nama
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
In
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
Trezni za volan!
Velenjski policisti bodo sleherni vikend v decembru izvajali akcijo poostrenega nadzora v prometu, s posebnim poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Drugače povedano: pozorni bodo zlasti do tistih, ki sedajo za volan pod vplivom alkohola. Za akcije, ki so izključno preventivnega pomena in ne zato, da bi policisti dosegali »normo« pri jemanju vozniški dovoljenj, so se v decembru odločili, ker je to mesec, v katerem se zgodi največ prometnih nesreč, najpogostejši vzrok zanje pa je prav alkohol.
Danes in jutri bo suho in hladno, v soboto ponovno padavine (v nižinah kot sneg), ki bodo v nedeljo postopno oslabele.
ZAVAROVALNICA
Iz Velenja dva državna svetnika
ISSN 0350-5561
»Gradimo varstve-no-delovni center«
Mi skupaj smo prirajžali Stran 20.	■ vos
Šestnajst elektorjev - predstavnikov lokalnih interesov je za državnega svetnika, ki bo zastopal interese Šaleške in Zgornje Savinjske doline, izvolilo dr. Vladimira Ko runa
Mestna občina Velenje in policija skupaj v akciji:
Petarde, lepše je brez njih!
Marsikdo, ki je v prvih decembrskih dneh že »poskakoval« zaradi neznosnega pokanja, bo temu pritrdil. Pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev predstavlja pravo nasilje tako nad ljudmi kot nad živalmi, rokovanje z njimi pa je tudi zelo nevarna in tvegana reč.
Akcija z naslovom Petarde, lepše je brez njih, bo potekala ves december in še nekaj prvih dni v januarju. Skupaj jo izvajata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport, poudarek pa je na preventivnem delu po šolah in med mladimi. Na nevarnost jih bodo opozarjale zloženke, vodje policijskih okolišev pa bodo na obiskih po šolah z učenci govorili o nevarnosti uporabe pirotehničnih sredstev. V Velenju pa se danes, 4. decembra, začenja še ena akcija, poteka v sodelovanju policistov z Mestno občino Velenje. Tisti, ki boste od danes naprej na postajo prinesli kakšno »pokali-co«, boste v zameno prejeli simbolično darilo, ki ga prispeva občina.
■ mkp
Med svetniki adventa je tudi ljubljenec otrok sv. Miklavž. Jutri je njegov večer! Marsikateri otroci že željno pričakujejo, kaj jim bo prinesel. Sicer pa bodo ali pa so za srečanja z njim poskrbele mnoge trgovine, veliko pa bo tudi prireditev po posameznih krajih. O njem in o sv. Barbabi, zaščitnici rudarjev, ki goduje danes, pišemo na strani 12. Miklavževali so že šoferji in avtomehaniki Šaleške doline, v imenu Miklavža pa je darila delil znani velenjski humorist Miha Valenci.
■ Posnetek: S.Z.
Dr. Vladimir Korun in
Borut Meh
V sredo so elektroiji, ki so jih izvolili na sejah svetov občin, volili državne svetnike. V šesti volilni enoti, ki so jo sestavljale vse občine Šaleške in Gornje Savinjske doline, so izvolili šestnajst elektrorjev, za mesto državnega svetnika pa seje potegovalo pet kandidatov: Drago Martinšek, Jože Robida, Anka Rakun, dr. Borut Korun in Toni Rifelj, ki seje kandidaturi odpovedal v korist dr. Vladimira Ko-runa.
Volitve, opravili so jih v velenjski sejni dvorani, sta vodila Marko Jeraj in Dušan Tanko, izpeljal pa jih je volilni odbor Majda Menih (predsednica), Franci Blatnik in Jakob Filač . Udeležilo se jih je vseh šestnajst izvoljenih elektrorjev.
Za državnega svetnika je bil izvoljen dr. Vladimir Korun (SDS) iz Velenja. Dobil je kar devet glasov. Drago Martinšek je dobil pet glasov, Anka Rakun pa dva.
V četrtek so bile še volitve državnih svetnikov, predstavnikov funkcionalnih interesov. Med njimi je bil izvoljen Velenjčan, Borut Meh, namestnik generalnega direktorja za področje ekonomike in financ.
■ M. Zakošek
C Nama - kdor i$qey ta najde)
SALON RAČUNALNIŠKE OPREME, (podhod PUS)
nasproti LB Velenje, Rudarska 6a, Tel.: 063/862-720
Otroška duša je kakor bel, nepopisan list. Samo enkrat nam je dano pisati ali risati nanj, zato pazimo, da bo na njem najžlahtnejše kar premoremo v sebi. Utrinek z odprtja prodajne razstave v avli Mestne občine Velenje. Stran 7.
FIMEX
■ Posnetek: vos
9770350556014
"i"..1 ■■
DOGODKI
Norice
4. decembra 1997
S seje sveta Občine Šmartno ob Paki
Prostorski dokumenti, javni zavod...
Čajanka ob spominih na Kersnika
Velenje - Člani Univerze za tretje življensko obdobje pripravljajo danes ob 15.30 prav poseben dogodek. Na prvi čajanki v letošnjem študijskem letu bodo spregovorili o življenju in delu Janka Kersnika, saj mineva 100 let od njegove smrti, na kar se še posebej pripravljajo v literarnem krožku. Medse so povabili tudi pesnike in pisatelje iz Zgornje Savinjske doline.
Čajanko bodo tudi tokrat pripravili v prostorih krajevne skupnosti Šmartno v Velenju, nanjo pa vabijo vse svoje številne člane.
■ bš
Univerza še brez pravih prostorov
Letošnje študijsko leto se je na Univerzi za tretje življensko obdobje pričelo z grenkim priokusom, saj so s preselitvijo Urada za negospodarske zadeve v poslopje velenjske občine izgubili svoje prostore v Domu učencev. Na občini jim nove prostore sicer že ves čas obljubljajo, a jim jih zaenkrat še niso uspeli zagotoviti. Zato trenutno poslujejo še v starih prostorih, kjer nimajo ne telefona, ne zagotovljenega čiščenja. Vodstvo Univerze upa, da to ne bo več dolgo trajalo.
■ bš
Šoštanj čaka Miklavža
V nedeljo, 30. novembra, so Šoštanjčani na glavnem trgu pripravili slovesnost, ko so nad trg na prvo adventno nedeljo dvignili adventne venčke osmih cerkva in simbolično prižgali prvo svečko. Jutri, v petek, 5. decembra, pa bo Šoštanj ob 17. uri obiskal Miklavž. Vsako leto njegov obisk počasti tisočgla-va množica in organizatorji, Turistično-olepševalno društvo Šoštanj, pričakujejo precejšen obisk tudi jutri. ■ mkp
Stara vas
Skrbeli bodo za ptice
V Krajevni skupnosti Stara vas so se odločili, da bodo mladim prikazali, kako naj v zimskih mesecih skrbijo za njihove prijateljice - ptice.
Jutri, 5. decembra, bodo pripravili v Domu krajanov Stara vas delavnico, ki se bo začela ob 17. uri. Pod vodstvom krajana Rudija Imperla bodo mladi delali ptičjo krmilnico in valilnico, izvedeli pa bodo tudi, kako morajo v zimskih mesecih skrbeti za zunanje ptice. Udeleženci dclavnice morajo s seboj prinesti papir, pisalo in malo kladivo.
■ nk
Šmartno ob Paki, 27. novembra - 10 točk dnevnega reda, izidi volitev v Državni svet, za katerega so imeli v občini Šmartno ob Paki svojega kandidata, in napoved predsedujočega sveta Bojana Kladnika, da bo potrebno o nepodpori domačemu kandidatu kaj reči, je napovedovalo zanimivo sejo. Vendar pa se je tudi tokrat potrdilo pravilo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Mislinjski svetniki so usklajevali odloke
prednostno listo za stanovanja
Na zadnji seji sveta občine Mislinja, kije bila že 36. po vrsti, so svetniki sprejeli vrsto odlokov po hitrem postopku, zato jim v dnevnem redu zapisanih 11 točk ni vzelo zelo veliko časa. Postorili pa so veliko.
Osrednja točka obsežnega dnevnega reda seje je bila obravnava poročila komisije za prekategorizacijo zemljišč, predvsem kmetijskih, v občini Mislinja, saj je to osnova za pripravo srednjeročnega plana razvoja občine. V ta namen so pred letom dni ustanovili posebno komisijo, ki jo je vodil arhitekt Andrej Kotnik. Svetnike je podrobno seznanil z delom komisije, zato je ta točka dnevnega reda vzela tudi največ časa.
Ker kar nekaj odlokov v občini ni bilo usklajenih z novo zakonodajo, so mislinjski svetniki te po hitrem postopku spremenili. Med njimi odlok o gospodarskih javnih službah, dimnikarski službi ter pokopališkem redu, kjer je poglavitna novost ta, da koncesionarjev ne potrjuje več občinski svet, ampak občinska uprava.
V nadaljevanju so upravni enoti Slovenj Gradec podarili opremo in sredstva, ki so jih imeli ti v uporabi vse od uvedbe lokalne samouprave, zanjo pa so plačevali najemnino. Vrednost mislinjskega deleža je znašala 390 tisoč tolarjev. Podali so tudi informacijo o izvedbi javnega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Oblikovali so prednostno listo in jo tudi potrdili. Zal pa stanovanj nimajo na voljo. Eno stanovanje bodo vendarle dodelili še letos, drugo leto pa računajo, da jih bodo z državno pomočjo zgradili še 8.
Sicer pa so v občini Mislinja zagotovili prevoznost vseh cest, ki jih je avgusta prizadelo močno deževje. Ker ravno v teh dneh pripravljajo rebalans letošnjega proračuna, še ne vedo natančno, koliko se bo ta povišal ravno zaradi teh investicij, računajo pa, da za okoli 10 milijonov tolarjev.
Ubš
Osnutek prostroskih dokumentov v Ljubljano
Osrednja točka seje Sveta Občine Šmartno ob Paki je bila gotovo obravnava osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih	sestavin
dolgoročnega plana za območje občine. Čeprav so o tem letos že veliko govorili, so pri obravnavi tudi tokrat precej pozornosti namenili kamnolomu tufa v vasi Gorenje in v zvezi s tem znova izrekli precej kritičnih besed Vegradu iz Velenja, ki je dolga leta izkoriščal naravna bogastva kamnoloma, za njegovo sanacijo pa ni naredil še ničesar. Njegovo sodelovanje z okoljem so ocenili vse prej kot zgledno. Svetnik Franc Drofelnik je poudaril, da mora imeti občina glavno besedo nad dogajanjem v tem prostoru, Bojana Kladnika pa je zanimalo, kaj bi morali storiti, da bi zemljišče izvzeli iz obveznih republiških rezerv. Pripombe z javne razprave bo svet prejel za svoje po pridobitvi pravniškega mnenja, sploh glede objekta stare šole. Osnutek prostorskih sestavin so potrdili soglasno. O teh dokumentih bodo sedaj povedali svoje na ustreznem republiškem ministrstvu. Obstaja bojazen, da to v tolikšni meri, kot so pripravljala prostorskih dokumentov, ne bo prisluhnilo željam občanov. Kot smo slišali, bodo kar vztrajni pri pridobitvi mnenja ministrstva v doglednem času.
Če bi bil interes,
Z zadovoljstvom so svetniki prisluhnili predsedniku nadzornega odbora Andreju Centrihu, ki jih je med drugim seznanil z delom odbora, z aktivnostmi, kijih po občinah v Sloveniji izvaja Računsko sodišče ter ugotovitvami odbora glede naložbe pri izgradnji kanalizacije Šmartno ob Paki - Rečica ob Paki. Ugotovili so, da je bilo v občinskem proračunu za kanalizacijo predvidenih nekaj več kot 10 milijonov SIT, končna vrednost pa je znašala več kot 17 milijonov
tolarjev. Svetniki so soglašali z mnenjem članov odbora, da bi bilo težav pri uresničevanju naložbe veliko manj, če bi bili krajani resnično zainteresirani za izgradnjo kanalizacije in če bi gradbeni odbor dobro opravil svoje delo. V prihodnje bodo za naložbe, ki bodo trajale več let, izdelali investicijski načrt.
Da za začetek postopka za ustanovitev
Sklep o začetku postopka za ustanovitev medobčinske direkcije gospodarskih javnih služb so svetniki soglasno podprli, ampak šele, ko jih je razlagalka Marija Tekavec, vodja delovne skupine za ustanovitev direkcije, temeljito seznanila z namenom, cilji in nalogami tega javnega zavoda ter jim odgovorila na kar precej zahtevnih vprašanj glede financ, dvoma o podvajanju nalog, o aktivnostih direkcije pri nudenju strokovne in svetovalne pomoči pri izvajanju naložb na področju komunalnega gospodarstva in podobno.
Red velja za vse
Informacija o stanovanjski problematiki na območju občine je potrdila oceno svetnikov, da so z delitveno bilanco podedovani stanovanjske objekte v slabem stanju, in da so med neplačniki ene in iste osebe. Tako kot svetnik Rudi Ježovnik so tudi drugi poudarili, da bo občina svoj delež pri obnovi v prihodnje prispevala, vendar morajo svojega še stanovalci sami. Red mora biti za vse, tudi za tiste, ki stanarine ne plačujejo. Občina bo vsaj dvema največjima dolžnikoma še zadnjič ponudila roko glede plačila, nato pa bo ukrepala po črki zakona. Kaj bodo storili z objekti (ba-ronija), ki potrebujejo precejšnja vlaganja, s stanarino pa tega denarja ne zberejo, bodo dorekli v bližnji prihodnosti. Občina je razpolagala s 24 stanovanji in 2 poslovnima prostoroma, eno stanovanje je že odkupljeno, 10 stanovalcev pa ga od občine odkupuje.
Zelena luč za zavod Mladinski center
K zbirki že sprejetih odlokov so prejšnji četrtek dodali še novega. Tokrat odlok o ustanovitvijavnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Ta tema se je pojavila na seji sveta drugič, vendar tokrat ni bila tako polemična kot na predhodni obravnavi. Svetnica Frančiška Krbavac je vnovič opozorila, da točenje alkoholnih pijač ne sodi v zavod in da morajo biti dejavnosti v njem vodene. Svetnik Rudi Ježovnik je menil, da je prav, ker so stvar nekoliko zavlačevali, saj so v tem času marsikaj dorekli in pojasnili marsikateri pomislek oziroma dvom. Tajnik občine Janko Kopušar pa je predlagal, da bi v prihodnje morali razmisliti "še o ponudbi zmogljivosti centra tudi mladim, ki niso člani Mladinskega društva, ampak drugih dejavnosti oziroma društev v občini. Za te namene bodo preuredili objekt Gostilne na pošt. V dogovorih o pridobitvi prostorov za izvajanje dejavnosti so z Gorenjem, d. d., iz Velenja, iz letošnjega proračuna naj bi za pripravo prostorov za izvajanje
predvidene dejavnosti namenili 3.500.000 SIT, za programski del centra pa 400.000 SIT. Precej si obetajo tudi od sodelovanja z republiškim Uradom za mladino.
Za 8 % višja vrednost točke
V nadaljevanju seje so sprejeli še za 8 % višjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto. Predlagano povišanje naj bi bilo v mejah pričakovane inflacije. S tako povečano vrednostjo bi se v občinski proračun nateklo približno 11 milijonov tolarjev. Svetnike je zanimalo, kdo letos tega prispevka ni plačal in ali je Vegrad predal nabrežine kamnoloma republiškemu ministrstvu za kmetijstvo ter se s tem izognil plačilu nadomestila.
Ob koncu so potrdili še predlog Kulturnega društva Šmartno ob Paki. To je predlagalo Petra Podgorška za predstavnika občine v svet območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost.
mtp
Vrtca Tinkara in Najdihojca v Velenju
Naj bo varen moj korak
Takšen je naslov projekta, ki sta ga v začetku šolskega leta zastavili vzgojiteljici Zora Fortič iz vrtca Tinkara in Lidija Lončarič iz vrtca Najdihojca v Velenju. Namenili sta ga malošolarjem, v njem pa sta predvideli kar nekaj aktivnosti. »Zavedava se pomena prometne vzgoje, želiva pa o njej seznanjati ne le otroke, ampak tudi njihove starše,« sta povedali.
Minuli četrtek so medse povabili policista Janeza Pravdiča z velenjske Policijske postaje. Povedali so mu, kaj o varnosti v cestnem prometu vedo ter mu zastavili tudi kar nekaj zanimivih vprašanj. Gost pa jih je seznanil z nalogami policistov in kako jih uresničujejo. Obljubil jim je tudi, da jih bo spomladi prihodnje leto popeljal na sprehod do policijske postaje.
Ob tej priložnosti so malošolarji tudi sami izdelali avtomobilčke, prometne znake in cestišče ter se po zanimivem predavanju na »poligonu« tudi poigrali (na sliki).	■ tp

