobrestno posojilo; le ako bi se taka zagotovila dobila, naj se zida hiša za nrade, dokler pa teh nimamo, nikakor ne!
Eaj bode iz te moke, pač še ne vemo ; ali vsaj to je gotovo, da je mestni odbor rei pripravil v tok. Kar ae bode pokazalo potrebno, se lahko še ukrene pozneje.
Opomnimo le še, da je dopia v „Slovencu" o istej stvari mnogo pretiran, in da so naši me-šiSani po pravici nevoljni.
Iz Bučke 24. januarja. — V zadnjem lictu „Dol, Novic" od 15. jan. je neki g. dopisnik v prvem članku govoril o dolenjskih sejmih, kako slabi so, ter omenil kot tacega tudi našega na Bučki. Tfdi g. dopisnik, da so konjski sejmi radi tega slabi, ker ni blizu železnične postaje ; pravi, da se prižene na kaki sejm do 1000 konj, pani niti enega Laha (Italijana) videti. Kar se tiče Buîke, gospod nima prav. G. dopisovalec gotovo ni trgovec in je bil še malo po naših bučenskih sejmih. Pri nas je v letn pet sejmov, pa na Tsaki sejem pridejo Italijani ali Nemci, to lahko dokažemo po okrajnem živinozdravniku g. Wir-glerju, ki hodi naše sejme nadzorovat in po upokojenem vahtmajatru g. Otoničarju, ki je kot žaniarmerijgki vodja hodil skozi 14 let na naše sejme. G, dopisnik trdi, da ko bode enkrat otvorjena dolenjska železnica, bode veliko boljša barantija na naših sejmih. Drugodi bode morda boljša ali nam Bnčenjcem dolenjska železnica ne bode niti enega krajcarja prinesla, ker mi imamo vže sedaj bliže železniške postaje na primer v Sevnici, v Vidmu, do katerih se pripelje v lepem potu v dveh urah.
G. dopisnik naj drugič v Bučki na sejmu bolj natanko pogleda sejmišče, pa bo videl Italijane, ki pridejo od Udine, Trevize, Falkona in Gorice na naš sejem.
Torej častiti bralci „Dol. Novic" le priženite obilno konj, govedi in prešiéev, na sv. Ma-
tija dan v Bučko na sejm, prepričali se bodete, da pri nas kupčija ni slaba.
Oostavek vredniŠtva. Ta dopis smo sprejeli, ker nam je pred vsem, da se pokaže resnica; sprejeli smo pa le bistvo — ter opustili zabav-Ijice — vsaj vendar ne operemo sebe, ako mažemo druge. Tudi moramo naravnost reči, da g. dopisnik ni grdil ne vašega ne druzih dolenjskih sejmov ; namen mu je bil le zatrditi, da bodo boljši, ako pride železnica. To pa je gotova resnica, pritrdili nam bodete gotovo tudi Vi, da bi bilo na Vaâem sejmu manj tujcev, ako bi imeli od železnice do Buîke, recimo, toliko kakor je do Novega Mesta. Sploh prosimo svoje bralce, naj ne iščejo v listu tega. Česar ni v njem. Nikdar nimamo druzega namena kakor koristiti dragim Dolenjcem, naj bodo kjer koli. Raje odložimo danes peró za vselej, kakor da bi jim škodovali. Sknšnjava za to je res velika: kajti če storimo tako, ni prav tem, če storimo pa tako — ni prav nnim.
Iz Rads5 pri Zidanem mostu. — Brod preko Save dela nam neprestane preglavice. Ne le skoro vselej o velikem deževji, marveč tudi sedaj vsleđ preobilnega snega in stroge zime smo večkrat po 3 — 8 dni brez vaakoršne zveze z sosedno Štajersko, kar sosebno ne ustreza potovalcem, ki bi radi iz postaje k nam, ali pa od tod na železnico hodili.
Vže pred več nego 20. leti sestal se je ta odbor, ki se je, vstrezajoč željam in nujnim prošnjam občanov, vrlo trudil, da bi si toli potreben most iz Radeč preko Save na Štajersko priboril. Visoki deželni odbor v Ljubljani dovolil je bil tedaj 4 ali 6000 gld. podpore, vendar pa nikakor ni bilo mogoče za zgradbo potrebnega kapitala dobiti vknpaj, in ostalo je pri starem.
Leta 1883, ko je presvitli cesar počastil Ljubljano s svojim obiskom, poslal je tudi naš trg deputacijo tjekaj, da sporoči naše težnje Njegovemu Veličanstvu. Edina zapreka izvršitvi naše iskrene želje bilo je vedno pomanjkanje za zgradbo potrebnih denarnih sredstev.
Pred tremi leti o priliki deželnozborskih volitev opozar;::!i smo poslance na nujno potrebo; veliko se je tedaj obečalo voUlcem, a kesncje storilo — ničesar, — —
Pred kratkim pa, namreč v seji dné 18. januarja 1891 predramili so se naši tržani zopet, ter izvolili si odbor obstoječ iz treh udov, ki naj vse potrebno ukrene, da vendar enkrat dosežemo toli zaželjen most; in upamo in nadejamo se sigurno, da bodo izvoljeni gospodje Davorin Pod-lesnik, Franc ZaverŠnik in Gregor Medved, ki vživajo občno in neomejeno zaupanje, tudi res uporabili vse svoje sile, ter nas v kratkem dovedli do zBŽeljenega vspeha.
Iz Ribniške doiine. — Âko kje na tajem srečaš kacega moža s krošnjo na rami, aapolneno a nStiho robo", precej na tem lahko spoznaš Kib-ničana. RibniČani obiskujejo vse bolj ju^ne dežele Avstrije in tudi na Ogrskem in t daljai Nemčiji ga labko ridifi; on je prebrisane glare; kmala 6e toliko privadi netaSkemu jeziku, da se more z Nemcem zmeniti. To mu le koristi ia nobeden mn ne bode tega o5jtal, ko bi le potem, ko pride iz tajine domor, tu imel bolj slovenski jezik t čislih. Doma ti bode dal takoj vedeti, da je bil na tujem. Ako bode le mogel, se bode začel s teboj pogovarjati nemški, ali ti bode vtikal med slovenske besede take tajke, da človeka kar groza spreleti, ko (nje. In tako misli, zdaj sem se pa Bkazal! Kaj še! Ali ne bereŠ pametnemu človeka že na obrazu, da se ti posmebuje, ali ne vidiš izobraženega človeka, da kar naravnost norce iz tebe brije?! Ako kaki Uibničan domov pile, naredi vselej nemški naslov, ker misli, da drugače ne bode prišlo pismo domov. Pri tem delu popači tako grozno poštena slovenska imena, da gotovo četrt ure preteče, prej ko prečita ubogi poštni uradnik to pismo. To je sramota za naš kraj, ako le nima^ zaupanja, da pride pismo domov, postavi poleg slovenskega imena „Kranl'iko", nemško „Krain" in gotovo bodo pismo pošteno domov dobili. Na tujem se na^i možje toliko ne sramujejo svojega jezika, večkrat se jih sliši, ako jih je več skapaj, zapeti pri litrčku vina kako slovensko pesem ; ali ni torej toliko bolj sramo-tiloo, ako se ravno doma ogibljujejo slovenskega jezika. Ako si domá, ne bahaj se z nemškim jezikom, ki ga ti le za silo lomiš in ki ga drugi ne zastopi, govori po domače, po slovensko. V Èast si štej, da znaŠ ta jezik, ki se vedno bolj častno razvija. Veael pa bodi, da te ne more Nemec prodati, io le po tem potu bodeš zadobil pri vsakem pametnem človeku veČjo veljavo in le potem se bodeš mogel šteti med prave domačine.
DomaČo Testi.
(Odlikovanje.) Presvitli cesar je odlikoval g. Martina Moharja, vodjo pomožnih uradov v Novem Mestu o priliki njegovega vpo-kojenja z zlatim križcem s krono za zasluge njegove pri mnogoletnem vsestransko vspešnem delovanji. čaatitamo!
(Častnim občanom) imenovala je občina kosteljska Čast. g. kapelana v Šentjurju pod Komom Ivana Nemanjiča. Častitamo!