Kdaj bodo vsi naši kandidati odšli
Novega predsednika imamo, zdaj se moramo le še znebiti vseh kandidatov. Mislim seveda na njihove slike, ki nas še vedno pozdravljajo z dreves, plotov ali velikih lepakov. Doslej se je vedno dogajalo, da so se razni predvolilni lepaki dolgo vlačili po najrazličnejših prostorih, letos je glede tega ostreje in je določen čas, ko morajo izginiti. Vprašanje pa seveda je, če se bo to res zgodilo. Vsaj za take lepake, ki so se znašli na različnih čudnih mestih, se bojim, da bodo kaj dolgo kazili našo podobo. Veliko jih je bilo nastavljenih, le eden izbran. Po volitvah bomo seveda gledali na to, kaj se bo spremenilo. V predvolilnem času so mnogi kandidati in njihovi najožji podporniki skorajda prisegali, da ima predsednik velika pooblastila in zato tudi veliko obljubljali. Zdaj, ko ni bil izvoljen njihov kandidat, se bo gotovo vse to spet spremenilo. Spet bodo govorili, da je naš sistem tak, da predsedniku ne dovoljuje kaj veliko samostojnega odločanja. In če bo naredil kaj odločnega, bodo porekli, da je prekoračil svoja pooblastila. Za kandidata, ki je bil izvoljen, so nekateri govorili, da sploh nima kaj obljubljati, saj bi vse to že moral uresničiti. Vseeno je vsaj eno obljubo takoj izpolnil. Svoje tekmece je povabil na kosilo. Ta pojedina je bila za nekatere pomembnejša od zadnje večerje. Na vsak način so hoteli vedeti, kaj so jedli (če je bila na jedilniku tudi kakšna hobotnica), kaj pili, seveda, in predvsem kaj so govorili. Ali je res držala napoved enega od neuslišanih kandidatov, da bo izvoljenemu tekmecu postavil tako neprijetna vprašanja, da mu bo priskutil jed?
In medtem, ko so eni veselo jedli in se bojda nasploh lepo imeli, so drugi glodali drugačne kosti. Predlog letošnjega proračuna je spet pokazal vso raznolikost potreb in možnosti, pa seveda usliševanje želja tistim, ki so na strani koalicije in nasprotovanje vsemu, kar je prišlo
iz opozicijskih vrst. Kupčkanje je nekatere zadovoljilo, druge postavilo pred nerazrešljive probleme, kje dobiti denar za nekatera nujna dela. Tudi ali pa predvsem pri nujnem urejanju cest se je to dodobra pokazalo. Čeprav natančnega pregleda še ni, sta na novo menda prišla v proračun le dva cestna odseka z našega širšega območja. Most v Gornjem Gradu in cesta v šentjursko-kozjanskem koncu. Izrečenih pa je bilo seveda spet veliko besed. Toliko, da če bi lahko z njimi tlakovali ceste, bi jih lahko veliko uredili.
V teh dneh pa so se tudi znova razvnele razprave o čistilni napravi na petem bloku šoštanjske termoelektrarne. Ne zato, ker bi se pri urejanju te naprave kaj zatikalo, ampak o tem, kdo bo dobil ta posel. Predvsem pri premogarskih sosedih v Zasavju so močno zainteresirani, da bi posel dobila nemška firma, pri kateri si kot sodelavci obetajo tudi oni pomemben kos kruha. Tudi ob tem čistilnem nagobčniku se seveda kaže, da naprava še zdaleč ne bo pomembna le za čistejši zrak v Šaleški dolini, ampak tudi za mnoga podjetja. Stvar je denarno celo tako velika, da se za posel zanimajo tudi politiki. Nekateri v sosednji Avstriji so tako že tudi rekli, da so njihove razprtije oziroma koroški napad na Slovenijo, povzročile, da posla niso dobili oni, ampak Nemci. Nekateri zunaj so pač o takih stvareh celo bolje obveščeni kot mi. Sicer pa lahko rečemo, da nam jo je začetek letošnje zime močno zagodel. Saj ne mislim ravno na vremenske razmere, ampak na rezultatske. Na (ne)uspeh naših smučarjev. Še dobro, da imamo tudi smučarke, ki rešujejo našo čast. Morda se bo nad tem zamislil tudi kdo, ki nikakor noče priznati, da so lahko tudi ženske uspešne. Celo bolje od moških. Pa bi jih zato tudi kazalo bolj prepustiti k političnemu koritu.
M (k)
Medobčinski otroški parlament je veliko povedal
Blagovne znamke jim krojijo svet...
Prejšnji teden je bila velenjska občinska dvorana polna mladih osnovnošolcev, ki so prišli povedati, kaj jih moti in kaj jim je všeč v odnosih med njimi samimi, vrstniki torej. Na letošnjem medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je vodila Urška Ernecl, kot vedno pa pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Vlenje, je bila namreč to glavna tema. Devet od desetih sodelujočih šol je predstavilo spoznanja, do katerih so prišli na zelo različne načine; eni so izvajali ankete, drugi so risali, tretji pisali proste spise. Nekatere razprave so bile zelo zanimive, druge predolge in prežete z moralizmom, ki ga tako mladim ne bi pripisala. Kot da niso govorili svojih misli, kot da so nanje vse preveč vplivali odrasli. Vsekakor pa je bilo moč slišati veliko zanimivih misli in dognanj, kljub temu, da so mladi izbrali res težko temo.
Za uvod so tokrat poskrbeli mladi gledališčniki iz OŠ Šalek s simpatično igrico »Otroško sodišče«, ki je upravičeno navdušila prisotne v dvorani, saj je govorila o prijateljstvu, rasni nestrpnosti in otroških pravicah. Potem je gostitelj parlamenta, župan Srečko Meh, mladim podal svoj pogled na uresničevanje lanskih sklepov. Kot je dejal, je z delom mladih zadovoljen in vesel, ker tudi sam misli, da v življenju tvorimo skupnost, v kateri imamo vsi svoje pravice in dolžnosti. Med drugim je poudaril: »Želim vam, da se v tej dvorani ne bi počutili, kot se sam počutim na sejah sveta. Dokažite, da ste vljudni in da se znate pogovarjati!« Tudi župan Šmartnega ob Paki Ivo Rakun je pozdravil mlade parlamentarce iz vseh treh občin v Dolini. Poudaril je, da meje ne bi smele ločevati mladih, in da so si izbrali dobro temo.
Iz razprav mladih parlamentarcev so v nadaljevanju vele dokaj podobne ugotovitve. Večino v odnosih med vrstniki moti, da se premalo pogovarjajo, da ne znajo prav komunicirati, da se ločujejo na dečke in deklice, po tem, od kod kdo prihajajo... Tisti, ki živijo na deželi, mnogokrat občutijo zavračanje »meščanov«, češ, da so kmetje. Opazili so odklanjanje zaradi veroizpovedi, glavna pa je izgle-
konec!
Pomanjkanje časa in vrednot siromaši
Sicer pa smo za mnenje o letošnji temi in parlamentu povprašali tri predstavnike parlamentarcev in nastala je kratka anketa. Ob koncu smo nekaj vprašanj zastavili tudi letošnji gostji, vrhunski strokovnjakinji s področja psihologije Marji Strojin, direktorici republiškega Centra za otroke, mladostnike in starše.
Anita Arceska, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki: »Na
šolskem parlamentu smo obravnavali različne za nas pomembne
splošno smo se začeli bolj resno obnašati tudi do mlajših. Tudi resnejši problemi se pojavijo. Lansko leto je bil recimo napaden eden od atletskih tekmovalcev. V našem razredu se ne družimo veliko, kaj slabega pa tudi ne počnemo. Pogovarjamo se morda premalo, saj niti nimamo pravih možnosti, razen med odmori, pri razredni uri in pri predmetu Etika in družba.«
Maja Oderlap, OŠ MPT Velenje: »Sami lahko predlagamo veliko stvari, da bi se odnosi med nami izboljšali, od odraslih pa je odvisno, ali nam bodo pomagali izpeljati naše odločitve. Na naši
Nekatere razprave so bile izjemno zanimive, vsekakor pa so mladi imeli možnost, da sami
povedo, kaj si mislijo...
da tista, ki se ji pravi blagovna znamka. Mnogi so ugotavljali, da ta pomeni prevelik statusni simbol in ločnico med mladimi. Pogovarjajo se le še z frazami in tujkami, kaj jih tudi moti... nekateri so bili zelo konkretni. Učenci OŠ Gustava Šiliha skoraj na vsakem parlamentu opozarjajo na problem bistroja Tinka, kioskov, mimo katerih učenci hodijo v in iz šole, pri tem pa srečujejo z maligani »obogatene« prijatelje alkohola, kar jih nenehno spravlja v zadrego. Tudi tokrat so konkretno vprašali, kdaj bo občina temu naredila
teme, odgovore pa smo si zapisali in jih danes podali na tem parlamentu. Po moje bi morali veliko bolj upoštevati šolska pravila. Na šoli ugotavljamo, da odnosi niso preveč kritični, veliko pa je zafrkavanja, posmehovanja, nekateri učenci so precej problematični, saj precej preklinjajo. Tudi opomini, ki so jih dobili taki učenci, niso zalegli.«
Jernej Mazej, OŠ KDK, Šoštanj: »Odnosi med vrstniki so na naši šoli solidni. Kakšnih večjih problemov ni, tu in tam pa pride do večjega izgreda. Na
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
DRUGI NE - Ml DA!
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA VELENJE d. d.
NOVA KREDITNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE PO NAJNIŽJI CENI DOSLEJ:
-	kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let,
-	obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99 % letno,
-	pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99 % do T + 9,99 % letno,
-	z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri,
-	posojila so na voljo TAKOJ.
PONUDBA VEUA SAMO DO KONCA LETA!
Informacije: telefon 063/854-251, interni 249 in 303,
fax: 063/859-106.
šoli smo se veliko pogovarjali o tem, združevali mnenja in prišli do različnih zaključkov kot na primer zapostavljanje vozačev, uporabljanje raznih besed, ki nimajo nič s slovenskim jezikom... Prepričana sem, da se moramo vsi potruditi, da ustvarimo boljše prijateljske odnose in boljše vezi med vrstniki.«
Marja Strojin je mladim spregovorila ob zaključku njihovih razprav, nam pa je parlament ocenila takole: »Zelo sem vesela, ko pridem med otroke iz neproblematičnega okolja, ki na takšen način izrazijo svoje mnen-
je ali vsaj delno svoje mnenje. Presenetilo meje marsikaj. Tako v dobrem kot slabem. Presenetilo me je, da so mnogi razpravljalci svoja prepričanja pogumno postavili, da se je čutilo, da je en del razprav bil zelo samostojen, da se je mentor lepo držal samo ozadja in pustil, da so otroci po svoje razmišljali. To mi je bilo zelo všeč. Moram reči, da me je neprijetno presenetilo, da nekateri otroci zelo dogmatično »padejo« pod pravila, ki jim jih odrasli preveč sugerirajo. Danes je bila možnost, da izrazijo svoje mnenje, pa četudi nam odraslim ne bi bilo všeč.«
In kateri so danes po njenem mnenju ključni problemi v odnosih med mladimi? »Osebno menim, da jim ne dajemo prave teže, da je glavni problem, da jih podcenjujemo. Eksistenčnost mnogih je ogrožena. Ljudje se bojimo, da bomo ostali brez eksistenčnih sredstev, zato gre skoraj vsa energija v ta del in poz-
abljamo drugi del - kvaliteto življenja, ki je zelo potrebna zlasti otrokom. Zato je borba za življenje, v katero se vključujemo odrasli, otroke še malo bolj potisnila na stran, čeprav nisem naivna - to se je počelo tudi včasih. Vsi smo zadolženi zato, tudi šola, ki je to zagrabila čisto napačno tudi v novi reformi, kjer je storilnost popolnoma prevladala nad vsemi drugimi kvalitetami in to daleč proč od evropskih kvalitet. Premalo poudarka dajemo medosebnim odnosom med otroki. Očitno na to šolsko reformo lahko vplivajo samo v naprej izbrani strokovnjaki, ki se z njo strinjajo, ostali pa ne.«
V ponedeljek so se štirje predstaviki mladih udeležili tudi državnega otroškega parlamenta. Dolino so tokrat zastopali Anita Aceska, Maja Oderlap, Jasna Šumnik in Darja Šumah.
■ Bojana Špegel
nasprotovanja vedno izražal, ni pa jih mogel uveljaviti, kjer je bilo večinsko mnenje vedno drugačno. Če bi bile vse njegove obtožbe resnične, bi moral občinski svet že zdavnaj kolektivno odstopiti, je dodal in poudaril, da vse in vedno le ne more biti po želji posameznika. Zupan Toni Rifelj je vse obtožbe zavrnil ter poudaril mirno vest in vlogo nadzornega sveta; če je kaj narobe, naj zamenjajo tega, sicer pa bodo svoje povedali občani na prihodnjih volitvah, je še pribil. Svetnik Zdenko Purnat je na seji ostal do konca in brez pravice glasovanja, zanimivo pa je, da mu zanjo niso poslali gradiva.
Novo podjetje ENGO bo stalnica
Tudi razprava o naslednji točki je bila dolga in vsebinsko pestra. Župan je obširno obrazložil dosedanji potek izgradnje sistema daljinskega ogrevanja, ki je vzorčni projekt za Slovenijo, in poudaril, da poti nazaj zanesljivo ni. Toliko nepovratnih sredstev občina Gornji Grad gotovo ne bo nikoli več deležna, pogodbe z Evropsko skupnostjo, programom Phare in ostalimi pa seveda neizpodbitno veljajo. Dodal je, da je naložbo s 15 odstotki celotne vrednosti podprl tudi avstrijski ekološki sklad, slovenski ekološki sklad pa je svoj delež tudi že zagotovil.
Pomembno je, da sta Evropska skupnost in program Phare skupini angleških strokovnjakov za enotedensko delo in izdelavo obsežnega elaborata plača kar 100.00 ekujev, seveda ne brez utemeljenega razloga.
V nadaljevanju so tehtno obravnavali in sprejeli sklep o ustanovitvi firme za izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja ENGO, pri čemer je bilo precej nejasnosti, časa za pojasnila pa očitno dovolj. Predvsem so svetniki domnevno prvič izvedeli, da podjetja ENGO ne ustanavljajo zgolj za čas izgradnje, temveč bo delovalo tudi po tem, upravljanje s sistemom pa bo preneslo na gornjegrajsko komunalo. Upravo firme bosta vodila predstavnik (direktor) Smreke in župan občine Gornji Grad, pri čemer bo direktor župan, saj ima občina večinski delež (75 odstotkov, Smreka 25). Direktorsko mesto čaka vsakega župana za njegov mandat, ne glede na ime in priimek. Lastniškemu deležu primerno je seveda tudi razmerje družbenikov v skupščini in nadzornem svetu firme ENGO, enako velja tudi za uporabo pridobljene energije.
Ujp
Občinski svet Gornji Grad
Prvi odstop in novo podjetje
Na redni novembrski seji konec minulega tedna so se gornjegrajski občinski svetniki znašli na pravi preizkušnji. Razlogov zanjo je bilo na dnevnem redu dovolj in kot zaenkrat kaže 'naj bi jo uspešno prestali.
Že začetek seje je bil zanimiv. Obravnavali so namreč zapisnik 5. izredne seje, ki je bila vezana na volitve državnega svetnika. Znano je, da je za svetnika kandidiral tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj, na tej izredni seji pa se je kandidaturi odpovedal v korist dr. Vladimirja Koruna, ki ga v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini ni podprla le Slovenska ljudska stranka, kot so poudarili. Podlaga za podporo dr. Vladimiiju Korunu so bili tehtni poprejšnji pogovori o možnem in najprimernejšem kandidatu širšega področja, predvsem pa znanje, strokovnost, dosedanje delo in njegova uveljavljenost v slovenskem prostoru. Župan in predsednik sveta sta povedala, da bo zdaj že izvoljeni državni svetnik občino Gornji Grad obiskal v bližnji bodočnosti, po-
Gornjegrajski svetniki so se torej soočili tudi z odstopom enega izmed izvoljenih.
jasnil svoje obljube in se pogovoril o nadaljnjem sodelovanju in možni pomoči. Zanimiva pri tem je izjava, da kandidature ljubenske županje Anke Rakun niso podprli zato, ker je pač ženska, ampak zato, ker širše področje potrebuje pravega in uveljavljenega strokovnjaka.
»V tej župi ne bom plaval!«
Prva redna točka je bila še bolj razgreta. Po nekajmesečnih ustnih napovedih je občinski
svetnik Zdenko Purnat tudi pisno sporočil svoj nepreklicni odstop. Svetniki so po krajšem prepričevanju prepričanega sprejeli ugotovitveni sklep, Zdenko Purnat pa je razloge za svoje dejanje še enkrat utemeljil. Veliko jih je bilo: z županovo politiko se ne strinja in se tudi nikoli ni; moti ga njegovo slepomišenje glede radaijev; nezmožnost dogovora glede bivše mozirske komunale; domnevne nejasnosti glede izgradnje sistema daljinskega ogrevanja in us-
tanavljanja nove firme; tajnost plač in število občinskih funkcionarjev; nerazumevanje župana in občine do podjetništva in športa in še kaj je dodal. Zelo na kratko je to strnil z besedami: »V tej župi ne bom več plaval!« in dodal, da se bo opravičil vsem svojim volilcem, ki jih je po svojem prepričanju razočaral, svetu pa zaželel uspešno delo.
Predsednik občinskega sveta Jakob Filač je ob tej »zgoščenki« obtožb dejal, da je Zdenko Purnat svojo voljo, stališča in
Povabili smo se na klepet h generalni direktorici ESOTECHA, d. d., Velenje Zofiji Kukovič
Dobre temelje je treba nadgrajevati z najboljšimi zidaki
ESOTECH, d. d., Velenje je podjetje, kije zadnja leta s trudom sejalo, da je lahko letos začelo žeti. Postaja spoštovanja vreden sooblikovalec gospodarskega življenja v Dolini, tak, ki ne pristaja zgolj na zdaj, ampak že zdaj prisega na pozneje. Poznamo ga kot izvajalca projektov v energetiki in industriji, kmalu pa ga bomo spoznavali tudi kot tistega, ki prinaša k nam novost, večtočkovno videokonferenco.
Povabili smo se na klepet h generalni direktorici Zofiji Kukovič.
# Spodbuden je bil že začetek leta, ko ste spremenili ime iz ESO Montaže v ESOTECH in pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Kako je oboje vplivalo na potek letošnjega leta? ZOFIJA KUKOVIČ: »Pozitivno. Ime smo zamenjali zelo pazljivo, na eni strani v njem ohranili tradicijo imena ESO, na drugi pa poudarili tehnologijo in tehnološka znanja. Danes po odzivih trga ocenjujemo, da je bila odločitev prava. Kupci nas sprejemajo kot tiste, ki nekaj znajo. Prej jim je bilo umevno bolj to, da gre za skupino instalaterjev, ki pridejo s tujimi znanji in po tujih navodilih nekaj opravijo. Certifikat pa pozitivne učinke prinaša predvsem znotraj podjetja, kjer se skušamo ravnati po zelo zahtevnih standardih. Sicer pa kakovost postaja danes nekaj samoumevnega in certifikat bo moralo imeti vsako podjetje. Navzven bo nekaj posebnega samo za tiste, ga ne bodo imeli,
teh pa na daljši rok najbrž ne bo več.«
# Kakšen pa bo zaključek tega leta?
ZOFIJA KUKOVIČ:
»Zaključili ga bomo bolje kot predhodna, poželi bomo že nekaj tistega, kar smo prejšnja
Zofija Kukovič: «Nekaj od tistega, kar smo leta s trudom sejali, bomo letos lahko poželi.«
leta s trudom sejali. Nismo več na meji med propadom in preživetjem, opravili smo odločilen korak naprej, ko lahko razmišljamo in izvajamo nove razvojne programe, ko se lahko posvetimo sebi, izboljšujemo kakovost, komunikacijo med ljudmi, boljša je motivaciji in tudi odnosi z okoljem. Ko ocenjujcm leto za uspešno, ne mislim zgolj na denar in dobiček.« # Izobraževanju posvečate veliko pozornosti, ne zgolj v vodstveni ekipi. ZOFIJA KUKOVIČ: »Letos smo prvič izvedli tridnevni program za vse zaposlene. Potekalo je v seminarskem centru hotela Barbara v Fiesi. Seznanili smo
jih s strategijo in cilji podjetja, poseben poudarek pa posvetili kakovosti. Občutiti jo mora vsak, tudi tisti monter, ki dela na Dravskih elektrarnah, v Šoštanju ali kjerkoli. Govorili smo o tehnološki disciplini in o rečeh, ki so navzven bolj obrobne, za podjetje pa pomembne, recimo o varstvu pri delu. S potekom izobraževanja in z zanimanjem zaposlenih zanj smo izjemno zadovoljni. Potekalo je drugje, učinki pa se kažejo tukaj.« • Kaj pa ESOTECHjutri, prihodnje leto, čez pet let?
ZOFIJA KUKOVIČ: »Podjetje je lahko uspešno le, če ima dobre temelje in če jih zelo previdno nadgrajuje z najboljšimi zidaki. Eden izmed drobnih razvojnih programov, s katerim se bomo srečevali v prihodnje, so komunikacije, večtočkovne video konference. Gre za prvo stvar v Sloveniji, ki jo razvijamo pri nas skupaj s fakultetama v Ljubljani in Kranju, širšemu okolju jo bomo začeli predstavljati ta mesec in nadaljevali v januarju in kasneje. Gre za zvezdo, ki vzhaja. Od obstoječih programov v energetiki pa želimo nadaljevati in nadgrajevati z zahtevnejšimi projekti programa ekologije. Pri tem imam v mislih projekt odžvepljevanja v Mežiški dolini, za katerega smo pripravili ponudbo, projekte v Šoštanju, obnove elektrarn, ki so začrtane za naslednje desetletno obdobje. Podjetje naj bi raslo z novimi znanji, s kakovostnimi projekti, svojo priložnost pri nas bodo dobili tudi mladi in skupaj z nami več manjših podjetij v okolici.«
■ Milena Krstič - Planine
Pogovor z direktorjem Vegrada mag. Muharemom Boličem
V Arnavskem gozdu nova obrna cona
Gradbena podjetja sodijo med tista, ki v Sloveniji najbolj čutijo gospodarske težave. Vlaganj je sicer v zadnjem obdobju več kot prejšnja leta, težko pa je doseči primerno ceno, še težje dobiti za opravljeno delo pravočasno plačilo. Vse to še kako čutijo v Vegradu, kjer pa po besedah njihovega direktorja Muharema Boliča težave obvladujejo in računajo, da bodo za letošnje leto smelo zastavljene načrte tudi uresničili.
#	Ravno pred dnevi ste v Zagrebu pridobili uporabno dovoljenje za velik nakupo-■alni center. To je bilo obsežno delo?
Mag. Muharem Bolič: "Res je velik in lep objekt, stoji na samem začetku Zagreba. Obsega več kot 10.200 kvadratnih metrov bruto in 8.600 kvadratnih metrov prodajnih površin. V njem je osemdeset poslovnih prostorov, kjer bo delalo od petsto do šeststo delavcev. Objekt je sodobno zasnovan, opremljen z mnogimi tovornimi in osebnimi dvigali in premičnimi stopnicami. Veljal je petindvajset milijonov nemških mark."
#	V Zagrebu ima Vegrad že dolgoletno tradicijo. Ste zdaj, ko ste z gradnjo omenjenega nakupovalnega centra končali, pridobili kakšno novo delo?
Mag. Muharem Bolič:
"Imamo še več gradbišč, največje je v obrtni coni, kjer smo pred osmimi leti odkupili zemljišče in sprojektirali pravcato obrtno mesto (brez stanovanj), ki obsega okoli 50.000 kvadratnih metrov. Večina je že zgrajenega (38.000 kvadratnih metrov), zdaj pa
smo se lotili še zadnje faze. V naselju so lokali, pošta, banka, restavracije, sodobne promet-
nice...
Precej težav ste imeli v Nemčiji, kjer je že kazalo, da bodo morali vaši delavci po 28-ih letih zapustiti tamkajšnja gradbišča, saj je Nemčija nameravala prekiniti odobravanje delovnih viz. Uspelo vam je doseči dogovor - za kako dolgo? Mag. Muharem Bolič: "Do
Direktor Vegrada Muharem Bolič: "Delo je treba iskati venomer, tudi takrat, ko ga imamo polne roke!"
septembra prihodnje leto. Dogovarjamo pa se, skupaj z našim ministrstvom, da bi skušali takšen sporazum ohraniti vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Vsekakor upamo, da bodo dogovori uspešni in da bomo še naprej prisotni v Nemčiji, kjer smo se že uveljavili kot solidni graditelji." • Kam pa se poleg Nemčije še usmerjate?
Mag. Muharem Bolič:
"Dobro in uspešno delamo v Rusiji, dela pa skušamo pridobiti tudi v Ukrajini, na Poljskem, v Bosni, na Hrvaškem, dobre možnosti pa vidimo tudi v Jugoslaviji in Makedoniji."
- V domačem okolju nimate
večjih gradbišč. Ko ste zgradili in predali namenu dva velika trgovska centra v Velenju in Celju, tu ni predvidenih večjih gradenj?
Mag. Muharem Bolič: "Ja, brez lastnih zamisli in kreativne vloge pač ne gre. Prav zato smo skupaj z SKB banko odkupili Arnovski gozd (ob vhodu na avtocesto v Arji vasi). Zemljišče, obsega 33 ha, je urbanizirano, sprojektiranih pa je že tudi 90.000 kvadratnih metrov objektov, namenjenih podjetnikom in obrtnikom. Zdaj pripravljamo še projekte za zabaviščni park. Ocenjujem, da bo ta obrtna cona dograjena v prihodnjih desetih letih."
#	Tako kot večina podjetij, ste tudi vi v zadnjem obdobju "premlevali" novo organiziranost in se lastninsko preolikovali.
Mag. Muharem Bolič:
"Lastninjenje smo sklenili in postali večinski lastniki zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci. Do konca leta moramo opraviti še revizijo. Od novega leta dalje bo deloval Vegrad kot delniška družba. Prvo skupščino bomo sklicali marca, na njej pa bomo tudi dorekli naše usmeritve za prihodnje štiriletno obdobje."
#	Težav ste imeli v letošnjem letu veliko, pogosto ste le z maksimalnimi napori zagotavljali nemoteno proizvodnjo in redne plače delavcem. Pa vendar ste, ko ocenjujete devetmesečne poslovne rezultate, optimistični?
Mag. Muharem Bolič: "Vse kaže, da bomo optimistično zastavljene cilje uresničili in dosegli 12 milijard tolarjev prihodkov. Seveda se dobrih rezultatov veselimo. Vendar pa je v gradbeništvu pač tako, da je treba venomer gledati naprej in iskati novo delo tudi takrat, ko ga imaš polne roke."
■ Mira Zakošek
Velika naložba v Glin K&M Nazarje
Poslovne novice
Podjetje AUDAX d.o.o. in TECOS vabita na seminar vrhunske programske opreme za analize brizganja plastike "C-MOLD", ki bo 11. decembra ob 8.30 v prostorih hotela Bellevue v Ljubljani. Kotizacija je 5.000,00 SIT, za imetnike Pro/ENGI-NEER ali PT/Products je 20 % popusta.
-	Vabimo na delavnico "Evropska tehnična zakonodaja" in na predstavitev knjige dr. Franca Semeta: Tehnična zakonodaja in nizkonapetostna direktiva Evropske Unije v ponedeljek, 8. decembra ob 13. uri v prostorih Savinjsko šaleške območne zbornice.
-	Vabimo na ustanovni sestanek oziroma društva strokovnih delavcev na področju kakovosti, ki bo v četrtek 11. decembra ob 13. uri v prostorih Savinjske šaleške območne zbornice.
-	Samostojne podjetnike in mala podjetja obveščamo, da lahko koristijo brezplačno pravno svetovanje ( g. A. Tičič, tel.: 852-790) in davčno-finančno svetovanje (ELSTAR d.o.o., ga. Ivanka Tajnik, tel.: 497-666-0).
Podrobnejše informacije dobite na Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 865-920, e-mailžhq.gzs.sl.
poslenega, kar nas uvršča nad povprečje slovenske pohištvene industrije. Preko 70 odstotkov pohištva pod lastno blagovno znamko prodajamo na trgih zahodne, srednje in vzhodne Evrope, pomembno pa je, da si tržišča zagotavljamo samostojno s svojo prodajno službo, saj v okviru družbe K&M Moebel AG prodamo le 10 odstotkov naše letne proizvodnje.«
Za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino je posebej pomembno povečevanje števila zaposlenih, bo tako tudi v prihodnje? »Glade na naše načrte
predvidevamo, da bomo še zaposlovali. Pri tem moram povedati, da bomo proizvodnjo seveda še posodabljali, kar običajno pomeni manj zaposlenih, vendar bodo morali naši trgovci in prodajalci poiskati nove trge, ki bodo pomenili več proizvodnje in več zaposlenih,« je odločen direktor Marjan Dobrove.
Pa v petek ni bilo slovesno le na' opoldanski otvoritveni svečanosti, pozno popoldne so se na sproščenem srečanju zbrali vsi zaposleni in se skupaj z gosti primerno poveselili.
Tujci večinski lastniki, kadri domači
Za zaposlene v nazarski družbi K&M je bil petek pomemben dan. Slovesno so namreč sklenili letošnje naložbe, za katere so namenili 120 milijonov tolarjev, od tega 58 milijonov v 1500 kvadratnih metrov novega skladišča gotovih izdelkov, ostalo pa v strojno, računalniško in telefonsko opremo. Od ustanovitve v lanskem letu do danes so za vlaganja porabili 180 milijonov tolarjev, to pa pomeni znaten tehnološki napredek, skrajšanje dobavnih rokov in boljše delovne pogoje zaposlenih
Nazarsko družbo so ustanovili v lanskem letu z večinskim kapitalom nemške družbe K&M Moebel AG (74 odstotkov, Gorenje Notranja oprema in 26 -odstotni delež), vsa sredstva dnižbe pa so takrat kupili ob sklada za obnovo in razvoj. Nekaj os-
talih podatkov tudi ne bo odveč. Ob ustanovitvi je bilo zaposlenih skupno 174, danes jih je 205, v kratkem času od ustanovitve so realizacijo povečali za četrtino, takratnemu osnovnemu pohištvenemu programu Vario 200 so dodali še program Prego in še 45 novih modelov pohištva. Na slovesnosti so poudarili, da so največji slovenski proizvajalec kosovnega pohištva, z lastno blagovno znamko oplemenitenih ivernih plošč pa pokrivajo tretjino slovenskih potreb.
Lepe slovesnosti so se v petek udeležili predstavniki lastnikov, zaposlenih, izvajalcev, poslovnih partnerjev, večjih podjetij vse Zgornje Savinjske doline, občine Nazarje, katere župan Ivan Purnat je izrazil posebno zadovoljstvo in veselje ob skokovitem napredku, ter številni drugi gostje. Posebej laskave so bile besede predstavnika	nemškega
večinskega lastnika, da so z uspehi nazarske družbe izjemno zado-
voljni, zlasti glede na to, da je to edina njihova družba, v kateri nimajo svojih ljudi in so vodenje prepustili domačim strokovnjakom in delavcem.
Zadovoljen je seveda bil tudi direktor družbe Glin K&M Nazarje Marjan Dobrove. »Z današnjim dnem v celoti izpolnjujemo obljubo iz lanskega leta. Veseli smo, da so naša prizadevanja rodila tako obilne sadove, da smo upravičili zaupanje in
pričakovanja naših lastnikov in vseh zaposlenih.«
Nove pridobitve so vsestransko pomembne in so temelj novim razvojnim stremljenjem, ki imajo svoj temelj tudi v letošnjih dosežkih. Marjan Dobrove: »Naši letošnji dosežki so povsem skladni s sprejetimi načrti. Letna realizacija bo zanesljivo 2,2 milijarde tolaijev, pričakujemo 7 odstotkov ostanka, veseli pa nas 2,8 milijona tolarjev dodane vrednosti na za-
4. decembra 1997		INTERVJU	KAK ČAS 5
			