(Vodnikova Bvečanost) prirejena po naši čitalnici in pevskem društvu, danes 1. febr. ima na sporeda: I. Jenko: „Molitev". Moški zbor. 2. Titi: „Ouvertura po slovanskih melodi~ jah", igrati na Úaviiju gospodičini Matilda Ogo-
reutz evft ia Jel. Loger-jeva. 3. P. H. Sattner: „Opomin k petju". Mešan zbor. F. Abt: teboj!" Sopran-aolo, poje gospodičina Marija Pav-loviČ-eva, spremlja na klavirja gospodičina Antonija PajniČ-eva. 5. Preyer: „Pridi tiha noč". Ženski zbor s spremljevanjem orkestra. 6. Kocijančič: „Venec narodnih pesni". Moški zbor. — Potem sijajen ples, pri katerem svira oddelek meščanske godbe. — Nadejati se je obilne udeležbe, posebno ker je ta veselica najelegantnejSt v Radolfjvem.
(Maskarada), katero priredita naša čitalnica in „Sokol" na pustni torek H. februarja, obeča tudi letos biti sijajna, kakor je sklepati is pripravljanja med „Sokoli".
(Letošnja ljudska štete v.) V Novem Mestu je bilo skupno število stanovalcev dné 31. decembra pr. 1. 1965. — Zadnje štetje leta 1880 je kazalo 2066 ljudi. K temu se opomni: L^ta 1880 je bilo kaznjencev 118, letos samo 71, odbitek toraj 47 in vojakov kacih 64 mož skupaj 111. — Ako v poŠtev jemljemo, da je bilo lati dan nekaj družin odsotnih in se niso ta-kaj Štele, je sedanje Število prebivalcev prilično enako z onim leta 1880. — V občini Toplice pri Novem Mestu je 2879 ljudi. 111 konj, 1263 govedi, 33 ovac, 924 svinj, 235 panjev Čebel. Poljanice imajo 750 ljudi, 22 manj kakor leta 1880. Bližnjih občin Štetje prihodnjič.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so gostje Brunerjeve gostilne pred kratkim zopet oddali po prostovoljnih doneskih nabrano svoto 13 gld. ter so v teku Štirih let izročili tej dražbi skupno svoto 115 gld. — Vodstvu tukajšnje podružnice je prijetna dolžnost, izraziti iskreno zahvalo vrlim rodoljubom, ki tako čvrsto podkrepljujejo našo družbo, ter pristavlja spoštljivo prošnjo, nsj blagovolé vstrajati v svojem delovanji. Želimo obilo posnemalcev, saj je naša družba pozvana, da pospešuje narodno vstajenje, da varaje naâ rod narodne smrti.
(Družba sv. Mohora) vže pridno tiska knjige za L 1891: „Življenje Marije Device in sv. Jošefa' in „Občna zgodovina", se ravnokar dovršuje; Molitvena knjiga itd. pride brž na vrsto; zadnjič pa „Koledar". Družba bode izdala med druzimi knjigami prelepe molitvene bukve: „Gospod teci mi pomagat!" ki bode za vsacega kristijana izvrstna knjiga doma ali v cerkvi — zlasti tudi zato, ker bodo tiskana z velikimi Črkami. Prepričani smo, da bode ta prelepa knjiga privabila mnogo tudi naših Dolenjcev, da postanejo adje „Družbe sv. Mohora". Za eden goldinar pa toliko lepega berila! Družba poi^ebno Želi, da bi se oglasilo veliko dosmrtnih članov. Plačaš 15 gld. pa si ud družbe do smrti. Zlasti ako si še mlad, imaš gotovo dobiček ; družba pa tudi, ker si bode
zidala novo tiskamo, potrebuje denarja — ako pa pristopi mnogo dosmrtnih udov, bi družba dobila dovolj, da jej ne bi bilo treba jemati na posodo. — Kedor želi zgoraj omenjeni molitvenik dobiti T platno vezan, naj priloži za vez 30 kr. «ko p& hoče imeti vezanega v usnje z zlato obrezo, naj doda 50 kr.