Pogovor z načelnico Upravne enote državne uprave Velenje Mileno Pečovnik
Nedorečena zakonodaja
Vse od začetka septembra posluje Upravna enota državne uprave Velenje v novih prostorih na Rudarski 6 a. 58 zaposlenih opravlja upravne naloge s področja notranjih zadev, urejanja prostora, gospodarstva, kmetijstva in družbenih dejavnosti. Prostori so lepi in prilagojeni delu, ki ga opravljajo. Z njimi so tudi izpolnili obljubo, da bodo po ločitvi državne in občinske uprave storitve ter postopke pridobivanja dokumentov čim bolj približali občanom. Kljub vsemu pa težav ne manjka, večina pa jih izhaja iz še vedno neusklajene zakonodaje. O vsem tem smo se pogovarjali z načelnico Upravne enote državne uprave v Velenju Mileno Pečovnik.
nasilja.
Milena Pečovnik: "Ravno na to temo je bilo med upravičenci veliko negodovanja. Ko je bil zakon lani sprejet, smo dolgo čakali na spremljajočo zakonodajo, ki je natančno določila,
#	Za delo imate dobre pogoje, žal pa so občani včasih še vedno nezadovoljni? Milena Pečovnik: "Pri svojem delu dosledno upoštevamo predpise in stroko, ne pa lokalnih interesov ali interesov posameznikov. Največ pripomb je pravzaprav na tista področja, kjer v preteklosti niso dosledno spoštovali zakonskih določil. Sama zagovarjam takšen način dela, saj tako naše odločanje temelji na enotnejših kriterijih in izhodiščih ter postavlja državljane v enak položaj."
#	Kako so se občani navadili na nove prostore? Milena Pečovnik: "Mislim,
da so jih dobro sprejeli. Res pa je, da so včasih težave z orientacijo, da nas nekateri iščejo še v stari stavbi. Vseeno pa ni večjih težav. Varnostnik je ob enem tudi informator in občane usmerja tja, kamor so namenjeni."
#	Po ločitvi državne in lokalne uprave vam je preostalo celotno področje notranjih zadev.
Milena Pečovnik: "Pri nas vodimo evidence o vseh osebnih stanjih, izdajamo dokumente, registriramo osebna vozila, izdajamo delovna dovoljenja tujcem ..."
#	Vodite tudi registre društev. Ravno v zadnjem času ste imeli s tem veliko dela, saj so morala vsa društva ažuri-rati svoje registracije. Kako so se odzvali?
Milena Pečovnik: "V celoti nismo zadovoljni. Kar nekaj društev je takšnih, ki tega niso storila ali pa mogoče nimajo več namena delovati. Rok, do katerega morajo zadeve uskladiti, smo podaljšali do 4. decembra."
#	Na osnovi zakona ste reševali tudi vprašanja žrtev vojnega
Vodja Upravne enote državne uprave Velenje Milena Pečovnik: "Število vlog na naš oddelek za okolje in prostor se je več kot podvojilo."
na osnovi kakšnih kriterijev lahko priznavamo določene pravice. Ko smo to dobili, smo pohiteli in od skupno 1600 vlog na 1300 že tudi odgovorili. Računamo, da bomo tudi preostalih 300 odgovorov razposlali do konca zime." # Veliko pripomb pa je na delo vašega oddelka za okolje in
prostor. Obljuba, da na odločbe ne bo treba čakati dolgo, še ni uresničena. Milena Pečovnik: "Res je ta rok mnogo predolg in nujno bi bilo, da bi nakatere zadeve s tega področja našega dela poenostavili. Tu še posebej mislim na tiste zadeve, ki sodijo v sklop priglasitev del, kot je na primer barvanje fasade, oken in podobno.
Moram pa povedati, da seje obseg vlog močno povečal. Se leta 1995 smo povprečno prejeli na mesec 80 vlog, prejšnji mesec pa jih je bilo denimo kar 180. Delavcev, ki se ukvarjajo s temi zadevami, pa je natanko toliko kot pred dvema letoma. Včasih traja kakšna stvar dlje tudi za to, ker smo dosledni in vodimo postopke tako, da vzdržijo tudi morebitne pritožbe na višje institucije." # V vašo pristojnost sodi tudi razeševanje denacionalizaci-jskih zahtev.
Milena Pečovnik: "Na področju denacionalizacije nismo imeli kakšnih večjih problemov in smo že v letih 1993-94 razrešili večino zahtevkov, pri katerih je bilo nacionalizirano premoženje mogoče vrniti v naravi. Ostalo pa nam je še nekaj odprtih zadev, predvseh tistih, kjer naj bi aktivno sodeloval odškodninski sklad, žal pa ta tega še ni storil."
■ Mira Zakošek
Dom za varstvo odraslih Velenje
Zagotovo nič do leta 2005
Dom za varstvo odraslih v Velenju je edina ustanova na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, katere skrb je namenjena starejšim občanom, ki iz najrazličnejših razlogov ne morejo preživljati jeseni življenja v domačem okolju. Lani je zaznamoval 20-letnico delovanja. Že vsaj 10 let pa je reševanje prostorske stiske doma aktualno vprašanje, ki se z leti poglablja in predstavlja za ta zavod enega najtežjih, če ne celo nerešljivih vprašanj v tem trenutku.
Direktorica doma Helena imperl je povedala, da so bili najbližje pridobitvi dodatnih posteljnih zmogljivosti leta 1987, ko so v takratni občini Velenje predvideli izgradnjo takšnega doma v Bevčah, a je ostalo le pri tem. Bilo je še nekaj poskusov, vendar s spreminjanjem časov in razmer njihove potrebe niso prišle nikjer na prednostno listo. "Ko je država z us-tanoviteljstvom nekako prevzela večji delež skrbi za domove na svoja ramena, je v praksi obveljala usmeritev, naj se v vsaki občini zgradi le en dom. Velenje je svojega že imelo in smo za nadaljnjih nekaj let izpadli iz pograma naložb na tem področju."
Od 160 vlog ugodno rešili le 41
O velikih potrebah po domskem varstvu starejših v našem okolju potrjuje podatek, da so od več kot 160 vlog letos v domu za varstvo odraslih rešili le 41. Čakalna doba je od šest do osem mesecev, pač odvisno od prostih postelj. Nekaj varovancev imajo v domu takih, ki prihajajo k njim na rehabilitacijo po večjih poškodbah. "Domsko varstvo je praviloma namenjeno osebam, starim več kot 65 let. Vendar ugotavljamo povsod po Sloveniji, daje med varovanci več kot 30 % takih, ki te starostne meje še niso dosegli. Za to populacijo v
socialne zadeve oziroma Vlada Republike Slovenije, ki ima kot glavni financer pri izgradnji osrednjo besedo, pripravlja mrežo domov v Sloveniji do leta 2005. V tem projektu Velenja ni predvidelo, pa čeprav je pri tem upoštevalo tudi demografsko sliko okolja. "Zajetno dokumentacijo o nujnosti izgradnje
okolju imajo.
V Sloveniji v tem trenutku potrebnih še 736 mest
Po tovrstnih domovih v Sloveniji je v tem trenutku 10.763 ležišč, kar predstavlja 4% pokritost potreb. 1000 mest zasedajo ljudje, mlajši od 65 let in to je
Na kratko z v. d. direktorja Zobozdravstva Velenje dr. Milošem Ležaičem
Če ne prej, pomisliš na zobozdravnika, ko boli
Iz Zobozdravstva Velenje seje v začetku tega meseca med zasebnike podalo kar sedem zobozdravnikov, štirje od njih so zasebne ordinacije najeli v prostorih Zobozdravstva, drugi so zamenjali lokacije in delajo drugje. Na začetku to zavodu sicer povzroča nekaj organizacijskih in kadrovskih težav, za katere pa upajo, da jih bodo uspeli premostiti. Če so zasebniki na »svoje« s seboj vzeli medicinske sestre, morda tudi kakšnega zobotehnika, pa niso vzeli s seboj tudi deležev tistih, s pomočjo katerih zavod obratuje, to pa so čistilke, vzdrževalci ... Ti ljudje ostajajo v zavodu brez finančnega pokritja in to predstavlja poseben problem, ki ga bo treba ustrezno rešiti.
Mi smo na kratek pogovor povabili dr. Miloša Ležaiča, v. d. direktorja Zobozdravstva Velenje, kjer je zaposlenih 55 ljudi, od tega 17 zobozdravnikov.
#	Najprej - imamo ljudje v tem prostoru že izbrane osebne zobozdravnike?
dr. Miloš Ležaič: »Ne, ima jih samo slaba polovica, če bi jih imelo več, bi bil rešen marsikak problem.«
#	Velenje ima na področju zobozdravstva dokaj dobro in na svojstven način financirano dežurno službo.
dr. Miloš Ležaič: »Dežurna služba je organizirana ob sobotah, nedeljah in praznikih. V Velenju je ta primer res svojevrsten, ker se je za to odločila občina in ta dežurno službo tudi denarno krije. Zavarovalnica se je za dežurstva pred časom odločila le na devetih lokacijah v celi Sloveniji in ker ni bilo zraven tudi Velenja, so se v občini odločili, da ljudem pomagajo na tak način.«
#	Kako pa je z urgenco?
dr. Miloš Ležaič: »Urgenca je prav tako kot dežurna služba razporejena med vse zobozdravnike v mreži, koncesionatje in zobozdravnike, pogodbeno vezane na zavorovalnico, deluje vsak dan razen petka popoldne.«
#	Nekaj drugega imam v mislih. Človeka, za katerim je zaradi zobobola prečuta noč, ki ga prisili, da pozabi na vse strahove in pride v zdravstveni dom, pa sliši, da mu tam ne bodo pomagali ...
dr. Miloš Ležaič: »Ja, to pa se dogaja pogosto. Razumemo paciente, ki pridejo zadnji trenutek, ki so trpeli celo noč, ki jih boli zob in ki bi rad čim hitreje pomoč. A včasih jih je treba napotiti kam drugam. Ljudje so namreč prepričani, da je v zdravstvenem domu tako, kot je bilo nekdaj, ko jim je bilo vse na razpolago. In ko komu rečemo, da mora po razporedu poiskati zasebnika, ki tisti dan izvaja urgenco in je kje druge, na drugi lokaciji, zunaj zdravstvenega doma, je to res podlaga za konfliktne situacije.«
#	Nekateri ljudje pravijo, da so v zobozdravstvu dolge čakalne dobe. Je to res?
dr. Miloš Ležaič: »Nad tem se ne bi smel nihče pritoževati. Do prvega sprejema res mine nekaj mesecev, ko je sprejet, pa stvari potekajo tekoče. Naj se čim prej odločijo, izberejo svojega zobozdravnika, pa težav ne bo.«
#	V zadnjem času je bilo v javnosti veliko govora o novogoriški bolnišnici, kije za letos izpolnila vse, kar je imela dogovorjeno Z zavarovalnico, zdaj pa ne more več delati, ker bi s tem samo kopičila izgube. Se take zadeve dogajajo tudi pri vas? dr. Miloš Ležaič: »V zdravstvu položaj v Novi Gorici popolnoma razumemo. Je posledica tega, da zavarovalnica ne pokriva s svojimi programi dejanske potrebe prebivalcev na nekem področju. Pri nas samo zato, ker razporejamo delo, da se normalno izteče do konca leta, uspemo obvladovati ta položaj. Ampak zato nastajajo čakalne dobe. Zato tudi ne moremo vsakega pacienta, ko se domisli, da bo šel k zobozdravniku, sprejeti takoj. Tudi mi smo omejeni s programom.«
■ Milena Krstič - Planine
Imperlova pravi, da ministrstvo načrtuje, da bi s pomočjo državnega denarja zgradili zmogljivosti za 1500 postelj, za prav toliko naj bi podelili koncesije. Te so za novost na področju socialnega varstva, zanje vlada precejšnje zanimanje, po zagotovilih ministrstva naj bi zanje veljali enaki kadrovski, tehnični in strokovni normativi kot za ostale tovrstne javne zavode. "Pri tem načrtovanju nas skrbi, da bodo gradili domove predvsem za pokretne osebe, osebe, potrebne nujne negovalne pomoči, pa bodo izpadle. "Ministrsto naj bi v razpisu določilo, kakšne domove lahko gradijo. Težnje so za izgradnjo manjših domov, v katerih je z dejavnostmi lažje ohranjati oseb-
nost in integriteto do ljudi. "Pred letom dni smo delavci domov za starejše podpisali kodeks socialne in zdravstvene etike. Želimo si, da bi ga lahko v celoti izpolnjevali. Zato od države in tudi drugih, ki poznajo naše delo, želimo pomoč in razumevanje, da bodo določila kodeksa lahko izvajali ob normalnih pogojih za dejavnost, ki nam je zaupana," je še povedala Helena Imperl, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje.
Vse kaže, da bo tudi glede domskega varstva starejših država poskrbela tako, da bo prav njej, ostali pa naj se znajdejo kot vedo in znajo.
mtp
Sloveniji ni poskrbljeno, gre pa predvsem za mlajše invalidne osebe z motnjami v razvoju in potrebne pomoči, ki jim je v domačem okolju ne morejo nuditi. Mi smo te potrebe posameznikov in Centra za socialno delo dolžni upoštevati in če je le prostor, mu poleg tega moramo nuditi tudi oskrbo. Naš dom namreč sodi med srednje velike splošno socialne domove z do 200 oskrbovanci. " Prednost pri sprejemanju imajo občani iz domačih občin (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki), seznam prispelih vlog vodijo po dnevnem zaporedju in tako tudi osebe vabijo na sprejem. Pred tem vso dokumentacijo pregleda posebna komisija.
Vsaj do leta 2005 nič novega
So kakšni izgledi za pridobitev novih zmogljivosti za varstvo odraslih v bližnji prihodnosti? Po besedah Imperlove jih do leta 2005 zagotovo ni. Republiško ministrstvo za delo, družino in
dodatnih zmogljivosti za varstvo odraslih oseb smo v soglasju z bivšo občino Velenje poslali na ministrstvo leta 1994. Letos smo se dogovarjali o možnosti razširitve podstrešnih zmogljivosti v velenjskem zdravstvenem domu. Ničkoliko ljudi me sprašuje, zakaj je Smrečina vsa ta leta prazna. Mi prejemamo namreč tudi osebe iz bolnišnic in negovalni prostor, primeren za oskrbo teh oseb, bi bil nujno potreben. Pri tem nimamo nikakršnega vpliva, moči, ker o tem odloča republiško ministrstvo za zdravstvo in tu je potreben dogovor. Povsod, kjer lahko, naše težave predstavljamo in upamo, da bomo v krajšem času tudi kaj rešili." Imperlova je še povedala, da za te težave razumevanje v domačem
tisto, o čemer bo - po besedah sogovornice - potrebno spregovoriti čimprej. Do leta 2005 naj bi bilo v domovih 4,5% oseb, starih nad 65 let. Po zbranih podatkih je rast števila teh oseb v Sloveniji zelo močna. Pred dvema letoma je bilo v Sloveniji 12,5%, po pričakovanjih naj bi jih bilo leta 2005 14,8% in leta 2020 kar 19,4% oseb, starih nad 65 let. »Demografska slika iz leta 1994 kaže, da smo na področju bivše občine Velenje kar v teh okvirjih. Če bi hoteli v tem trenutku doseči predvideno 4,5% pokritost potreb po domskem varstvu, bi v Šloveniji rabili še 736 prostih postelj, v letu 2005 kar 2800. Če za mlajše osebe ne bodo poiskali primernejših zmogljivosti, bo potrebnih še 1000 postelj več."
6 MAS VAS	V SREDISCU POZORNOSTI	4. decembra 1997
Reforma pokojninskega in invalidskega sitema v Sloveniji
....................................................................................................
Bodo reformo reševale ženske? Kako do največje pokojnine?
vlada Republike Slovenije je konec oktobra letos izdala belo knjigo, ki predstavlja predlog za strokovno in politično razpravo o novem, reformiranem pokojninskem sistemu. Da obstoječi, že desetletja veljavni sistem, v katerem mlajši s prispevkom zagotavljajo pokojnine starejšim, ne zagotavlja več socialne varnosti nobeni generaciji, je jasno. Da je v zadnjem času prevzel tudi del bremena sanacije gospodarstva in da se je upokojevanje izredno povečalo prav tako. Reforme so torej nujne, saj navsezadnje visoke obremenitve gospodarstva zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Najbrž pa se ob napovedanih spremembah sploh ženske sprašujemo, ali bomo prav me reševale nujno potrebno reformo pokojninskega sistema v Sloveniji?
Brez sprememb leta 2022 razmerje 1: 1
Največji razlog za težave pri pokojninsko-invalidskem zavarovanju je zmanjšanje števila zavarovancev (tistih, ki plačujejo prispevke) in spremembe njihove strukture. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji	763.348
zavarovancev (leta 1987 938.161), število delavcev v podjetjih seje zmanjšalo za 30 %, tisti, ki so samozaposleni ali prostovoljno zavarovani, pa plačujejo mnogo nižje prispevke. Tako 76 % teh zavarovancev (največ jih je starih od 40 do 44 let) plačuje več kot 90 % vseh prispevkov. Redki so zaposleni po 55. letu starostu. Upokojencev v Sloveniji je 465.420. Razmeije med zavarovanci in upokojenci je 1 : 1,65. Brez spremembe sistema bi bilo razmerje do leta 2022 že 1:1.
Med pravicami, ki močno obremenjujejo pokojninsko blagajno oziroma proračun, so še tako imenovana benifici-rana doba (delavcev na takih delih je po podatkih 31.000) in pravice do pokojnine po posebnih predpisih. Teh kategorij je kar 22 ali 72.429 uživalcev. Delež odhodkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje v bruto domačem proizvodu narašča vsako leto in znaša letos že 14,89 %.
Predlogi možnih rešitev
Kar težko bo, ni pa nemogoče to, kar poudarjajo mnogi pri reformi pokojninskega sistema: prenova bi morala temeljiti na medgen-eracijski pogodbi, kar pomeni, da bi zanjo morali doseči soglasje aktivnih zavarovancev, upokojencev, delodajalcev in države.
V	prvi fazi bo posodobljena in spremenjena veljavna zakonodaja, v drugi, ki se bo pričela pozneje in bo trajala nekaj let, bodo postavljeni temelji za uvedbo novega naložbenega sistema, v katerega se bodo vključevali novi zavarovanci, sedanji pa prostovoljno.
V	reformi obstoječega sistema so predvidene spre-
membe in dopolnitve na naslednjih področjih:
krog zavarovancev: zavarovali bi se (na račun države) starši otrok do prvega leta starosti (če že niso zavarovani), podjetniki, ki ne dosegajo minimalnega dohodka bodo odšli iz zavarovanja oziroma se bodo zavarovali posebej;
-	upokojitvena starost: postopno bi se večala starostna meja za polno pokojnino na 65 let za oba spola, za vsak mesec upokojitve pred predpisano starostjo bi se pokojnina zmanjševala, nad mejo bi se zvišala;
-	pokojninska doba: doba za moške in ženske bi bila enaka, dodatno bi se materi ali očetu priznalo leto za vsakega otroka, če ne bi bila v tem času zavarovana. Dokup let bi se omogočil za čas brezposelnosti, nege otroka. Študij in vojaški rok bi dodatno upoštevali v dobo, vendar le pri priznanju pogojev za upokojitev, ne pa za odmero;
-	pokojninska osnova: 10 let najugodnejšega obdobja za odmero bi se postopoma podaljšalo na 25 let;
-	odmera pokojnine: za vsako leto dobe, dopolnjene
po reformi, se bo pokojnina povečala za 1,5 % (enako za ženske in moške). Lestvica bo navzgor odprta. Pokojnina, ki se tako odmeri, bi se znižala ali povečala za 0,3 % za vsak mesec več ali manj starosti od polne (zahtevane) starosti, ki bo - kot smo že zapisali - 65 let za oba spola;
-	najvišja in najnižja pokojnina: razpon med najvišjo in najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki sedaj znaša 4,8 :1, bi se znižala na 4 : L
-	usklajevanje pokojnin: povezava med pokojnino in plačo bo omejena, vpliv pa bodo imeli tudi življenjski stroški;
-	druge pravice: dodatek za rekreacijo bi se preoblikoval v 13. pokojnino, če se bo regres delavcev preoblikoval v 13. plačo;
-	družinske pokojnine: proučili bodo možnost vdovskih pokojnin (razlike med zaposleno oziroma nezaposleno vdovo - vdovcem);
-	vpliv drugih dohodkov na izplačevanje pokojnin: pogodbeno delo, honorarji naj bi vplivali na višino pokojnine.
Financiranje: v osnovo za prispevek v PIZ se bodo
vključili vsi prejemki delavcev (bonitete, nagrade, dobiček). Izključeni bi bili le materialni stroški, skupna poraba, odpravnine, prejemki zaradi upokojitve. V primeru neiz-plačila plač bi se morali prispevki plačati.
Reformo bi, po predlogu,
doživelo tudi invalidsko zavarovanje, ki naj bi se ločilo od pokojninskega in prešlo v področje socialnega zavarovanja kot samostojna panoga.
Sedaj reformiran obstoječi sistem, kasneje trije stebri
Med obema sistemoma (reformirani in sistem treh stebrov) bo veljal kombinirani sistem, kar pomeni, da bodo lahko zavarovanci, ki že imajo nekaj pokojninske dobe, izbirali med dokladnim (dosedanji sistem) in novim naložbenim sistemom. V
končni fazi pa bo uveljavljen tristebrni sistem, v katerega se bodo obvezno vključevali novi zavarovanci. Večji del pokojninskih prispevkov bodo vplačevali v dokladni (reformiran dosedanji sistem), del v naložbeni steber. Pokojnino bodo dobivali iz
obeh stebrov. Če pa bo zavarovanec imel višje dohodke, si bo lahko privoščil tudi dodatno zavarovanje, kar pomeni tretji steber. Torej bi v drugi fazi reforme spremenili sedanji izključno dokladni sistem (mlajše generacije plačujejo prispevke, ki jih takoj porabijo za pokojnine starejše generacije) z uvedbo večstebernega sistema. V
novem sistemu bosta prva dva stebra obvezna, slednji neobvezen.
Zavarovanci bodo tako motivirani, da bi ostali v zavarovanju dlje časa oziroma čim kasneje začeli uživati pravice. Imeli bodo vpliv na višino pokojnine v starosti, spodbujeni bodo k varčevanju za starost in večja bo njihova odgovornost za varnost na starost.
Tone Rop, republiški minister za delo, napoveduje začetek uveljavitve nove pokojninske zakonodaje za januar 1999. Uvajali naj bi ga več let. Do takrat bo za določene	kategorije
zavarovancev (z več dobe) veljal še stari reformirani sistem ali pa kombinirani. Novi sistem bo veljal le za zavarovance, ki se bodo zaposlili na novo. Analiza kaže, da se bo dokladni sistem izplačal zavarovancem z več kot 20 let pokojninske dobe, novi naložbeni sistem pa za zavarovance z manj
delovne dobe.
Če vas glede reforme pokojninskega sistema zanima še kaj, nam vaša vprašanja na dopisnici ali v pismu pošljite na naslov uredništva. Nanje bo odgovarjala strokovnjakinja s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja.
Utp
Primer:
A)	Moški, star 55 let, s 35 leti pokojninske dobe in 100.000 SIT plače, ki bi se upokojil pri 65 letih, bi prejel pokojnino:
a)	po obstoječem sistemu 75.690,00 SIT,
b)	po reformiranem pokojninskem sistemu 72.090,00 SIT,
c)	po kombiniranem sistemu 66.180,00 SIT Oblikovanje pokojnine po novem se 55-letniku ne izplača.
B)	Ženska, stara 18 let, se bo po novem upokojila leta 2042 (če bo imela 2 otroka) in bi s plačo 100.000 SIT prejela pokojnino:
a)	po obstoječem sistemu 75.650,00 SIT,
b)	po reformiranem sistemu 62.325,00 SIT,
c)	po kombiniranem sistemu 83.332,00 SIT.
Mladi ženski se splača izbrati kombinirani sistem.
Anketa
Kje je še to?!
O novi pokojninski reformi ljudje, če sodimo po na hitro narejeni anketi, ne razmišljamo kaj dosti. Morda malo več tisti, ki bodo najprej »preverili« njene učinke in si danes že izračunavajo, kaj bi bilo ugodneje in kaj jih utegne doleteti. Tisti, pred katerimi pa je še veliko delovnih let, se s tem, kaj bo, še ne obremenjujejo.
Dževida Zukič: »O
tem ne vem kaj dosti. Nimam veliko let delovne dobe, ker sem nehala hoditi v službo, ko so otroci odraščali. Danes, ko bi se lahko spet zaposlila in si to
Viktor Uršnik:
»Mislim, da je še prezgodaj, da bi razmišljal o času, ki bo šele prišel. 17 let delovne dobe imam in v vsakem primeru sem še zelo daleč do upokojitve. Sicer je pa s tem tako: tako, kot
bodo sprejeli, bo. Imam kakšen vpliv da bi bilo drugače?«
na to,
želim, pa ni dela.«
Mojca Deutschbauer:
»Imam dojenčka, ki mi ne pustiti dihati, kaj šele, da bi mi dovolil prebijati se skozi gore informacij o novi pokojninski reformi. Slišala sam malo o tem, kaj se pripravlja, v podrobnosti pa se še nisem poglabljala.«
■ mkp, tp
Če na kratko povzamemo
Za svojo pokojnino bo moral poskrbeti vsak sam. Univerzalnega odgovora, kakšen sistem izbrati,v kateri steber vlagati, da bo pokojnina največja, ni. Tisti, ki je star približno 55 let, naj ostane zgolj v prvem stebru. Tisti, ki imajo manj kot 20 let delovne dobe, naj vlagajo tudi v drugi steber, presežek plače v tretji steber. Dejstvo je, da bodo ob še tako skrbni izbiri bodočega osebnega pokojninskega zavarovanja nekatere generacije bolj, druge manj prizadete. Najmanj se bo reforma dotaknila tistih, ki so tik pred upokojitvijo. Za te naj bi bilo - po predvidevanjih - tudi najbolje, če ostanejo pri sedanjem sistemu. Tisti, ki šele vstopajo v delovno obdobje življenja, bodo prav tako med manj prizadetimi. Zanje bo najbolje, če se pokojninsko zavarujejo kombinirano: v prvem stebru (reformirani sedanji sistem), ki zagotavlja osnovno pokojnino in v drugem stebru ( naložbenem), kjer bo imel odprt račun. Se bolje pa bo, če se odrečejo tudi delu plače in ta denar nalagajo na posebne pokojninske sklade (tretji steber) kot dodatno zavarovanje. Najbolj bo prizadela reforma pokojninskega sistema tiste, ki so zdaj sredi svoje delovne dobe -stari med 30 in 50 let - in ženske, ki se jim bo močno povečala starost in doba za uveljavitev pokojnine. Zmanjšanje zaradi otrok bo mnogo premajhen obliž za vse napovedane spremembe. Vsi ti bodo morali pravzaprav najbolje razmisliti, kateri sistem bodo izbrali. Prav slednji bodo nosili tudi največji del stroškov reforme.
4. decembra 1997
V SREDIŠČU POZORNOSTI
NAŠ VAS 7

1. december - svetovni dan boja proti aidsu
Živi in pusti živeti
Celje, 1. decembra - Takšno je bilo slovensko sporočilo ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu. Vsebinsko se razlikuje od gesla Svetovne zdravstvene organizacije (Chidren living in the vvord of AlDS) zato, ker je v Sloveniji število okuženih obolelih otrok manj. Slovenski zdravstveni delavci so letošnje aktivnosti poleg zaščite otrok namenili vsem nam oziroma tveganemu vedenju, med katerega ne sodijo le nezaščiteni spolni odnosi, ampak tudi uživalci drog, ki z vbrizganjem trde droge in z uporabo nestrelilne injekcijske igle v večji meri tvegajo okožbo z virvsom HIV. V posameznih okoljih so ta dan zaznamovali na najrazličnejše načine, osrednja proslava pa je bila v ponedeljek v Narodnem domu v Celju. Poleg proslave so ob tej priložnosti pripravili razstavo slikovnega materiala na temo HlV/aids z naslovom AIDS ne pozna meja, delili so promocijski material na to temo in kondome, pripravili več informativno-kontaktnih oddaj, obiskali so zaposlene na špediciji in jim delili kondome.
In zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija medijsko kampanjo zoper aids namenila zaščiti otrok? Zato, ker ocenjujejo, da delež okuženih otrok z virusom HIV v svetu narašča, da se vsak dan rodi približno 1500 takih otrok (največ s področja subsaharske Afrike), ker jih vse več umira za kugo 21. stoletja, ker je vse več sirot brez staršev, ki so umrli za aidsom.
Povprečna inkubacijska doba za razvoj HIV v AIDS je v razvitem svetu 12 do 13 let. Povprečna doba preživetja bolnikov z AIDS v teh območjih od 1 do 3 let, v nerazvitih predelih manj kot 1 leto.
Vsak dan se na novo okuži z virusom HIV približno 7000 ljudi.
Po ocenah strokovnjakov se bo leta 2000 število okuženih s HIV povzpelo na 30 do 40 miljonov, od tega od 10 do 15 milijonov obolelih za aidsom. Pričakujejo, da bo v
svetu v tem času osirotelo več kot 5 milijonov otrok, katerih eden ali oba starša bosta umrla za aidsom. Sicer pa naj bi bilo na svetu približno 22 milijonov ljudi (odraslih in otrok),
ki so okuženi oziroma oboleli za aidsom, od tega 94% v deželah v razvoju.
Način širjenja okpžbe
Še vedno je najpogostejši spolni način širjenja okužbe. Na ta način se okuži od 75 do 85% odraslih. Pri večini gre za nezaščitene heteroseksualne odnose. Izmenjavi okuženih igel med intravenskimi narkomani pripisujejo odgovornost za 5 do 10%, od 3 do 5% naj bi se jih okužilo s krvnimi pripravki, vertikalni prenos iz matere na otroka pa je vzrok za 90% HIV okužbe pri novorojencih in otrocih.
Epidemiološka slika HI V/Al DS v Sloveniji
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bilo na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani do letošnjega 30. junija (od leta 1986) prijavljenih 62 primerov aidsa, od
Ob dnevu boja proti AIDS-u so v Zdravstvenem domu v Velenju kupili kondomat in ga postavili na hodnik v šolskem dispanzerju. Delovanje kondomata sta prva preizkusila vzdrževalec Srečko Kumer in direktor zavoda dr. Jože Zupančič.
tega dva pri otrocih. Ob postavitvi diagnoze je bilo več kot pol moških, starih med 25 in 39 let. Med prijavljenimi osebami jih je imelo največ prijavljeno stalno bivališče v Ljubljani (26), iz celjske regije pa 5. Največ odraslih bolnikov se je okužilo pri spolnih odnosih z drugimi moškimi. Prvi primer aidsa pri dečku, ki še ni dopolnil prvega leta starosti, je bil prijavljen leta 1992. Okužil se je od matere, ki je imela v preteklosti spolne odnose z osebo iz Afrike. V letu 1995 pa je zaradi aidsa v starosti 5 let umrla prva deklica, ki seje okužila od matere. V Sloveniji je bilo do omenjenega dne prijavljenih še dodatnih 59 primerov diagnosti-cirane okužbe z virusom HIV brez razvitega obolenja aidsa, 47 pri moških in 12 pri ženskah. V Sloveniji imamo očitno še srečo, saj je sorazmeroma malo ljudi okuženih ali obolelih. Utvare, da bo tudi v prihodnje tako, so najbrž odveč, zato je potrebno predvsem v skupinah z višjim tveganjem to tvegano vedenje kar se da omejiti.
Nad virus HIV s kombinacijo treh zdravil
Cepiva zoper aidsa še ni in najbrž bo nanj treba čakati še dolgo. Preventiva	in
osveščenost sta torej še vedno najučinkovitejša v boju zoper to bolezen. Pojav bolezni,	njene
razsežnosti ter posledice so sprožili
ANKETA
0 aidsu veliko vem!
Ko smo 1. decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, ljudi spraševali o tem, kaj vedno o tej bolezni in kako se je obvarovati, smo bili presenečeni nad tem, kako zelo dobro jo ljudje poznajo. Objavljamo tri značilna mnenja.
IRENA VOLK: »O aidsu veliko berem in slišim. Proti tej bolezni se lahko boriš samo z znanjem, čim več veš, tem bolje je. O tem je veliko napisanega in mislim, da je zelo malo ali pa nič takih, ki o bolezni ne bi vedeli ničesar. Več kot je ta družba naredila za seznanjenost prebivalstva z aidsem, skoraj ne more narediti. Prepričana pa sem, da je tudi v Sloveniji precej okuženih s to boleznijo, da pa vsega ne povedo.«
ŽELJKO KOVAČIČ: »Obiskujem tehnično šolo v Celju in s sošolci se o aidsu veliko pogovarjamo. V ponedeljek je bila šola vsa oblepljena s plakati, ki opozarjajo na nevarnost te kuge 20. stoletja. Za mlade je ta bolezen nekaj groznega.«
VESNA ODER: »Zelo pozitivno je, da se o tem veliko govori in piše. Ne bi ga smelo biti, ki o tej bolezni in zaščiti pred njo, ne bi vedel nič. Posebne pozornosti morajo biti v seznanjanju deležni zlasti mladi, posebej srednješolci. Imam dva otroka in bojim se zanju. Mislim, da je tudi v Sloveniji aids že problem in to večji kot je videti.«
■ mkp, tp