(Zal. letno zasedanje porotnih razprav v Rudoifovem), ki se začne 16. febru varja t. 1., izžrebani so nasledni gg. glavni porotniki : Zgotic Jan., pos. in obSinski načelnik iz Podbriba ; VerhovSek Vinko, trg. in poa. iz Trebnjega; Premer Fr., pos. in mlinar iz Primoatka ; Lavrinšek Fr,, posest, iz Leakovca; Erk^r Mat., pos. in mesar iz Črmošiijice ; Pràijia Andr., pos. iz Toplic; Ivanetiè Jak., pos. ia gost. iz Metlike; Znpaučii Jan., pos. iz Jezera; Buliovc Jan , pos. iz Mrzleluže; Perko Fr , pos. in gost. iz Ambrnsa; Tomšič Mih., mlinar iz Spod gojzda; Ladiha Jan., pos. iz Dol. NemSke vasi ; Penca Jos., pos, iz Dol Mokrega polja; Prosenik Ant., poa. in trg, iz Metlike; Piškur Jog., pos, iz Skovc; Stergar Fr, pos, iz LeskoTca; Ferlin Jan., pos. iz Grab-rovka ; Erlah Jos , pos. iz Vel. Slatneka; Petruna Jos., kramar iz Starega Loga; Boliutinftky Prok , grajski oskrb. iz BoSfajna; MaricSič Ant., pos. iz Zatičine; Kune Avg., pos. in trg. iz Črnomlja; Wertin Mat., pos, iz Dobliii; Kozina Vik., notar iz Kostanjevice; Ueimer Ant, pos. iz Metlike; Malenšek Fr, pos iz Zaloke; Kobe Jan,, pos. iz Stopič; Jutraš Jan., po3. iz Pristave ; Šušteriič Jan., po8. iz Semiča; Dereani Jak., pos. in trg. iz Žužemberka; Dotlar Jos., pos. iz Črnomlja; Wu tacher Jan., pos. in trg. iz Spopnje Brezovce; Jnvaníič Fr., pos. iz Radeč ; Turk Martin, pos. iz Loke; iSchenner K,, pos. in mesar iz Krgkega; Gorše Fr., pos. iz Krke, — Nadomestni porotniki: Nagelj Mih., pos. iz Smoline lasi; Ogoreutz Jos., trg. in pos, iz Novtga Mesta; Kcliřek Jos., pns, in ključav. iz Novega Mřsta; Kušljan Jan, podohar in pos., iz Kandije; PanPek Jan,, pos. iz Cegelnice; Košir Jurij, pos., iz Breda; Brulec Jos,, usnjar in pos. iz Kandije; Murgelj Fr., pos. in kolar iz Novega Mesta; Gačnik Fr., posest, iz Broda.
(Rimskikatolik,) katerega vrejuje veleč. g. dr. A, Mah nič v Gorici si pridobiva vedno Teč čitateljev — lietn prijaznih pa tudi neprijaz nih. Pa tudi ni čuda, Listu je stališče strogo katoliško, kakor ga nam kaže vedno sv. oče Leon, opozorovaje nas zlasti na sv. Tomaža Akvinskega; znano pa je, da je današnji svet tudi v vedi ve' činoma zapustil ono edino pravo, edino verno stališče. Takej modernej vedi list ne more biti po goda — vsaj je djal Gospod, da svet laž sovraži. Nam pa je list znan, njegovi principi so naši, gledé na obliko bi si ta in tam pač želeli ne-
koliko milejše — zato ga priporočamo toplo v naročevanje: vernim bode utrdil Še bolj prepričanje, omahljivim, nevernim bode dal vsaj tvarine dovolj, da premišljujejo. Ravno mišljenja je dan-daues grozno potreba ! Izhaja list t snopičih vsak mesec po enkrat; naročuje se ali v katoliški bukvami v Ljubljani, ali pa pri g. vrednibn dr, A. Mahniču, profesorju v Gorici. Stane celo leto 2 gld.
Itaziie vesti.
*	(Cerkev katoliška na Angieskem.) Preteklo leto je bila na Angleškem eua nadšiiofija in 14 škofij, v Skociji ea naciškoi in ětirji škofovi uamest-mki. V spodnji zbornici je 76 katoliških poalancev. Cerkvû in kapol je ua Angleškem in v Škociji 1300, katoliških mašnikov okoli 2800 — so enkrat toliko, kakor leta 1850
*	(Na Dunajti) bodo dali policiji Žaudarino, mestno orožnike, ćeš, da mora prit pri izgredih vojaška sila ua pomoč.