hiter razvoj v znanosti in klinični medicini ne le v svetu, ampak tudi pri nas. Po nekaterih informacijah na Infekcijski kliniki v Ljubljani s kombinacijo treh zdravil že kar uspešno zavirajo napredovanje virusa HIV in zmanjšujejo možnost obolevanja za aidsom. Na ta način se letos zdravi pri nas 30 bolnikov. Zdravljenje je sicer zelo zahtevno in drago ( za zdravljenje enega bolnika sta potrebna dva milijona tolarjev na leto), toda optimistični rezultati so vredni te cene.
V Celju možnost prostovoljnega in anonimnega testiranja
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob letošnjem dnevu aidsa ponovno opozorili na možnost prostovoljnega in anonimnega testiranja na HIV okužbo v ambulanti Zavoda na Ipavčeni 18 v Celju vsak dan od ponedeljka do četrtka med 8. in 12. uro. Najkrajši čas, v katerem lahko ugotovijo morebitno svežo okužbo , je 3 tedne po dogodku, ob katerem bi lahko prišlo do prenosa HIV.
mtp
Dobrodelna akcija: Gradimo VDC
»Delamo za naše okolje in naše otroke!«
V avli Mestne občine Velenje so v ponedeljek dopoldne odprli prodajno razstavo izdelkov varovancev Vars-tveno-delovnega centra Ježek, ki deluje pod okriljem Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
Skupaj z izdelki so naprodaj tudi umetniška dela, ki so jih varovancem poklonili člani Društva šaleških likovnikov oziroma Mestna občina Velenje ter še nekateri drugi priznani slovenski umetniki: akademska kiparja Vaško Četkovič in Mili-slav Tomanič, Jure Cekuta in Dora Plestenjak. Vsi ti so se vključili v prizadevanja za izgradnjo novih prostorov vars-tveno-delovnega centra v Velenju. Vrednost razstavljenih del so ocenili na približno milijon tolarjev.
Kot je ob tej priložnosti poudarila častna pokroviteljica te dobrodelne akcije Viktorija Meh, »obdobje, v katerem živimo, ni vsem najbolj naklonjeno, »pa vendarle je prav, da
Prisrčna zahvala varovanca VDC-ja častni pokroviteljici akcije Viktoriji Meh.
tudi v stiskah prisluhnemu in razumemo težave, na katere nas opozarjajo namočni, naši. Včasih je dovolj že dobra volja, majhna simbolična pomoč. Če težave in stiske rešujemo skupaj, je veliko preprosteje«. Zahvalila se je vsem, ki so že ali pa še bodo skupaj z organizacijskim odborom in vodstvom Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje storili prvi korak za pridobitev novih prostorov VDC-ja in povabila k
sodelovanju še druge, da po svojih zmožnostih sodelujejo na dobrodelni akciji.
»Korak smo storili, poti nazaj zanje, ki sami ne zmorejo, ni. Imamo priložnost, potrebujemo jo. Če bomo pomagali, bomo s tem naredili dobro delo, kakovost našega življenja bo s tem višja,« je nagovorila zbrane na otvoritvi prodajne razstave ravnateljica
Priložnostni kulturni program so pripravili vanje in usposabljanje Velenje
Centra Marija Kovačič.
Velenjski župan Srečko
Meh je ponedeljkov dogodek označil kot začetek aktivnosti za izgradnjo prizidka pri Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Se korak bližje je, po njegovem mnenju, imenovanje članov gradbene-
učenci Centra za vzgojo, izobraže-(na posnetku) in kvartet Mavrica.
ga odbora, v katerega so povabili predstavnike največjih podjetij v Dolini. Vsi so to dolžnost sprejeli. »Občina sicer ni odgovorna za reševanje tovrstnih vprašanj, ampak država. Vendar ne moremo ob stiskah, kijih poznamo, ostati brezbrižni. Odgovorni smo za začetek in
konec takšnih aktivnosti. Ko se bomo prihodnje leto trudili pri pridobivanju denarja, imejmo v mislih to, da delamo za naše okolje in naše otroke. Vaš obisk na današnji prodajni razstavi oziroma človekoljubni akciji je porok, da smo se zadeve lotili na pravem koncu in na pravi način.«
Tatjana Novinšek, individualna inštuktorica, rehabi-litatorka v VDC-ju je v imenu delavcev Ježka, staršev in njihovih varovancev izrazila željo po nadaljnjih podobnih srečanjih in sodelovanju.
Prodajna razstava bo odprta do sobote, 6. novembra. Umetniška dela, kijih do tega dne ne bodo prodali, jih bodo ponudili na dražbi. Ta bo ob koncu sobotne prireditve v domu kulture v Velenju. Začeli jo bodo ob 17. uri, na njej pa se bo z monokome-dijo predstavil znani gledališki umetnik Evgen Car.
mtp, foto:vos
— .iz*-n—i—
Knjižni prvenec Vinka Smajsa
Z Vinkom Šmajsom se Velenjčani že vrsto let srečujemo v bližini ljubiteljske kulture, v uličnem srečanju z njim pa beseda skoraj zmeraj nanese na to ali ono jezikovno vprašanje, na neverjetno spoštljiv odnos do materinščine, šole, vzgoje in seveda na subjektivno razumevanje leposlovnega ustvarjanja. Kajpak, možje, četudi v pokoju, prosvetar od glave do pet -profesor slovenskega jezika (in manj znano tudi ruskega).
Predmet pričujočega zapisa seveda ni Vinko Šmajs kot spoštovani Velenjčan, lokalni kulturnik ali vitalni kolesar po velenjskih ulicah, pač pa izid njegovega knjižnega prvenca -zbirke črtic s pomenljivim naslovom Krik iz mladosti, ki jo je v svojih zrelih letih objavil pri mariborski založbi Drumac (izdalo Društvo upokojencev Maribor - Center z večinsko podporo velenjskih sponzorjev).
V knjižici, ki mu jo je likovno lično opremil sin Iztok, gre za zbir štirinajstih spominskih proznih krokijev, ki po formalni
S predstavitve knjige, v sredo prejšnji teden, v velenjski knjižnici. (Levo povezovalka programa Aca Poles.)
(Posnetek S. Vovk)
plati združujejo klasični princip črtice, kaxršne je slovensko slovstvo za domačijski okus dajalo na piano zlasti v obdobju med romantiko in realizmom, kasneje pa se (v slovenskem slovstvenem razvoju) ta prozni tip zlije z modernejšo strukturo mohorjanske oziroma kmečke povesti.
Omenjeni izvir je v Šmajso-vih spominskih proznih zapisih
močno prisoten, in sicer s primarnim liriziranjem tako mo-tivno-tematsko kakor žanrsko, saj avtor ne ubira potov po simbolističnem modelu cankar-janske črtice, pač pa niha med klasično poetično prozo in spominskim fragmentom, poetični svet med njima pa razmejuje z zakasnelimi romantizmi in pretanjenim jezikovnim občutkom za gradnjo povedi.
Torej, tudi v sodobnem pojmovanju črtice lahko rečemo, daje Šmajs dober stilist; da zna oblikovati prozni dialog in ga s proznim subjektom v homogenosti	besedila uravnoteženo umikati v deskrip-tivnost in sporočilnost.
Šmajsovi Kriki iz mladosti so nastajali dolgo; v njih zvečine domuje "pretekli čas", z zapisno mero nostalgije v avtorjevem kasnejšem odbiranju in živahnem pisateljskem poželenju. Prebiranje knjižice je lahkotno; brez zapletenih filozofskih prevez (ne beri pretvez) časa, brez ključnih (v sodobni prozi) resig-nirano-travmatičnih situacij in postomodernih asociacij. Žlahtni prozni krokiji, "za široko rabo poenostavljeni, njemu - avtorju - pa nujne življenjske postaje", kakor je prvenec opredelil urednik Janez Švajncer. Naj Šma-jsove črtice tako tudi odromajo do bralca, ki mu je blizu in drag himnični slog opisovanja lepote in življenja; ki sta mu mladost in starost enoteristo, modrost pa skrita v otroških očeh in mladostnem spominu - kriku.
■ Ivo Stropnik
Dr. Franc Seme
Knjiga dobrodošel pripomoček
V	sredo, 19. novembra, je bila v Ljubljani predstavitev knjige "Tehnična zakonodaja in nizkonapetostna direktiva Evropske unije" avtorja dr. Franca Seme-ta.
V	uvodnem govoru je Borut Meh, član uprave Gorenja, razložil, da bo knjiga dobrodošel pripomoček vsem podjetjem in organizacijam, ki so danes že prisotni na evropskem trgu. Ti se tudi že dolgo ne sprašujejo več -Evropska zveza da ali ne. Sekretar združenja elektrogospodars-
tva Slovenije Jože Pukl je izrazil željo, da bi knjiga dosegla svoj namen in dejansko pripomogla k čim hitrejši priključitvi Slovenije Evropski zvezi.
Dr. Franc Seme je o svoji knjigi povedal, da je z njo skušal predvsem prispevati k hitrejšemu in cenejšemu pilagajanju slovenske zakonodaje zahtevam Evrope. Vanjo je vključil svoje in Gorenjevo 40-letno doživljanje evropskega trga in 25-letne izkušnje sodelovanja z EU. Pri ustvarjanju knjige, ki je tudi oblikovno za bralce zelo prijazna, mu je ostalo še veliko gradiva, kar ob nadaljnjem stimulativnem okolju za tovrstno delo napoveduje še kakšen priročnik s tega področja.
Prihodnji torek, 9. decembra, bodo knjigo predstavili še v domačem okolju, v prostorih poslovne zgradbe Gorenja. Tudi to-
krat bodo ob tem pripravili razpravo na temo Gospodrstvo Slovenije in zakonodaja evrospe zveze.
Udv
Pesnica iz Medimurja
Pred nedavnim je bilo v posebnem prostoru gostišča Bacchus v Paki pri Velenju srečanje s pesnico Magdaleno Vlah Hranjec iz Medimurja.
Ta je predstavila stotim Medimurčanom, ki živijo v Velenju, svoj pesniški prvenec Mrazove tkalije. Srečanje je organiziralo kulturno društvo Medimurje Velenje, ki ga vodi g. Blagus.Že dolgo nisem doživljal tako sproščene atmosfere, ki so jo
ustvarjali obiskovalci ob branju avtoričinih pesmi in ob petju. Že naslovna pesem Mrazove tkalije kaže na subtilno in kreativno ustvarjalko. Ta je svoje pesmi objavljala v raznih hrvaških časopisih in Hrvatskem ka-jkavskem koledarju. Kulturno društvo je nagradilo pesnico z rožami. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi petdeset- in šest-desetletnikov. Kulturno društvo predvideva že naslednje leto v februarju literarni večer, hkrati pa snuje tudi pevski zbor. Zbor sta pozdravila predstavnika Zveze kulturnih društev Šaleške doline Vinko Šmajs in Josip Bačič. Zaželela sta jim še mnogo sreče v delu za kulturo, saj le-ta najlepše povezuje Medimurce, ki stalno živijo v Velenju.
■ Viš
Kreativno slikarsko popoldne
Petkovo popoldne v pasaži blagovnice Standard je bilo ustvarjalno za osem priznanih velenjskih umetnikov, ki so se tokrat odzvali vabilu trgovinice Kreativa. Ta jim je ponudila najnovejše slikarske materiale, Stanislav Stojanovič, Oskar Sovine, Ibro Džumhur, Arpad Šalamon, Alojz Zavolovšek, Marjana Zavolovšek, Heda Vidmar_Šalamon in Tička Prpič pa so ustvarjali predvsem tihožitja, ki so jih postavili v pasaži. Ustvarjena dela v tehnikah akvarela, akrila in olja pa so sedaj razstavili in si jih lahko ogledate tudi vi.
Ubš
Zgodilo se je...
4. grudna
4. grudna je god sv. Barbare,
zaščitnice rudarjev. Na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik. Na god sv. Barbare so že pred . svetovno vojno seveda imeli velenjski premogaiji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko premogarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem. Prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v
Rakovem hotelu. Na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski premogaiji pa je bil napisan naslednji verz: "Sv. Jurij varuj škalske te župljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane." Za današnji dan pa velja tudi star ljudski vremenski pregovor: "Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas."
Leta 1937
"Nov naskok na Mount Eve-rest" je naslov članka, ki je bil objavljen na današnji dan leta 1937 v ljubljanskem Jutru:
"Štirje Angleži se odpravljajo na najvišjo goro sveta. V kratkem dospejo vDaijeeling potrebne zaloge, ki jih bodo
potrebovali člani nove odprave na najvišjo goro sveta. Tokrat pripravljajo ta naskok še bolj vestno nego dosedanje, ki niso vodile do uspeha. Sedaj ne nameravajo napasti z veliko in neokretno ekspedicijo, kakor je bilo doslej, temveč z majhno skupino ljudi, ki bo sestavljena iz štirih Evropcev, Angležev, med katerimi so se trije, Tilman, Shipton in Smythe, odlikovali že v prejšnjih borbah s himalajskimi vršaci. Iz dosedanjih ekspedicij so povzeli nauk, daje bolje, če je ekspedicija okretna in če ni založena z vsemi mogočimi znanstvenimi aparati, ki delo na terenu samo ovirajo. Shipton je že predlansko leto s preprosto kolono nosačev izvršil isto, kar je mogla storiti leto dni pozneje velika skupina ljudi. Uredil in založil je z vsem potrebnim taborišča l.^do IV ob pobočju Mount Everesta, da bi ekspedicija naslednje leto ne imela toliko dela s prinašanjem potrebnega materiala. Eks-
pedicijo v himalajsko pogorje pripravlja tudi dunajski planinec prof. Rudolf Schwarzgru-ber, ki odrine isto tako samo z majhnim številom spremljevalcev in ki se bo omejil tudi glede nosačev, ki so povzročali vsaki dosedanji ekspedicij i ogromne stroške. Njegovo odpravo, kije zamišljena sicer samo kot pripravljalna ekspedicija za poznejšo večjo ekspedicijo, je podprlo tudi Nemško in Avstrijsko planinsko društvo."
Ta in tudi veliko naslednjih ekspedicij v Himalajo, ki so poskušale osvojiti Mount Everest je bilo neuspešnih. Najvišjo goro sveta Mount Everest (8848 m), ki jo Tibetanci imenujejo Čomolungma (Mati boginja sveta), sta šele 29. maja leta 1953 kot prva osvojila sir Ed-mund Hillary (rojen leta 1929) z Nove Zelandije in Šerpa Ten-zingNorgaj (rojen leta 1914) iz Nepala.
■ Damijan Kljajič
KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV
DECEMBER 1997
Četrtek, 4. decembra, ob 16.00, Dom kulture Velenje Pikin abonma (2) Lutkovno gledališče Maribor
BUTALCI
Butalci so se rodili - kje drugje kot v Butalah! Ko so jim le-te postale pretesne, so se naselili po vsej Evropi, vendar jim je ostalo nekaj skupnega - obnašajo se drugače kakor drugi ljudje. Vstopnice 600 SIT!
Četrtek, 4. decembra, ob 19.15, Knjižnica Velenje Predstavitev	knjige
Marjana Marinška:
ASTRID LINDGREN
Ob 90-letnici švedske pisateljice Astrid Lindgren je pri založbi Karantanija Ljubljana v sodelovanju z založništvom Pozoj Velenje izšla jubilejna biografija ene najbolj popularnih mladinskih pisateljic na svetu. Knjigo bo predstavila Darka Tancer - Kajnih. V kulturnem programu bosta sodelovala Jernej Marinšek, flavta, in Boris Štih, kitara.
Cena knjige 4.500 SIT! Na predstavitvi 3,000 SIT!
Sobota, 6. decembra, ob 17.00, Dom kulture Velenje Miklavževa dobrodelna prireditev
ZDRUŽIMO SE VSI
Monokomedija Evgena Cara, prodajna razstava Društva šaleških likovnikov in nastop varovancev Varstveno-delovnega centra »Ježek«. Čisti dobiček je namenjen gradnji varstveno-de-lovnega centra pri Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
Vstopnice 1.500 SIT!
Četrtek, 11. decembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje Predvajanje barvnih diapozitivov
OBJADRALA JE SVET
Milanka Lang Lipovec, po rodu iz Zreč, je objadrala svet. O tem potovanju je izdala knjigo Morje in ljubezen v dveh delih, ki ju bo po predvajanju diapozitivov tudi predstavila.
Vstopnice 500 SIT!
Četrtek, 11. decembra, ob 17.00, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (3) Zijah A. Sokolovič
GLUMAC JE GLUMAC
Monodrama
To je predstava, ki se igra že 19 let in je imela doslej 1400 ponovitev. Kot krotilec divjega konja tako drži Sokolovič gledalce na vajetih. Vstopnice 1000 SIT!
Sobota, 13. decembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje Predstavitev nove CD-plošče Čhaie - dekle
ŠUKAR
Kar nekaj žrebet je stopilo na lastne noge, odkar sem prvič prijateljeval s Šukarji, da, temi potohodci, o katerih
mi je pater Claude, francoski kralj ciganov, pripovedoval, da »svojim ne bodo ničesar izmaknili« in jih z veseljem sprejme k ognju. Shodili so, spremljali nas povsod - beli cigani - prav danes, ko se duh nestrpnosti širi po zakonih »domovine« (Bela Čuk). Vstopnice 1.000 SIT!
Četrtek, 18. decembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (3) Petek, 19. decembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje Beli gledališki abonma (3) Stalno slovensko gledališče Trst:
Boris Koba\
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMUl
Satirična komedija o ne samo zamejskih stvareh.
Režija Boris Kobal. Igrajo: Adrijan Rustja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Stojan Colja, Janez Beličič. Morda se bo komu zdelo neprimerno, da prihaja na oder delo, ki se smeje zadevam, zaradi katerih so mnogi v hudih skrbeh. Vstopnice 2.000 SIT!
Sobota, 27. decembra, ob 19.30, Dom kulture Velenje
GALA BOŽIČNI KONCERT
Solisti Državnega akademskega zbora Mihail Glinka St. Petersburg in or-ganist Anton Potočnik. Znameniti ruski vokalni kvintet bo izvedel koncert klasičnih, pravoslavnih, črnskih duhovnih in slovenskih božičnih pesmi.
Vstopnice 1.500 SIT!
Sreda, 31. decembra, ob 20.00, Opera Ljubljana Silvestrska predstava s šampanjcem
Johann Strauss
CIGAN BARON
opera
Odhod avtobusa ob 17.00 izpred avtobusne postaje v Slovenj Gradcu oz. ob 17.30 izpred Rdeče dvorane v Velenju. Predstava traja tri ure. Po predstavi bomo v Ljubljani počakali novo leto, nato pa se bomo ustavili v Hotelu Žalec, kjer bo zapoznela silvestrska večerja. Dva ansambla bosta poskrbela, da bo čas do petih zjutraj, ko bo odhod, hitro minil.
Cena vstopnic v parterju 6.800 SIT. Cena prevoza 2.000 SIT, cena večerje s šampanjcem 3.000 SIT. Možnost plačila z dvema ali tremi čeki. Pohitite s prijavami!
PRODAJNA RAZSTAVA
V Galeriji Velenje je v mesecu decembru odprta prodajna razstava umetniških del. Na ogled je 160 slik, grafik in skulptur, ki jih je v odkup ponudilo 45 slovenskih likovnih umetnikov. Pogoji nakupa so ugodni.
4. decembra 1997
OD VSEPOVSOD
naš ČAS 9
MNENJA IN ODMEVI
Izjava za javnost
Na 30. seji Sveta Mestne občine Velenje, 25. novembra, člani sveta - predstavniki ZLSD, LDS in DeSUS niso glasovali za sprejem odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje, ker so ocenili:
-	da bi sprejem predloga zavrl delovanje Stanovanjskega sklada in že moteno stanovanjsko izgradnjo,
-	da s pravnega vidika ponujeni predlog ne bi pripomogel k razrešitvi vseh vsebinskih dilem, ki sodijo med naloge in pristojnosti Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje,
-	ker so številna odprta vprašanja izrazili tudi nekateri drugi člani Sveta Mestne občine Velenje pred sprejemom dnevnega reda,
-	ker je začasni moratorij na delovanje Upravnega odbora Stanovanjskega sklada, ki so ga predlagali nekateri svetniki, že povzročil zastoj in Mestna občina Velenje ni mogla pridobiti sredstev za izgradnjo 17 stanovanj.
■ Urad župana
Služba za stike z javnostjo Andreja Petrovič
Tudi med policaji
so ljudje
Prevladal zdrav razum, ne uradnost policajev
Bil je petek, urni kazalec se je približeval eni uri zjutraj. Imel sem nujno pot. Pripeljal sem se proti prodajalni Avto Knez, kjer je stala policijska patrulja in me
tudi ustavila. Najprej prijazen sprejem: "Dober večer, kontrola prometa, vozniško in prometno, prosim!" Vse potrebne dokumente sem mu vročil, nakar je sledilo vprašanje: "Ali je bilo kaj alkohola?" Odgovoril sem, da nič. "Stopite z mano, bova opravila alkotest." Strašno se mi je mudilo, a kljub temu alkotesta nisem odklonil. Stopil sem z njim do službenega vozila. Medtem ko sem čakal, daje alkotest pripravljal, pa mi je policaj postavil vprašanje: "Kam pa greste tako pozno?" Povedal sem mu, da meje eden od kmetov iz Šmiklavža na Graški Gori klical, da se mu je svinja nabodla na ograjo in daje živinozdravnik odredil zakol. Odgovor policaja se je glasil takole: "Potem pa kar pojdite, da ne bo žival trpela!" Vrnil mi je dokumente in zaželel srečno vožnjo ter lahko noč.
• Delo sem opravil, vzel sem si čas in poklical na Policijsko postajo Velenje. Oglasil se mi je dežurni policaj g. Ograjenšek. Predstavil sem se in ga poprosil za imena obeh policajev patrulje pa tudi za priimek dežurnega, ki pa mi ga je brez oklevanja povedal. Policaja v patrulji sta bila Matjaž Mravljak in Jože Sinica, mene je obravnaval Matjaž Mravljak. Oba mlada policaja po letih in po stažu, pri katerih pa je ob dani situaciji prevladal zdrav razum, da je včasih tudi za žival pomembna vsaka minuta trpljenja, ki ji je prikrajšana.
Tako se ob koncu zahvaljujem obema policajema na terenu za razumevanje,
dežurnemu policaju za prijaznost ter komandirju z njegovim vodstvom za uspešno vzgajanje mladih policajev.
■ Danilo Sedovšek
Kako se bo krojila usoda
upokojencev?
V letu 1996 je vlada pripravila "Izhodišča za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja". Pravkar je bila izdana Bela knjiga, ki podrobneje obravnava reformo pokojninskega sistema.
Vlada v izhodiščih ugotavlja, da je postal sedanji sistem zavarovanja finančno nevzdržen zaradi visokih stroškov, ki zavirajo gospodarstvo, istočasno pa trdi, da bo reforma prinesla varen, učinkovit in pravičen sistem zavarovanja, ki bo sposoben izpolnjevati zakonske obljube o pravicah v starosti, ob invalidnosti in smrti. Ob tej trditvi se zastavlja vprašanje, kako bo to storila!
Predlagani pokojninski sistem naj bi temeljil na treh stebrih. Prvi steber bi obvezno vključeval vse osebe, ki so že po obstoječem zavarovanci ZPIZ.
Zavarovanje v drugem stebru naj bi bilo prav tako obvezno in bi omogočilo posamezniku, da del svojih prispevkov za pokojninsko zavarovanje nalaga na svoj osebni račun. S temi računi bi upravljali javno in privatno vodeni pokojninski skladi.
Sprašujem se, koliko obresti bo zavarovanec dobil ob up-
okojitvi in kdo bo upokojencu jamčil vračilo vloženih sredstev ob dejstvu, da bi se država želela čimbolj otresti odgovornosti do upokojencev.
Zavarovanje v tretjem stebru naj bi zajemalo prostovoljna dodatna zavarovanja in bi temeljilo na prostovoljnih osebnih pokojninskih računih. Z njimi bi upravljali pooblaščeni zasebno vodeni skladi.
Sprašujem se, kdo bo jamčil za pošteno vodenje teh skladov in koliko delavcev se bo zaradi nizkih dohodkov sploh lahko vključilo v to zavarovanje.
Sprašujem se zato, ker že v obstoječem zavarovanju gospodarjenje s kapitalskim skladom ne kaže dobro. Na kratko: izgube kapitalskega sklada so štirikrat večje od prihodkov. Leta 1996 so v skladu ustvarili 8.800.581.826 tolarjev izgube.
Iz navednega primera lahko sklepamo, da bo zavarovanje v skladih, ki jih država ne bo kontrolirala, zelo rizično.
Ker prinaša reforma pokojninskega sistema tudi revizijo invalidskega zavarovanja, mora biti za invalide zaskrbljujoč tisti del pokojninskega sistema, ki zadeva invalide in vsebuje socialne elemente, ki bodo lahko v novem sistemu naravnani v škodo invalidov. •
Tudi predlogi povečanja starostne meje za pridobitev pravic do pokojnine in to zlasti za žensko populacijo, ob 120.000 mlajših brezposelnih ljudi, bodo morali biti skrbno pretehtani, preden bodo stopili v veljavo.
Da bo reforma zadovoljila delavce in upokojence, je prav, da pri tem projektu poleg poslancev tudi ostali državljani tvorno sodelujemo.
■ Martin Pustatičnik
M J M..............................I			S CA					s		
Ki		KJ		Lil		JL			1	
,.aMil	i H m	1	I		mmm	E3E	.i		4	i
kaj kupiš hitro in si nič ne ogleduješ, da se te čimprej znebijo. Sicer so v trgovinah zelo strogi tudi varnostniki, čeprav ni prav jasno, koga varujejo, ker prodajati tako ali tako nimajo kaj, so pa še posebej tujcem takoj za petami in jih spremljajo, čeprav tiho in brez besed, prav do izhoda. Nekoliko drugače je le v slovitem moskovskem GUM-u. Trume kupcev se zgrinjajo skozi najbolj slovito in prenovljeno moskovsko trgovsko hišo, ki stoji ob Rdečem trgu. Danes v njej ponujajo od kaviarja do rezbarskih del iz vse dežele. Tu so si v naj-sodobneje opremljenih prostorih, s katerimi bi se lahko ponašala vsaka svetovna prestolnica, zagotovili prodajne prostore vsi pomembni, tudi Benetton, Gucci, Levvis itd. A tukaj kupovati je pravi greh. Cene so tako vrtoglavo visoke, da svojim očem ne moreš verjeti. Kar trikrat dražje kot drugod po svetu so kavbojke, puloverji, da ne govorim o parfumih in ostali kozmetični navlaki, ki se postavlja v čudovitih izložbah. Saj ni mogoče, da se tod vali kljub takim cenah tolikšna množica ljudi! Tu lahko resnično spoznaš tisto pravo Moskvo, različnost in ponos tega ljudstva, ki se na eni strani prebija z lakoto skozi življenje, na drugi pa se koplje v bajnem bogastvu. Ta se pozna tudi v moči državnega aparata, ki je še vedno tisti, pred katerim ljudstvo obnemi.
Dobrodošla priložnost
Evropski dan invalidov
3. december je Evropski dan invalidov, ko vse evropske invalidske organizacije s prireditvami podpiramo ta tudi mednarodni dan invalidov. MDI Velenje bo ob tem dnevu obiskalo veliko invalidsko družino in družino ostarelih ter priklenjenih na posteljo v Domu za varstvo odraslih v Velenju. Ob obisku jih bodo razveselili s krajšim kulturnim programom, prav vsakemu pa bodo podali roko, jih skromno obdarili ter jim zaželeli zdravja.
Evropski dan invalidov pa je tudi sicer priložnost, da se pospeši'pogovor o temah in seznani javnost z dobrimi in slabimi zakonodajnimi rešitvami, s politiko in programi. Z aktivnostmi in prireditvami, ki jih izvajamo invalidske organizacije ob tem dnevu, podpiramo našo neodvisnost, enake možnosti in polno udeležbo, z njimi tudi utrjujemo sposobnosti in samozaupanje naših članov. Poleg tega dokazujemo, da so invalidi aktivni kot občani in kot državljani naše velike evropske skupnosti. Dokazujemo, da lahko invalidi z idejami in sposobnostmi koristimo skupnosti.
Evropski dan invalidov je za invalidske organizacije dobrodošla priložnost, učinkovito pritiskamo na upravne organe na vseh ravneh. Jasno je, da samo s sanjami ne bomo spremenili sveta. Predstavljajte si svet brez stopnic ali arhitektonskih ovir. Predstavljajte si svet, kjer je braille, znakovni jezik nekaj vsakdanjega, tako kot je vsakdanja pisana ali govorjenja beseda. Predstavljajte si svet, kjer so vsakemu dostopni njegov dom, izobrazba, delovno mesto in dovolj hrane. Predstavljajte si svet, v katerem spoštujejo in varujejo človekove pravice ter njegove osnovne svoboščine.
Sanje lahko invalidi uresničimo le z aktivnostjo. Vsi skupaj moramo porušiti ovire, kot sta netolerantnost ter neznanje - takšno je poslanstvo invalidskih organizacij. Evropski dan invalidov je idealna priložnost, ko to poslanstvo lahko razširimo po vsej Evropi, še zlasti po naši domovini. Letošnje geslo je doseči enake možnosti z neinvalidi in doseči v svojih deželah polno udeležbo oziroma soudeležbo v družbenem in gospodarskem življenju.
Vsi invalidi želimo, da se bi to pri nas čimprej uresničilo. Ne rabimo novih članov, a zdravim voščimo več razumevanja za naše tegobe.
■ Predsednik MDI Velenje Edvard Centrih
jV.

s:

jT-
CJ

Zdenki Slomšek v slovo
Prejšnji četrtek smo se poslovili od upokojene učiteljice Zdenke Slomšek, ki je pred kratkim dopolnila 88 let.
Ne glede na njeno visoko starost nas je vse, ki smo jo poznali, njena smrt presenetila, saj je bila še v polnem teku življenja.
Ob tej priložnosti se moramo spomniti njene življenjske poti. Bila je rojena med Kočevarji in svojo mladost preživela v Žužemberku.
Po končanem učiteljišču je najprej službovala kot učiteljica v Loškem Potoku na Notranjskem, kjer jo je zatekla druga svetovna vojna, v kateri seje brez pomisleka vključila v NOB in kot prosvetna delavka delovala kot koordinator učiteljske dejavnosti na osvobojenem ozemlju Dolenjske, Kočevske in Notranjske.
Po končani dnigi svetovni vojni je službovala kot učiteljica v Prekmurju, Savinjski dolini in se končno ustalila v Velenju, kjer je tudi dočakala svojo upokojitev.
Kjerkoli je službovala kot učiteljica, je bila aktivna, enako tudi v kraju bivanja, zaradi česar je bila povsod spoštovana. Za svoje neumorno delo je prejela tudi več vojnih in povojnih odlikovanj.
Naj ji bo lahka slovenska zemlja.
Albin Amon
i v Moskvi (3)
Tudi v Moskvi zapravljajo
Ni pomembna cena, samo da se jih znebi. Za nekaj malega bo že lahko kupila hrano za družino ali pa spodnjice zamenjala za kakšen star likalnik ali kaj podobnega. In tako je krog menjave zaključen. Če prebivalci tega ne bi imeli, bi resnično lahko začeli umirati od lakote. Tudi zato država tovrstno trgovino dopušča in potiho naroča policajem, naj vendar zamižijo na eno oko. Tihi dogovor velja tudi za prodajanje suhih, zmečkanih sendvičev in točenje pijače, tudi alkohola, kar sredi ulice, iz majhnih bakrenih čebrov. A nič bolje, vsaj kar se kvalitete tiče, ni prehrana v registriranih trgovinah in lokalih. Tudi na to področje, kot vsepovsod drugam, prodirajo zahodne zamisli in navade, a kaj, ko je ljudem težko dopovedati, da mora biti hrana okusna, krožniki čisti, kozarci pomiti, da ne omenjam samih prostorov
restavracij, ki so obupno umazani. Razen seveda nekaterih izbornih kitajskih restavracij ali podobnih lokalov z zahodno hrano. V njih je res prijetno posedeti, pa čeprav že na vhodnih vratih kot grozd visijo na podbojih brezštevilni varnostniki, ki so zaščitna znamka boljših lokalov pa tu hotelov. V hotelu MIR, na primer, te pregleda in legitimira lepo število uniformirancev, preden lahko greš v svojo sobo. Čeprav je hotel po evropsko urejen, se pozna pridih starih časov. Prenoščiče je treba plačati vnaprej, pri zajtrku gledajo pod prste vsem gos-
tom, da ne bi slučajno pojedli preveč, gospa na recepciji pa je v svojem delu silno pomembna in to dokazuje tudi s tele-foniado in vzišenim pogledom, ki ga nameni tujcem. Saj se še spomimo naših recep-tork, ali ne ? No, nostalgije za starimi časi se v Moskvi odpira kar precej. V Evropskem nakupovalnem središču se sicer trudijo, tudi z reklamami in sodobnimi trgovskimi prijemi, a ti ostajajo le kot pobožna želja v strategiji trgovine. Prodajalke naveličano spremljajo potencialne kupce, še na misel jim ne pride kakšna prijazna beseda ali nasvet, najraje pa imajo, če
Na mestnih avtobusih se prvič pojavljajo reklame
10 NAS VAS
ZA RAZVEDRILO
4. decembra 1997
€r lesna
prodajalna Pameče
Informacije in prodaja: (0602) 41-481, 41-240
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke LESNE PRODAJALNE PAMEČE.
Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 15. decembra 1997 na naslov ; NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje,
s pripisom "LESNA PRODAJALNA PAMEČE "
Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada : vrata Sumo
2.	nagrada : podboj Sumo
3.	nagrada: polkno
VRAZNI PREDMET, KI NAJ PRINAŠA IMETNIKU SREČO ALI GAVA-RUJE ZLA
OŠABNO IN PREDRZNO VEDENJE
UPORABA HOMERJEV EP 0 TROJ. VOJNI
DŽUNGELSKI JUNAK
23
SKLADATELJ HA-CATURJAN
SL. STROJNIK IN IZUMITELJ I FELIKS I
RUSKO MESTO OB JE-NISEJU
STANKO ARNOLD
PISMENA IZJAVA 0 VEDENJU, IDELU KOGAl
ESTONEC
OREL IZ GERM. MIT.
MADŽAR. MESTO OB REKI GALGI
PERJE PRI REPI
PESNIK LIRIČNE POEZIJE
PERZIJA [
•OVOJNICA PLODA,KI SE PO PORODU IZLOČI IZ MATERNICE, TREBILO (VETER.)
PREBIVALEC IBERIJE
BOLIVIJ. POLITIK (JAl ME PAZ)
GLASNIK, ZAGOVORNIK LJUD. MNOŽIC
NORDIJ. BOGINJA MORJA
PESNIK HANSSON
EMIL NOLDE
ALBERT PAPLER
19
BORSKI TEDNIK
IGRALKA TAYLOR
GL.MESTO ESTONIJE
PRIJETA, ARETIRA-NA OSEBA DOKTOR
NIKOLAJ OMERSA
STROKOVNJAK ZA E-NOLOGIJO
POSMEH-LJIVEC

POKRAJINA MED DONAVO IN DRAVO
18
PAVEL DOLINAR
11
OSKAR LANGE
MOŠKO OBLAČILO
STVARI, DENAR, KI JIH IMA KDO V LASTI
VRSTA MINERALA, KALCIJEV KARBONAT
ODNOS MED LASTNIKOM IN NAJEMNI-KOMfNEKD.Ii
VIKTOR CAR
W
ARHITEKT MIHEVC ŠTEFAN IVANČIČ
NASILNA KRAJA
10
ERICH SEGAL
FRANC. FILMSKI IGRALEC VENTURA
11
KRAJ NA KOČEVSK.
PESNICA ČERNE3
ENOJNI ALI DVOJNI ZAGIB TKANINE
KRAJ PRI VELENJU
DAVID OJSTRAH
BINE ROGELJ
LOJZE KOS
BLAGO ZA PODLOGE
NEKD.DVO-I PLES
SNOV ZA TALJENJE MILAN DEKLEVA
UČENJAK, IZOBRAŽEN, UČEN ČLOVEK

30
VRSTA MOBILNIH TELEFONOV (KRATICA)
GIBLJ.STIKI DVEH ALI VEČ KOSTI
ZUPANČIČ
STEKLO ZA ENO OKO NAMESTO OČAL
SPAN. POMORŠČAK JU AN SE-
BASTIANI
23
ITALIJ. PESNIK IN DRAMATIK BETTI
FR. IME ZE-NEV.JEZERA
VEL.SKUPI-NA VIRUSOV!
DVIGANJE IND.SVE-TO MESTO SIKHOV

VANONI ORNELLA NAVEDEK
LACI CIGOJ ALBERT EINSTEIN
13
KOSITER
MIT.GOR-SKA NIMFA
TKALSKI IZDELEK
JUNAKINJA V ROMANU »APRIL
%
NEDA ARNERIČ
VSTOPNA GLASBA
PRI KO
MARJAN ULČAR
NCERTIH
MAKEDON. FOTOGRAF (MILTON)
PANJ
SPAN.VOJ-SKOVODJA
IZVID, POTRDILO
KRAJ PRI KRŠKEM
CENT
SOCIALNI POLOŽAJ
VNETJE UŠESA
PRAVNIŠKI POKLIC EDVVARD TELLEFL
TONA
VRSTA TALNE ALI ZIDNE OBLOGE
PODPORNIKI UMETNOSTI
AVTOR R. NOČ
SOD. AM. VIOLINIST (ISAAC)
FOTOGRAFIJA
ST. SLOV. PESNIK IN POLITIK (LOVRO)
SLOV. MOJSTER
GOJA (EDVARD)
ZNAMKA TUJE MARGARINE
NIKO ROBAVS
PODOBA GOLEGA TELESA
EVROPSKI NERC
AM.SKLADAT. IN DIRIGENT (LEONARD) HALOGENA PRVINAO
MARKO ELSNER
GOETHE-JEVA MATI
SKLADAT. LJADOV
ROBERT TAYLOR
NEMŠKI SPOLNIK
STROJ ZA PROIZVOD. ELEKTRIKE
MELODIJA
SLOV. PISATELJ (DANILO)
12
POLIT.ZA-TOČIŠČE
20
ANGL.PLO-ŠČIN.MERA
RUS. REKA
REKA V MONGOLIJI
KRAJ V BE-Ll KRAJINI
STEKLASTA UM. SNOV
PREDMO-L1VECV MOŠEJI
STRAST, POŽELENJE. NIKOTOS
25
CHAPIINO-VA VDOVA
NASA NAJ-DALJ.REKA
CESKA PRI-TRDILNICA
PISANA ŽIVAL
DEL HARMONIKE
OSTE-VANJE
GOZDNA ŽIVAL
PRITOK REKE DON
IZRAELSKI PREROK
RAZSTAV-NA DESKA
2G
OCRT,ORIS
POLOŽAJ, DRŽA
STAR SLOVAN
PRISTOJBINA
11
MUSLIMANSKI BOG
STAJ.SORT-NOVINO BRANKO HOFMAN
TUJKA ZA M V ZLOŽENKA!
PREBIV. ŠKOTSKE

25
LOJZE IVANUŠ
21
POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU
MODEREN PLES
VEL.FIN. JEZERO
SOKRATOV TOŽNIK
HIŠNI BOG PRI RIMLJ.
SODOBNI-Kl ILIROV
TOMO IVŠIČ
PRIJETJE, ODVZEM PROSTOSTI
BELI ŠPORT
32
NAS
ČAS
PRIJETJE, ZGRA-BITEV
DOMEN ERJAVEC
ANGL. IGRALEC GUINNESS
OKONČINA
RUSKI PISATELJ (PAVEL)
17
NORVEŠKI PISATELJ
KONJSKI TEK
PISATELJ FLEMING
M
REKA V ANGLIJI
1	2	3 \k ■ ■	5	<o	7	8	9	10 j 11 i	12	is 1	15	1£>	v	18	18
20 ;21
2Z 123
24
2S
26
27
28
23
30
31
32

4. decembra 1997
im predmetom poškodoval osebni avto znamke hyundai, parkiran v naselju Spodnja Rečica. Lastnik vozila Matjaž S. iz Ljubije je oškodovan za približno 200.000 tolarjev.
Nesreča na Foitovi
V	petek, 28. novembra, nekaj pred 20. uro, se je na Foitovi cesti v Velenju pripetila prometna nesreča, ki naj bi ji, kot kaže, botroval alkohol. 25-letni Boštjan F. iz Velenja je vozil osebni avto po Foitovi in zapeljal na nasprotni vozni pas ter čelno trčil z vozilom, ki ga je vozil 25-letni Peter F. iz Vinske Gore. Zaradi ogleda nesreče je bila Foitova nekaj časa zaprta za ves promet. Ranjenega Petra F. so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Sprva je kazalo, daje v nesreči dobil hude telesne poškodbe, vendar se je vse skupaj na srečo končalo bolj blago.
Pri vožnji ni užival dolgo
V	četrtek, 27. novembra, nekaj pred 1. uro zjutraj, sije 20-letni Jakob Z. iz Velenja zaželel vožnje z osebnim avtomobilom. V podzemnih garažah na Stantetovi cesti je vlomil v osebni avto ford, last Ramiza H. Vozilo je spravil v pogon, pri vožnji pa ni užival dolgo, saj so ga že po nekaj sto metrih prijeli policisti.
V optiko, da bi volje videl?
Vlomilec, ki je noči na četrtek, 27. novembra, obiskal optiko Fortuna na Šaleški cesti, je odnesel 16 sončnih očal različnih znamk, vrednih okoli 200.000 tolarjev in za toliko oškodoval firmo Konsip Velenje.
Mega kraji
V	četrtek, 27. novembra, med 9.30 in 10.10 je neznanec v trgovini Mega Shop na Goriški cesti v Velenju s pisalne mize ukradel žensko denarnico, v kateri je lastnica Vida T. imela osebne dokumente in okoli 100.000 tolarjev gotovine.
Še bolj predrzen pa je bil neznanec, ki je v noči na ponedeljek, 1. decembra, vlomil v bistro Zlatka v ulici Janka Vrabiča v Velenju in si očitno vzel kar nekaj časa, da je lahko odnesel vse, kar je nabral. Ukradel je registrsko blagajno z menjalnim denarjem, glasbeni stolp, avtomat za kavo, fritezo, mikrovalovno pečico, mobilni telefon, več različnih cigaret, kavo, sedem miz, dva soda piva, več steklenic alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Vrednost odnešenih predmetov znaša okoli 1.000.000 tolarjev, oškodovana pa je Zlatka L.
trenerk. Vrednost odnešenih oblačil znaša okoli 700.000 tolarjev.
Tatvina rezervnih delov
23-letni Damjan R. iz Gotovelj, 20-letni Igor L. in 19-letni Hicham C., oba iz Žalca, so osumljeni, da so v torek, 25. novembra, iz osebnega avtomobila znamke jugo, kije bil zaradi posledic prometne nesreče puščen ob cesti v Čepljah, odtujili več rezervnih delov. Lastnika vozila Draga P. iz Jeronima, so oškodovali za približno 70.000 tolarjev.