*(Vsnoga pokopali.) Iz Zagorja na Hrvatskem se je poročalo: Ne morete si v ineslu labko misliti, kakove nesreče jo napravil sneg. Cele dneve nismo mogli nikamor, še veô, celo svojih nirliéev nismo mogli pokopati. V vasi Mcrenje, ura od Kraljo-vaca sta «mrla dva človeka. Nisi) jih mogli prinesti na pokopališie ; le b veliko težavo so jo priril neki mož do g. župnika. Ta jo sporoćil po njem: mrliča zakopljite v dobro zaprtih krstah (trng&h) globoko v sneg, kjer naj čakata boljših časov, da bode mogoče zakopati jo v zemljo.
*	(Koliko Nemci pijo. Berolinski statis-tiski urad naznanja, da pride od piva, ki se je popilo v leta 1880 primeroma na vsako nemëko glavo 106 litrov. Otroci ne pijo, mnogi drngi tudi ne — torej se mora nekaterim Nemcem ta ječmenova pijača pač dobro prilegati.
*	(Hud mraz) ni le pri nas ampak tudi dro-god pritiska prav nenavadno — v nekaterili krajih n. pr. na Tirolskem, ne pomnijo taeega. V Benetkah celo je jelo po mostu vže morje zmrsovati, tako da maujSe ladije ne morejo več pluti.
*	(Snega) tudi vže dolgo ni bilo toliko, kakor letos — zlasti tako globoko proti jugu menda še ni nikdar zapal. V Neapoljn v jnžnej Italiji je ustavil ves promet; v sevemej Afriki v Francoskem Alžira je ustavil sneg železni&ki vlak. — Naii sosedje Hrvatje ga imajo grozno. Ta obilni gost jim je prinesel pa druge se bolj neljube — volkove. V okolici mesta Zagreba so jih zasledili na več krajih — v Heroo-govini tudi grdo gospodarijo, V našem bližnjem Smi-heln 80 tudi preganjali — volka, pa je bil le navaden velik pes! — Najhujša nadloga našega snega pa jo pomanjkanje drv pri nas in drugod — ljudje no morejo v gozd. Bati se je, da bodemo pogrešali tople peči.
Smešnica.
(Novi strežaj,) V mestu je vzel, neki gospod mladega kmeta v službo in mu reče: „Toliko in toliko plače ti hočem dati in ako se bodeŠ dobro in vrlo obnašal, tudi še nekaj nagrade vsako leto; tudi oblačiti te hočem". Kmet ves vesel, da je našel tako
lepo in dobro složbo, obleée iz veseljam strežajitko obleko (Livr6.) Drugo jntro ga dí bilo od nikoder. Gospoda 86 zdi ías predolg ia ga pokliče. „Tukaj sem" zavpije oni v postelji. Sledajió mine g^OBpoda potrpei'.ljivost, ter ga popade «veta jeza; on skoči k njetun in ker ga najde še Čisto mirnega v postelji, ga hoće s palico ua noge spraviti. „Ne gospod !" pravi kmet, ali ae nisva pogodila da me bodeto vi oblačili ? Jaz ležim tukaj in ćak&m ža toliko ôaiia na vas".
(Tudi doka&.} Učitelj vpraša učenca Jo/.eka, da naj mu pove, da ako je on yie zapazil, kar učenjaki doka:!ajejo, da se nasa zemlja suče? — Jožek: gotovo sem zapazil, da se suče. — Učitelj ; kako mi boš to dokzal ! — Jožek : dokaaal bom tako-le : v vasi A. BO proaili za novo poâto, ker je vas A. od glavne poste li. preveč oddaljena, bili so pa nasprotniki tej napravi nove pošte, in v vad A. so šs'le takrat pošto dobili, da so dokazali, da je vas A. od glavne pošte B eno celo uro oddaljena, in ta dokaz je ravno pro-Bitelj za novo poŠto sam dokazat. — Učitelj: s tem Jožok mi pa še nisi dokazal, da se zemlja suče : — Jožek : Tri lota pozneje je bila pa v B. ena mastna služba raifipisana, in zato mastno službo je prosil ko-pet, tisti prosivec, kateri se je /.a pošto v vasi A. potegoval, in da je*to mastno službo dobil, je zopet dokazal, da je vas A. od B. samo 10 minut oddaljeaa. Potem sklepam, da se naša zemlja gotovo snČe, ker enkrat je vas A. euo uro od U. oddaljena, dragikrat pa samo 10 minut. — UČitolj : JoŽek, dobro si jo pogodil, sedaj mi naj pa še kdo reče, da se svet ne 8uČe.
Loterijske srečke.
Gradec 17. jannarja 42 b 19 13 32
Trst 24 „	10 72 36 28 81
Razglas.
]čni zbor L dolenjske posojilnice,
reg-istrirane Kaciruge l neomejenim poroštvom
T Metliki
izkliče se s tem
na 15. februarja 1891 dopoldne ob 9. uri v pisarno mestne občine Metlláke.
Dnevni red občnega zbora :
1.	Nagovor ravnatelja.
2.	Poročilo blagajnika.
3.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
4.	Potrjenje računa za leto 1890.
5.	Predlog bilance za leto 1890.
6.	Volitev ravnateljstva in nadzoruiStva.
7.	Predlogi drustvenîkov.
(25)
Janez Kapelle,
Lepo stattovauje pri Šmarjoti.
Velika liiša ali gradič s petimi sobami, kuhinjo, dvemi kleti in nekoliko vrta z sadnim drevjem nasajenim na lepem solnčnem kraji, pet minut od tarne oerkTc, pripravno za kakega dtihovaika v pokoju ali tadi za kako rokodelstvo, daje se v najem ali tudi proda. Več o tem povč Janez Čudovan, posestnik v
ZillVlLA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno slavni požarni brambt in slavni bratovščini sv. Rsšnjega Teieaa za izkazano sočutje, potem pevoam za ginljivo petje pri sv. masi, nadalje vsem za spremstvo moje ljube matere, mcstjanke
Marije Prosenik,
k večnemu počitku izrekam najtoplajš:) zahvalo.
124]
METLIKA, 19, januarja 1891.
Antiin Preaenik.
[33]
t
Bogn Vsogarnugočnemu je dopadlo, našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Jurija Karlovšek-a,
posostQíka In trefovca v Šmarjetl,
po kratkej a mučiiej bolezni, previdenega s sv. zakramenti, dno 18. janu'trja ob 9. uri zvečer, v 71. letu svoje dôbe, v boljšo večaost poklicati.
Sveto maše zadušnice služile so bodo v mnogih cerkvah.
N^epozabljivi ranjki bodi priporočen v blagi spomin in molitev.
Zahvaljujemo se prisrčno za milo sočutje in obiskavanje ob bolezni vsem dragim znancem in prijateljem, posebno čaat. gospicama Kaliger za dobrotljivo pojtrežbo kakor tndi vsem obilim spremljevalcem dražega ranjcega k rečnemn po čitku.
V âMAR.TETI, 26. januarja 1891.
Marija Karloviek, soproga. iasip, Franjo, Ivan, Marija Erien, hii.	einoTi,
Okrajna bolni&na blagajna za potit, okraj RudDlfdvo.
Vabilo
k
občnemu zboru,
kateri bode
T nedeljo 8. febr. 1.1. ob 10. url dopoldne v mestni dvonmt.
Gorenji vasi, pošta Šmarjeta.
(31-1)
SPORED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Dopolnilna volitev odbora:
a)	v predstojništTO ;
b)	v nadzorništvo in
c)	v razsodnistvo.
3.	Nasveti in predlogi. Uudolfovo, 30. januarja 1891.
(Si)	Fran Sakser, načelnik.
Prešičje ščetine
(ne áopovino) kupuje v vBaki množini	kilo po 3 goldinarje in više. Tndi kupnje kc^e od	zajcev, lesic, hna (hnn) jazbeeev, vider itd.