i
m
I

Z lesenim predmetom nad avto
V noči na soboto, 29. novembra, okoli 23. ure, je neznanec z lesen-
Nenadoma na levo, voznik mrtev
V	torek, 25. novembra, ob 13.16, seje na magistralni cesti zunaj naselja Šempeter pripetila huda prometna nesreča. V njej je umrl 50-letni voznik osebnega avtomobila Rudolf U. iz Pariželj.
Ta je vozil osebni avto po magistralni cesti iz smeri Žalca proti Latkovi vasi. Ko je pripeljal v bližino odcepa za gostišče Štorman, je nenadoma zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik tovornega avtomobila 31-letni Danijel Č. iz Zeč pri Bučah. Vozli sta silovito čelno trčili, na kraju nesreče je umrl voznik osebnega avtomobila. Voznik tovornega avtomobila je v nesreči utrpel lahke telesne poškodbe, z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju.
Prevrnil se je tovornjak z nevarnimi snovmi
V	ponedeljek, 1. decembra, ob 20.55, seje na avtocesti v bližini Žalca prevrnil tovorni avtomobil, s katerim je 23-letni Milan K., državljan ZRJ, prevažal nevarno snov, sode z aluminijevim prahom. Eden od poškodovanih sodov se je v stiku z vlago vnel. Požar so pogasili gasilci, voznik pa je na srečo ostal nepoškodovan.
Zgorelo ostrešje hiše
V	petek, 28. novembra, nekaj pred 23. uro, je zagorelo ostrešje na stanovanjski hiši Marije V. v Studencih. Požar, kije zajel del ostrešja, so pogasili gasilci iz Ponikve pri Žalcu. Komisija, ki si je ogledal, kraj požara, je ugotovila, da se je na podstrešju vnel lesen prečni tram ob dotrajanem dimniku. Nastala škoda po nestrokovni oceni znaša okoli 400.000 tolarjev.
Iz avta ukradel za 700.000 tolarjev blaga
V	četrtek, 27. novembra, med 22. in 22.45 uro je neznanec na Mestnem trgu v Žalcu vlomil v parkiran osebni avtomobil znamke hyundai, last Gorana J. Odnesel je dve večji torbi, v katerih je bilo 24 košarkarskih dresov in 14
kKOMUNALNO IPODJETJE 1VELENJE i
3320 Velenje
Koroška 37lb
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
1 i
1
MALO DOBRE MATEMATIKE IN OKOLJU PRIJAZEN CORENJEV PROIZVOD JE LAHKO VAŠ (SKORAJ) ZASTONJ!

zakaj? zaradi DAVČNE OLAJŠAVE. Nekaj Gorenjevih izdelkov, za katere veljajo olajšave pri obračunu dohodnine:
Pralni stroji: WA 1111, WA 1131 S, WA 1331 S, WA 1531 S Sušilniki perila: WT 630, WT 610 Hladilno - zamrzovalni aparati: HBI0921 (Rl 090), H11521 (Rl 150), HT11421 (Rl 133}, HI 2221 (Rl 210), HTI2121 (Rl 203), HZI2021 (KI 20), HZI2721 (KI 27), HTS 2121 (R 203), HZS 1851 (K 17), HZS 2761 (K25), HTS 2861 (R 273/R 273 C), HBS
101 (R 160) Za ostale boste izvedeli pri prodajalcih.
i aparati
orenje
Začenja se, ponekod pa seje že začela, nova zimska turistična sezona. Na zreškem Pohorju, na Rogli, so minuli konec tedna za uvod v sezono in prijazno dobrodošlico smučarjem že ponudili tridnevno brezplačno smuko, ki so jo žal kasneje, zaradi vremenskih razmer, morali prestaviti na ugodnejši čas. Policisti pa opozarjajo, da je treba tudi na smučiščih skrbeti za varnost, tako osebno kot za varnost premoženja. Lani se je na slovenskih smučiščih zgodilo kar nekaj nesreč, tudi najbolj tragičnih, ki opozarjajo, da previdnosti ni nikoli preveč. Ker tudi zima voznikom povzroča precej težav in ker so ceste, ki vodijo do smučišč, običajno bolj strme in zahtevne za vožnjo, je treba biti previden in pripravljen na morebitne nevšečnosti tudi v prometu. Da pa je treba popaziti na opremo, ki je pogosto lahek plen za priložnostne tatove, se razume samo po sebi.
Na UNZ Celje so minulo sezono ocenili kot ugodno. Glede na število obiskovalcev se je pripetilo razmeroma malo nezgod. »Od 191, kolikor jih jc bilo, se jih je na Rogli pripetilo 167, na Golteh 20 in na smučišču TRIK v Logarski dolini 4. V petih primerih so smučarji utrpeli hude telesne poškodbe, zoper povzročitelje teh nez-
Adil Huselja: »Osrednja naloga policistov na smučiščih je
nudenje pomoči redarjem.«
Kako na Koroškem?
Policisti na območju UNZ Slovenj Gradec so lani na javnih smučiščih obravnavali 39 nesreč in telesnih poškodb smučarjev, največ, 31, na Kopah. Letos so se na sezono dobro pripravili, prisotni bodo predvsem na smučiščih Kope in Ošven. Tisti policisti, ki večkrat opravljajo naloge na smučiščih, so na dvodnevnem tečaju prve pomoči pridobili potrebna znanja, da bodo lahko pomagali, če bo potrebno. Upamo pa, da ne bo.
Pazite tudi na opremo!
Smučarjem priporočajo, da si opremo ob začetku sezone popišejo (posebne značilnosti na smučeh, vrsta, znamka, dolžina...), poskrbijo za varno hrambo ob počitku, ob daljših počitkih pa zagotovijo nadzor nad opremo ali jo varno shranijo v vozila, saj vsa smučišča nimajo urejenih odlagališč ali hrambe za smuči.
god pa so bile podane kazenske ovadbe,« je med drugim v radijski oddaji Vi in mi minulo sredo povedal Adil Huselja z Inšpektorata policije Uprave za notranje zadeve Celje. Na teh smučiščih so obravnavali tudi več drugih kaznivih dejanj, predvsem tatvin opreme izpred gostinskih
objektov in s parkiranih osebnih avtomobilov, prometnih nesreč in poškodovanj parkiranih vozil.
Kaj svetujejo obiskovalcem smučišč, da bo smuka varna? »Upoštevajo naj obvestila in opozorilne znake o težavnostni stopnji prog in nevarnostih na posameznih delih smučišč, navodila redarjev, policistov in drugih, ki skrbijo za varnost in red. Ker se nekateri odločajo tudi za smučanje izven urejenih smučišč, bi se morali zavedati, da je to ponekod zelo nevarno, zlasti za tiste, ki nimajo veliko znanja,« pravi Adil Huse-lja.
Za varnost na smučiščih, predvsem na RTC Rogla in RTC Golte, bodo tudi to sezono skrbeli policisti. Njihova naloga bo nudenje pomoči redarjem.
■ mkp
|l2 MAS iAS_	VRTILJAK	4. decembra 1997
		
Marjan Lipovšek, nekdanji direktor in glavni urednik
Našega časa & Radia Velenje ter poznejši glasnik Gorenja, zdaj pa upokojenec, dokazuje, da tega, ki ga mediji zastrupijo enkrat, ne more pozdraviti nihče več. V Gorenju se ga bodo še dolgo spominjali kot tistega, kije potegnil enkratno potezo, ko je podpisal sponzorsko pogodbo Gorenja s skakalci. Ko je zablestel Primož Peterka, je na njegovi kapi po Evropi in še dlje, zasijalo (za malo denarja) tudi Gorenje. Z Marjanom Lipovškom je zdaj, ko ima več časa, največ pridobila krajevna skupnost Stara vas iz Velenja, kjer živi in kjer je bil vsa leta prisoten pri organiziranju različnih dogodkov. Kolikor poznamo Marjana ni izključeno, da ne bo kakšen športnik, ki ga danes ta pravi še niso opazili, kje nosil emblem Stara vas. Gospodarstveniki, če opazite kaj takega, se vam splača pristaviti lonček.
REZANJE ŠOŠTANJA
ali "špegu" ni vprašanje niti za prvošolčke, saj bodo hitro pojasnili, da ni ne "špegel", ne"špegu", ampak ogledalo. In če rečemo "Špegel v ogledalu", potem bo le redkim zrfeno, da tega ne moremo videti in doživeti v Šoštanju, ampak se bo treba za to odpraviti v Ljubljano v Vilo Katarino, kjer razstavlja svoje slike Šoštanjčan Stojan Špegel. Tam lahko tudi preberete in doživite pesmi iz njegove nove pesniške zbirke, ki nosi naslov tako kot razstava Špegel v ogledalu. "Nomen est omen" pride še enkrat do izraza, saj tudi ta umetnik postavlja svoji okolici ogledala.
Kaj pa se zgodi, če pesnik postavi ogledalo sebi? To smo doživeli na otvoritvi razstave in predstavitvi pesniške zbirke. Vstopili smo v urejeno zasebno galerijo. Spolirano sivino kamna bogatijo skrbno izbrani detajli, od ogledala z bogatini okvirjem do na videz hitro naloženih knjig in umetniških revij, ki kar same vabijo, da jih človek prime v roke. V drugem prostoru je kipel duh meščanstva in po prostorih so se med stoli, mizami in knjigami vrteli obiskovalci. Težko bi rekli, da smo se srečali z alternativo, cepljeno na meščanstvo, kar bi od Špegla v takšnem ambientu lahko pričakovali. Kljub temu pa nas je gostiteljica in lastnica galerije pred ogledalom razstave postavila pred izziv posebne vrste. Vsakemu obiskovalcu je podala ogledalo in mu svetovala, naj si slike ogleda v gladki površini zrcala, ne le tako, kot jih je slikar ustvaril. Izkušnja je zelo zanimiva, saj se gledalcu ob zrcalni podobi umetnine zgodi, da v kotičku očesa zazna samega sebe. Tako dobi podoba povsem novo dimenzijo, saj gledalec gleda umetnino, ki je živa in v kateri se nahaja tudi sam. Ogledalo, ki so mu od nekdaj pripisovali čudno moč, na ta način ponovno funkcionira kot meja med realnim in med fikcijo in si tako še enkrat lahko zastavimo vprašanje, ali smo mi na tej ali na oni strani resničnosti. Najbrž tudi umetnik tega ne ve, pa zato (jasno!) piše pesmi in slika slike.
Ko obiskovalec po toplem in prijaznem dogodku zapusti galerijo, sede v avto in se odpravi na nočno pot, ki ga bo privedla v Šoštanj, se nehote vpraša, kdo so (smo) pravzaprav Šoštanjčani. Ali so Stojan Špegel in njemu podobni posamezniki meščani ali samo ljudje, ki živijo v Šoštanju? Ce boste to vprašali katerega od "staroselcev", vam bo zanesljivo odvrnil, da to nis(m)o pravi Šoštanjčani, ampak samo njegovi prebivalci. Teh tako imenovanih staroselcev pa se drži patina žalovanja za starim Šoštanjem, ki ga ni več, kljub temu da se nekateri krčevito trudijo vcepiti mestu arhaičnost in prisiljeno domačijskost (ki se bo ravno sedaj zrcalila v adventnih prireditvah na Trgu Bratov Mravljakov. Ni pa še dolgo tega, ko so ravno tako zavzeto hodili h kamniti bakli pod Goricami in k spomeniku talcev pod Pustim gradom. Enkrat tako, drugič drugače pestujejo k sebi kepo krivičnosti, ki da se jim je zgodila z izgradnjo Velenja). S tem skušajo ustaviti čas; isti obrazi, ista čustva, a različna ideologija, pa vseeno povezani v neproduktivni nostalgiji za nekdanjim "bliščem" mesta.
Stojan Špegel v kontekstu umetnosti rad govori o alternativi in ne skriva simpatij do takšnih projektov, kot je na primer razvpita Metelkova v Ljubljani. Meni, da ima Šoštanj čudovite prostore, ki bi jih lahko izkoristili na podoben način, le da bi umetniki v njih najbrž nikogar ne motili tako kot v Ljubljani. V mislih ima zapuščene objekte "lederfabrike" in prepričan je, da bi se dalo zgolj z ureditvijo osnovne infrastrukture ponuditi mnogim alternativnim umetnikom prostor, ki bi ga sami spremenili v svet, ki bi jim najbolj ustrezal. Brez proračunskih dotacij, brez bleščečega glamurja, zgolj z malo organizacije bi po njegovem v Šoštanju lahko zacvetela umetniška drugačnost. Toda alternativa komu? V Šoštanju etablirane umetnosti ni! So občasne "solo akcije", nekaj skritih talentov in režimske akademije s političnimi govori. Temu pač nima smisla postavljati alternative! A kdor tako razmišlja, ta ne razume Špeglove ideje. Šoštanj bi lahko ponudil možnosti umetnikom - entuziastom. Koncentracijo slovenske alternative! In kdor pozna "moč" tega dela slovenske umetnosti, se bo hitro zavedel, da bi lahko bil Šoštanj zanimivo žarišče srednjevropskih umetniško-alterna-tivnih gibanj!
■ Perorez
Jana Kavtičnik je prišepnila možu Jožetu Kavtičniku, ravnatelju osnovne šole Šalek v Velenju, ko sta si prišla pogledat kaj
bodo naredili rokometaši: »Jože, poglej, spet te slikajo, potem ti bodo pa spet očitali, da sta ti in tvoja šola, kar
naprej v časopisu.«
Dr. Jože Robida, zdravnik in predstojnik otroške kirurgije celjske bolnišnice, svetnik v občinskem svetu v Šmartnem ob Paki, član LDS, polovica Strašnih Jožetov in nedavni kandidat za državnega svetnika, je po volitvah, ki se mu niso izšle, takole prisrčno objel ženo, : profesorico, slavistko na celjski Gimnaziji Juano. »Nič hudega«, mu je pred tem šepni-' /a v uho, »če si tokrat pogorel. Saj bodo kmalu občinske volitve in spet boš imel
možnost. Takrat bova za kampanijo poskrbela sama.«
F R K A N J E
Pozor, pozor
Ljubiteljice planin, ki se odpravljate v Zgornjo Savinjsko dolino, bodite previdne. Predvsem v Ljubnem ob Savinji. Tu poznam vsaj en primer, ko želijo (P)planinko prodati.
Dol in gor
Ker bi po novem radi, da gredo nekaterim v državni upravi plače dol. so se mnogi odločno postavili gor.
Čiščenje
Lustracija med Slovenci še vedno močno odmeva. Več kot ■ odobravanja za zdaj povzročila je gneva!
(Ne)srečni
Ko nekateri v Velenju vidijo, da na lestvici popularnih vodi Srečko Meh, niso niti najmanj srečni in izgine jim ves nasmeh.
Nevarčevanje
Veliko Slovencev je proti varčevalnim ukrepom. Spominjajo jih na stare čase. Na tiste, za katere so mislili, da smo jih že preživeli.
Odrezani
Pozimi naj bi bil dobršen del Slovenije še bolj odrezan od državne metropole. Za ustrezno čiščenje trojanskega klanca namreč ni dovolj denarja, zato ga bodo ob večjem sneženju enostavno zaprli. Nekateri v Ljubljani bi radi, da bi taka zapora trajala čim dlje.
Svet, svet...
In zdaj naprej lahko se ta naš svet vrti; izvoljeni so vsi potrebni svetniki. Računi vsem se niso pra\ izšli, namesto njih i drugi v ta so svet šli.
Za razrez
V	Šempetru so odprli novo rezalnico. Ne vem. če jo bodo lahko uporabili tudi za razrez žalske občine.
Naši možje
Letos smo še pred Miklavžem. Božičkom in dedkom Mrazom dobili "očka" Milana. Nam bodo vsi prinašali darila?
Škoda
Morda je pa škoda, da na Menini še ni radarja. Morda bi z njegovo pomočjo lahkko ugotovili, kje so se izgubile predvolilne obljube nekaterih politikov, da ga ne bo!
Naša stiska
Vse več ljudi pri nas je v stiski. Zaradi nekaterih, ki še zdaleč niso v stiski, nas pa stiska pri srcu.
Lovske
V	slovenski državni zbor se je priplazila še ena "živina". , Hobotnica1. Čeprav mala, je vendarle vnesla med nekatere ' precej nemira.
Skoda, da si nihče iz ministrstva za šolstvo ali pa celo iz ministrstva za kulturo, prejšnji teden ni vzel časa, da bi kakšnih deset minutk svojega dragocenega časa namenil visokemu jubileju Šoštanja - 220 let šole. Pa ljudi iz vrha slovenske politike in družbe pogosto videvamo na najrazličnejših prireditvah. Optometer ne želi ocenjevati in vsiljevati mnenja o tem, koliko so »pomembnejši« od tega jubileja, na katerega so v Šoštanju tako zelo ponosni, daje pa tak brezbrižen odnos bolj slab priokus.
mm »tov
I8S
Kdaj bo tudi Velenje zažarelo v praznični podobi? Res je, daje do tistih osrednjih praznikov, ki so z rdečo poudarjeni v koledarju, še kar nekaj časa, pa vseeno. V mestu se vidi, da so prazniki pred vrati le v trgovinah, kjer nas trgovci nevsiljivo silijo k odpiranju denarnice, meščani pa bi čim prej radi videli tudi mesto praznično ozaljšano? Kdaj ga bomo krasili?
Etnološka paberkovanja 44
D iiu^bu^i Id Allisiii itSB
Piše: mag. Jože Hudales
Današnja paberkovanja so posvečena dvema priljubljenima zimskima svetnikoma, ki godujeta v teh dneh. Prav na današnji dan goduje sv. Barbara, tretja izmed ženske svetniške trojice "pomočnikov v sili". Če je sv. Katarina zaradi mučenja na kolesu postala zavetnica vseh, ki imajo opraviti s kolesi (torej mlinarjev, voznikov in predic), je sv. Barabara zaradi legende o svojem mu-čeništvu postala zavetnica rudarjev, topni-čarjev, zidarjev; po pomoč in zaščito pa so se k njej zatekali tudi ranjenci in vsi, ki jim je grozila nagla in nepredvidena smrt. Ker se ni hotela poročiti s poganskim ženinom, ki ji ga je izbral njen oče, je le-ta dal sezidati "turen temen, turen globok", kamor jo je zaprl za tri leta. Ker je bila tudi potem še vedno živa in zdrava ji je oče v svojem besu odsekal glavo, njega pa je takoj nato ubila strela. Zvez z njenim zavetništvom proti nenadni smrti je torej več kot dovolj, prav tako z zidarji (ki so zidali "njen" turn) in nazadnje z rudarji, ki prav tako delajo v temnih in globokih rovih, kjer je nanje nenehno prežala nenadna smrt. Rudarji od nekdaj na njen god niso delali in ga prazno-
vali z veselicami. Sicer pa je bi kip ali podoba sv. Barbare lahko našli v vseh naših rudnikih in rudarji so pred vsakim odhodom na delo molili k njej za srečno vrnitev iz jame.
Na god sv. Barbare so se ponekod na Slovenskem ohranile šege, ki z njeno legendo nimajo prav nič skupnega. Na Štajerskem in v Prekmurju so na njen god (pa tudi na god sv. Lucije 13. decembra) po hišah v vasi "lazili" otroci (polaziči, balažiči) in voščili srečo pri živini in "dosti kruha pa malo otrok". Pri tem pač gre za ostanke starodavnih obhodov našemljencev, ki so ob pred začetkom novega leta želeli sreče in blaginje, koledarsko pa so se porazdelili kar na obdobje nekaj mesecev; od konca vegetacijske dobe do konca zime. Tako pač srečamo take obhodnike (tudi kolednike) vse od Mihaleovega do Martinovega, posebej pogosti pa postanejo v prednovoletnem času - v decembru. Tudi izvor Miklavževih obhodov z našemljenci lahko iščemo tod.
Sv. Miklavž, katerega god (6. december) že vsaj dobro stoletje in pol z največjim veseljem pričakujejo otroci, je v vrsti krščanskih svetnikov skozi stoletja postal eden
najbolj mogočnih zavetnikov splavarjev pa tudi mlinarjev in Žagarjev, saj je po stari ljudski pesmi Jezus "svetga Miklavža postavil na te globoke vode". Sicer pa seje pri Miklavževih obhodih ohranil spomin na nekdanje zimske obhode našemljencev, ki so predstavljali duhove (demone) rasti, ki so po verovanjih naših davnih prednikov oživljali naravo in odločali o prihodnji letini in pridelku. To lepo dokazuje tudi dejstvo, da ponekod na Gorenjskem in na južnem Koroškem pri obhodih okrog Miklavževega sploh ne nastopa sv. Miklavž sam, ampak po vaseh razsajajo in strašijo le "parkeljni".
Mnogo kasneje je ponekod te grozljive podobe kosmatih našemljencev "umirila" prijazna postava sv. Miklavža - škofa, ki je po svetniški legendi trem hčeram siromaka skozi okno vrgel tri kepe zlata in jim tako zagotovil spodobno doto. Odtod tudi običaj, da so marsikje otroke obdarovali le tako, da so skozi vrata ali skozi okno vrgli pest orehov, jabolk, suhega sadja ipd., medtem ko obhodov Miklavža sploh niso poznali.
Da je obred Miklavževanja dokaj mlad, govori tudi dejstvo, da je prvo pričevanje o njem šele iz leta 1839 in da ga v zahodni in jugozahodni Sloveniji sploh niso nikoli poznali. Že zgodaj so Miklavževi obhodi imeli tudi svoje prve nasprotnike, saj so že Novice leta 1846 pisale: "Zlo je razširjena gerda in škodljiva navada, de zanikerni in hudobni malopridneži različne šeme in strašila na svojo nespametno glavo in na svoje serbo-ritno telo o sv. Nikolaji obesijo... pametnim ljudem nepokoj delajo, otrokam pa grozo in strah zavdajajo."
UMMftMMNSBBtlMMiNiSH
4. decembra 1997
KS Ravne