Friderik	Sku§ek,
[16-21	tarffovec v MeLlikJ,
Slovenske knjižice
za poduk v stigleHeiti Jeziku, o meri, vagi, deuarjo itd. v Ameriki jako pripravne, lahko zapopadljive in koristne, toraj vsakema potovalen te dežele neobhodno potrebne, prodaja in pošilja po poatnem povzetja ali proti naprej plačilu po 55 kr,
Jo8. ťinilin v Ifjubljani
(1—3) poBieđovalna piBorna za potoTauje po celcm STetu.
gpičasta in široka, s kaloni ali bre» kala. Jeden par niožkih kopit bre:; kala, od 24 do 28 m dolgih, velja 25 kr., veôja 30 do 35 kr, Ženska in otročja po velikosti 8 do 14 kr. jedno kopito. Trgovcem, kateri več fiknpaj vzamejo, še veliko ceneje
[18-2] Janez Meglan, _jj.ddtifaler kfl|>ii v Slriptitli pri Ribiiifi (IHiktijsliO.)
lEMs M Ěmm
đajc y un,jem od lâ. innrca t. L naprej
grajščina Rakovnik pošta St. Rupert na Dotenjskem.	['5-2]
Prcââjalnica in ena soba
za stanovaoje se oddaje od 15. februarja poČensi.
Augtist Luser,
(19—21	Novomešta.
0 € e 0! ©
(28)
uad (6 let star, trdnega zdravja sprejme bc v pouk pri Antonn Kresetu, mizarju pri Velikih LaSčgh št. 17.
Dober kla\ii
• ~
je na prodaj po nizki cení na Raki, hiš. št 74.
ixí
M
"i
©
dl p
Wi
po
i IÍ j' v p o J (1 z It
Podpisani nameravam avojo niaDjso, nasproti glavni prddajalniei ležečo ataeuno opustiti, zatorsj napravim	[30—1]

^ razprodajo
od 1. svećana dalje,
KazliCoo blago aa možke in ženske obleke itd. razprodajalo ee bode
pod fabriško ceno! Josip Ofloreutz v Novem Mestu.
os
Razprodaja!
Mlin v najem
se d;'i na Vrhovem poleg Gracarjevega turna pošta št. Jernej, od I. marca dalje. — Več se izvé ravno tam.	(27—1)
Ribji lov V najem.
Ribji lov Auerspergove grajàilne oddal se bode v najem in sicer po nastopnih oddelkih:
1.)	V Krki od Nemške vasi do Grmade;
2.)	v Krki od	Had'iica do Suvtane vaai;
3.)	v cehvi potoku KadiSca pri Podturnu;
4.)	v edem potoku Svèica pri Toplicah. Javna dražba teb oddelkov bodo doé 10, febru-
varja 1891 dopoindnó ob 10. uri v gozdarski pisarni v Soteski, tudi se sprejemajo pismene pomidbe enega ali već oddelkov.	(32)
Gozdarski urad v Soteski pošta Dvor
proda :
80 meter stotov stadicega sens, 4000 komadov kolov za trto, 1200 „ hrastovih dog razne velikosti, večje Število sodov za vino in pivo.
Povpraša in vidi se omenjeno pri zgoraj navedenem gozdarskem uradu.	(33—1)
Naznanilo !
126]
V mestu Kostanjevici na Dolenjskem, proda se nad 400 centov lepega sena skcpno ali tndi ua drobno. Y rtivno isteni mestu proda se takoj pod vgodninii pogoji, za kacega usojarja ali druiega rokodelca jako pripravna
hiša s posestvom.
Prav blizo trga Mokronog proda se tudi pod ugodnimi pogoji dobro ohranjeno hišno poslopje X dvcmi kleti, vrtom in njiv» «a 8 mernikov ])08etve. — Kedor želi splob kaj kupiti, naj se obrne do Antona Kr2l£nik-a, posestnilta v Mokronogu.
• w •
ea
išče se pridna kuharica, ki bi bila ob enem skrbna oskrbnica ter se z dobrimi spričevali izkaže. — Ponudbe naj se pošljejo z naslovom : (3—S) Antonia pl. Flchtenau, pošta Novo mesto.
Tone Virant,
trgoTCf y KoTeiii Mestu
ima v zalogi tevlje (Stiefleiten und Nleder schuhe) za gospé in go^podlčlne iz nsnja in brone! I a (Lasting) po prav nizke j ceni in dobro blago. — Tudi iopke in vonce za že-nltovanja se pri njem dobć. ts-g)
■OđgoTonii urednik, ûsd^atey in založnik J, Krajec.
Nuvooieito. — Katisuil J. Krajec.