Zbornica zdravstvene nege Slovenije
"Nemogoče je mogoče" Zlati znak za babico
Ravne, 29. novembra -Čeprav je bilo zgodnje sobotno popoldne deževno in hladno, je bilo v srcih krajanov„ ki živijo ob cesti Ravne - Kaplanov mlin Kristan, prijetno toplo. Skupaj z vodstvom tamkajšnje krajevne službe in najdogovomejšimi možmi občine Šoštanj so se namreč zbrali na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi omenjene posodobljene ceste.
Viktor Potočnik, predsednik krajevne službe Ravne, se je v svojem nagovoru zahvalil za pomembno pridobitev vsem, ki so sodelovali pri tem na takšen ali drugačen način. 850 m posodobljene ceste je pomembnih za širše okolje, še zlasti pa za njenih 45 koristnikov. Po njej vozi kombi po dvakrat na dan otroke v ravensko podružnično šolo. Po predračunu bi naložba za 700 m asfaltirane ceste veljala nekaj več kot 11 milijonov tolarjev. Ker pa so se krajani trudili tudi sami, bo znesek nekoliko manjši. Opravili so 320 prostovoljnih in 137 traktorskih ur, zanjo pa so prispevali še denar (od najmanj 30 tisoč do največ 100 tisoč tolarjev).
Soštanjski župan dr. Bogdan
Menih je prav tako izrazil zadovoljstvo ob tem dogodku. »Čeprav bodo nekateri menili, da cesta ni tako pomembna, sem prepričan, da je za ljudi, ki živijo ob njej." Zahvalil se je izvajalcem, še posebej pa krajanom, ki so združili svoje moči na delovnih akcijah in tudi v denarju, kar je danes že prava redkost. S tem so pokazali, da sodobno cesto resnično potrebujejo in so za to tudi sami nekaj storili. "Naj vas cesta ne povezuje pri delu, ampak tudi vas in vaša srca."
Zbrane na priložnostni slovesnosti je v imenu koristnikov ceste nagovorila krajan-ka Marija Sovič, ki je o tej
V občini Ljubno so v preteklih letih in letos še posebej posodobili zares veliko lokalnih in krajevnih cest in nanje položili as-flat. Z njimi so »prodrli« tudi v oddaljene in višinske zaselke ter ljudem približali dolino, zadnji letošnji uspeh pa so obeležili minuli petek popoldne v Juvanju, žal z zelo grenkim priokusom.
Odprli naj bi 2,2 kilometra ceste z asfaltom od regionalne ceste v Juvanju visoko v hrib. Krajani ob cesti so sami poskrbeli za spodnji ustroj, pomagalo jim je nazarsko gozdno gospodarstvo, svoje je v denarju prispevala občina Ljubno, pretiranega veselja ob otvoritvi pa vendarle le ni bilo. Čeprav ponosni na opravljeno delo, se
Sreča (ali nesreča) je bila v tem, da motorna žaga ni hotela »vžgati« in županja se je morala z »otvoritvenim trakom«
spopasti ročno
se bolj trpko veselili. Razlog je preprost: cesto so odprli nekje vmes, točneje povedano -začetek asfalta seje od regionalne ceste med Mozirjem in Ljubnim »oddaljil« za 800 metrov, ker lastnik zemljišča
na tem delu ceste ni dovolil nikakršnega posega na svoji zemlji (razen spodnjega ustroja, za katerega tudi ni nič prispeval). Trpko spoznanje in slaba izkušnja v medsebojnih odnosih.	■ jp
Šaleška dolina
Prihod Marijinega kipa iz Fatime
Od danes, četrtka, do sobote, bo kip Marije romarice na obisku v Šaleški dekaniji. V Fatimi na Portugalskem se je v času od 13. maja do 13. oktobra 1917 Marija šestkrat prikazala trem preprostim pastirjem. Marija naj bi otrokom omogočila kratko zrenje v pekel in napovedala 2. svetovno vojno. 29. avgusta letos je začel kip svojo romarsko pot po slovenskih škofijah, dekanijah in župnijah.
Danes, v četrtek, ob 22.30 uri bodo kip Marije romarice sprejeli na trgu v Starem Velenju. Ob 24. uri se bodo v tamkajšnji cerkvi pri-
čele polnočnice, potem pa molitveno bedenje. Jutri ob 8. uri bo sveta maša, prav tako ob 10.30 uri, zaključna maša pa bo jutri ob 15. uri. To bo zahvalna molitev in slovo od Marije romarice.
Jutri ob 16.30 bodo kip sprejeli v župniji Šentjanž v Vinski Gori, ob 20. uri pa v župniji Gornja Ponikva. V soboto ob 7. uri bo sprejem kipa v župniji Šentilj pri Velenju, ob 9.30 pa še v župniji Šoštanj.
■ bš
Anico Hrustelj
naložbi dejala: "Danes smo se lahko sami prepričali, da je nemogoče lahko mogoče. Že pred leti so namreč načrtovali njeno posodobitev, a so se leta umikala drugo za drugim in krajani nismo več verjeli, da bomo letos ta dan dočakali. Iz srca hvala vsem, ki ste razumeli naše potrebe in nam pomagali.
Da bi bila vožnja po cesti za vse kar najbolj varna, so za blagoslov ceste zaprosili dekana Jožeta Pribožiča. Ravenski otroci, tamkajšnji moški pevski zbor ter ljudski godci pa so poskrbeli za kljub slabemu vremenu vedro razpoloženje.
Utp
Na nedavni svečani akademiji, namenjeni 70-letnici organiziranega delovanja in združevanja medicinskih sester v Sloveniji, so med drugim podelili tudi priznanja Zbornice zdravstvene nege Slovenije. Najvišje priznanje - zlati znak - je omenjena zbornica dodelila upokojeni medicinski sestri - babici Anici Hrustelj iz Velenja.
Babico Ančko poznajo mnogi v Velenju in njegovi širši okolici kot babico z motorjem. Koliko kilometrov je prevozila z njim v slabem in lepem vremenu, po pešpoteh, makadamskih in v zadnjem desetletju po asfaltnih cestah v 33 letih dela na terenu, ne ve. Tudi o tistih trenutkih, ki so ji tu in tam zagrenili njeno naporno delo, raje molči. Z velikim veseljem in zadovoljstvom pa pove, da je rada pomagala najmlajšim, nebogljenim, tudi odraslim, pomoči potrebnim - vse do upokojitve pred sedmimi leti. Kako res je to, kar trdi, zago-
Babica Ančka: "Če so se že takoodločili, sem vesela, ker sem ga dobila še v času svojega življenja."
tovo potrjuje dejstvo, da se motorja, s katerim je hitela od hiše do hiše, od zadnjega dne službe še ni dotaknila. Stoji v kotu garaže. Po opravkih, med katerimi so tudi obiski njenih bivših strank, raje hodi peš, se pelje s kolesom, na daljše ture pa je mož »kavalir« z avtomobilom. Babiško torbo, v kateri je hranila vse tisto, kar je pri svojem delu rabila, je odprla šele pred dvema
letoma. "Kar dve leti je trajala kriza, da sem si dopovedala: Ančka, svoje si odslužila, tvoja vest je mirna, sedaj si upokojenka. No, na govorilne ure v velenjski zdravstveni dom k bivšim kolegicam, kjer sem se dobro počutila, še hodim. Malo me hecajo, a... Imam svoje konte. Sicer pa malo pleteni, obdelujem vrt, tudi energije še premorem, zdravje mi služi. V glavnem mi časa zmanjkuje, ampak še vedno ga imam preveč, tako da si vse lahko razporedim."
Zlatega znaka je bila seveda vesela, ob prejetem obvestilu tudi na moč presenečena. Ni pričakovala, da bi se njenega dolgoletnega in odgovornega dela, ki mu je bila predana z vsem srcem, po letih upokojitve še kdo spomnil. "Če bi bila v službi, bi pomenilo zame še eno večjo obveznost. Če pa so se že tako odločili, sem vesela, da sem ga dobila še v času svojega življenja," je bil njen komentar ob prejetem priznanju.
Zanj tudi naše čestitke!
mtp
PO ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI
Zdaj varna pot
Pred nedavnim so izvajalci položili asfalt na novem pločniku ob šoli in vrtcu, ki je bil dolgoletna želja otrok, staršev in vseh krajanov. Položili so sicer le grob asfalt, zgornjo plast bodo spomladi, vseeno pa je sedaj pot v šolo in vrtec bistveno bolj varna.
Telefon in televizija
V kratkem bodo v nazarski občini uresničili eno največjih letošnjih nalog. Gre za bistveno razširitev telefonskega omrežja ter hkratni razvod kabelske televizije. V Šmartnem ob Dreti nove naročnike že
priključujejo v omrežje, delno že tudi v Nazarjah, kjer izvajalci hitijo s sklepnimi deli, da bi prehiteli morebitno obilnejše sneženje. Kmalu bo nared tudi podcentrala pri vrtcu, pripravili pa bodo tudi manjšo otvoritev s podrobno predstavitvijo sistema kabelske televizije ter vsemi koristnimi napotki novim naročnikom.
Cesta na Dobrovlje v grobi...
Tudi zapletov glede posodobitve 2,4 kilometra ceste na Dobrovlje je do pomladi začasno konec. Konec prejšnjega tedna so izvajalci po vseh nesporazumih glede spodnjega ustroja in težavah z asfaltno bazo
Most v Loke so popravili
Vsem zapletom v pripravah na obnovo mosta preko Savinje med Mozirjem in Lokami seje kot nalašč pridružilo še vreme, ki je izvajalcem konec prejšnjega in v začetku tega tedna krepko nagajalo. Kljub temu so uspeli zamenjati mostnice in zgraditi hodnik za pešce, na tako željeno novogradnjo pa bo treba počakati še nekaj let.
■ foto:jp
vendarle položili še slabih 200 metrov manjkajočega asfalta. Odsek v vsej za letos predvideni dolžini so prevlekli le z grobim asfaltom, pomladi pa bodo dela dokončno sklenili.
...na Rečici v fini izvedbi
Dolgo pričakovana cesta sredi Rečice ob Savinji je le dobila pravo podobo. Kljub slabemu in neugodnemu vremenu so na cesto položili tudi fini asfalt, za pločnike so poskrbeli v začetku tega tedna, različni priključki k zasebnikom pa bodo kot kaže morali počakati do pomlad; zaradi vremenskih razmer seveda.
Mjp
Za ljubitelje zvezd in nočnega neba
Velenje - Jutri ob 18. uri vabijo v Dom učencev, v prostore podjetja PODPORA, (pritličje stolpiča C) vse, ki radi zrejo v zvezde in nočno nebo. Tam bodo namreč ustanovili Šaleško astronomsko društvo, namenjeno vsem ljubiteljskim astronomom. Na ustanovnem občnem zboru bodo izbrali ime in se pogovorili o nadaljnjem delu. Predvidoma enkrat mesečno naj bi pripravljali redna srečanja članov s predavanji o zvezdah in zvezdo-slovstvu.
■ bš
14 KAK VAS
107,8 MHz

4. decembra 1997
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... .
Nova velenjska punk skupina
D. V. M. (Država v malem)
gih neuspešnih avdicijah in poskusih pa so našli pravega kitarista Mirana Kasestnika. Tako so lahko spomladi nadaljevali z delom v svojem placu v Paki (lastniku Slavcu se zahvaljujejo). Prvi nastop v novi zasedbi bi moral biti v sklopu D. M. K., ki ga vsako leto organizira ŠŠK, vendar zaradi pevčeve operacije na žalost niso nastopili. Vendar so kmalu dobili novo priložnost,
in sicer v MC Velenje. Kmalu zatem so jih začeli vabiti mnogi drugi bendi istih in podobnih zvrsti. Do sedaj so nastopili že v več krajih po Sloveniji. Še v letošnjem letu naj bi posneli svoj prvenec, ki si ga bodo delili s skupino Sulo iz Ljubljane. Slišali jih bomo lahko tudi na mariborski kompilaciji No Boarder Jam.
■ E. Biščič
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali
1.	SLOV.KVINTET:
2.	BRAJKO:
3.	PLANŠARJl:
4.	IGOR+ZL.ZVOKI:
5.	KOVAČI: Predlogi za nedeljo,
1.	BARDORFER:
2.	GAMSI:
3.	KRANJCI:
4.	RŽ:
5.	VERDERBER:
v nedeljo, 30. novembra:
Zakaj mi ne odpre Ma oštja, kakšen kapitan Spet smo skupaj Zakaj mi ne odpiraš Kovač kuje 7. decembra: Stara polka Bum sa sa Bal v Bohinju Zdravica ob vrnitvi Fantovska
12 glasov 9 glasov 4 glasovi 3 glasovi 2 glasova
Vili Grabner
DJ UMEK NAVDUŠIL V MAXU
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
NAPOLEON
Ljubljanska skupina Napoleon je kot kaže prva od domačih izvajalcev pop glasbe pohitela z izdajo aktualne božične skladbice. Pred kratkim so namreč predstavili skladbo z naslovom "Za Božič skupaj smo", s kate-
šnicami iz njegove samostojne kariere. Na albumu s preprostim naslovom "The Best" je dvajset skladb, med katerimi najdemo poleg uspešnic "Just a Gigolo", "California
vim naslovom "Extremely Perverted Fantasies Of The Mad Milkman's Di-sordered Mind" je nastal na Nizozemskem. Tam so namreč člani skupine v studiu "Rent A Cow" v mestu Purmerend poleti posneli osemnajst novih skladb. To je sicer že peti studijski izdelek te obetavne skupine, ki deluje že od začetka devetdesetih
Korl in Stane imata vse več poslušalcev
ro bodo po svoje prispevali k dvigovanju predbožičnega prazničnega vzdušja. Napoleon so tako sledili zgledu številnih tujih pop izvajalcev, ki običajno proti koncu koledarskega leta posnamejo in izdajo kakšno skladbo, ki se na tak ali drugačen način spogleduje s prihajajočim praznikom. Sicer pa ljubljanska fantovska zasedba pripravlja novi album, ki naj bi predvidobam izšel konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto.
GREEN DAY
Ameriška punkovska skupina Green
Day, katere slava je po začetnem bombastičnem vzponu ob izidu albuma "Basket čase" kasneje nekoliko padla, s svojim hitom "Hitchin' a ride" ponovno doživlja vzpon. Skladba je vzeta z zadnjega albuma "Ni-mord", ki jo je skupina izdala sredi oktobra. Single je med desetimi najbolj zaželjenimi skladbami na mnogih radijskih postajah sirom ZDA, kjer ga predvajajo več kot 3000 krat na teden. Tudi videospot je zelo priljubljen, saj sodi med deset najbolj is-kanith spotov na slovitem MTV-ju. Vsak čas bo izšel še drugi single z omenjenega albuma. Njegov naslov bo "Good Riddance".
DAVID LEE ROTH
Nekdanji prvi vokalist skupine Van Halen, kasneje uspešen tudi kot solist, David Lee Roth, je pri 43-letih dočakal izid albuma z največjimi uspe-
DICKY B HARDY
V petek, 5. decembra, bo v prostorih Mladinskega centra v Velenju nastopila skupina Dicky B Hardy.
Gre za skupino, ki je na slovenski ročk sceni v izredno kratkem času naredila velik prodor. Skupina je namreč nastala šele avgusta 1994 v Grosupljem in svoj prvi koncert odigrala že januarja leta 1995 v ljubljanskem klubu B-51. Z debitantskim nastopom so navdušili tako kritiko, kot občinstvo. To jim je odprlo pot na številne odre po klubih v vsej Sloveniji, kar so Dicky B Hardy tudi dodobra izkoristili. V petih mesecih so odigrali kar 18 koncertov, na nastopu v Ilirski Bistrici naredili tudi prve posnetke in septembra istega leta že nastopili na tradicionalnem Novem Rocku. Oktobra 1995 so na Nizozemskem posneli trinajst skladb, ki so jih nato pri založbi FV izdali na CD-ju z naslovom "Why Aren't You Screamin'". Izdaji prvenca je sledila obširna slovenska turneja in nekaj nastopov na Hrvaškem, nastop na prireditvi "24 ur rock'n'rolla" in Zgaga Ročk Festivalu y Hočah pri Litiji. Novembra 1996 so Dicky B Hardy v studiu Radia Študent posneli štiri skladbe, ki so jih prav tako pri založbi FV izdali na vinilni plošči. Ker gre za promocijski izdelek, single nikoli ni prišel v prodajo, moč pa ga je kupiti na koncertih skupine. Dicky B Hardy so ena izmed slovenskih ročk skupin (poleg Res Nul-lius, Hic Et Nune...), ki inspiracijo za svoje ustvarjanje išče v bogati tradiciji rock'n'rolla 60-ih in 70-ih let, ki so ga v tistem času predstavljale skupine The Stoogies, MC 5in New York Dolls, obenem pa držijo korak z rockovskim zvokom devetdesetih, kakršnega promo-virajo založbe Crypt, Sympathy ForThe Record lndustry, Get Hip Re-cordings in podobne. DBH se odlikujejo predvsem s svežino, energičnim vokalom, dinamično ritmiko ter ostrim zvokom kitare, s čimer gradijo svojo prepoznavno podobo tako v domačem rockovskem prostoru kot tudi v tujini.
Na njihovem velenjskem nastopu v Mladinskem centru bodo v petek za ogrevanje občinstva poskrbeli domači rockerji Kauz.
m MiČ
Da se v mestu nekaj dogaja in da današnja mladina (vsaj del) nekaj počne, dokazujejo številne na žalost samo garažne punk skupine. V Velenju jih je mnogo. Najbolj znana, aktivna in tudi najbolj ambiciozna je skupina D. V. M., ki je nastala lani na pobudo štirih fantov, in sicer: Damir-ja Šmida, Vlada Škodeta, Sebastjana Sevnika in Davida Praznika. Krstni nastop so imeli v Stiskami, kjer so na-
stopili poleg donkihotovske Mandra-gore, agresivnih Eros Ramazzoti's Worst Nightmare ter visokodecibelne Alcohollice. D. V. M. igra New School Punk. Njihov omembe vreden komad je »Segediner«, ki je na svoj način zelo duhovit. Brez težav pa seveda ni šlo. Skupino sta zapustila bobnar in kitarist, ki sta raje postala "rejverja". Bobnarske palice je prijel David Slatinek. Po mno-
Minulo soboto je bil velenjski klub Max prizorišče prvega pravega Rave Partya v Velenju. Kljub temu, da je sobotni večer spremljalo deževno vreme, se je v Maxu zbralo kar precejšnje število rejverjev iz širše celjsko-koroške regije, ki so ob ritmih treh DJ-ev rejvali vse do jutranjih ur. Glavna zvezda večera je bil seveda najbolj znani slovenski DJ (in ta trenutek tudi eden bolj znanih slovenskih izvoznih artiklov, ko gre za pop kulturo) DJ Umek, ki je v svojih treh izmenah za
DJ pultom pokazal, kaj je tisto kar ga loči od ostalih domačih (pa tudi mnogih tujih) DJ-ev. Prireditev je uspela in že v kratkem lahko v Maxu nekaj podobnega ponovno pričakujemo.
M MiČ
Marko Milešič je eden tistih mladih in novih glasov Radia Velenje, ki se občasno oglaša in ki ste ga mnogi že sprejeli za svojega. Nima še »stalnega« termina, zato vskoči tu in tam, kadar je kdo od rednih zaseden. Prejšnji teden, v sredo, je že bilo tako. Bil pa je to tudi dan, ko je Marko praznoval. Pravijo, da šteje od srede naprej že četrt stoletja. Koliko let od ponedeljka beleži Bogdan Mugerle. naš nekdanji sodelavec, zdaj pa živahen upokojenec, je še večja skrivnost. V dobro mu gre šteti, da se ob svojem jubileju vedno spomni svojih nekdanjih kolegov.
Oddaja V imenu sove je oddaja, ki se že leta dolgo dobro drži v programu. Čeprav je namenjena določeni publiki, recimo mladim in študentom, je še zdaleč ne poslušajo le ti. S svojim humorističnim delom, v katerem nastopata Sebastjan Volavc v vlogi Pungartnikove-ga Korla iz Belih' Vod in Borut Justin v vlogi Stanča, tudi iz Belih Vod, povzročata oblico smeha povsod tam, kjer ju ujamejo. Pojavljata pa se še v več osebah: Mimici, Korlovi ženi, občasno pa ju obiščeta še Le-dermuc in Batina iz Gorjancev, takrat se začne debata o kmetovanju, ki ji ni konca in ne kraja. Toplo priporočamo po-
Marko v eni svojih značilnih drž - nasmejan, kakšen pa?
sluh, če tega doslej še niste sto- V programu so ob sobotah rili, za eno prihodnih številk pa med 18. in 19. uro. obljubljamo tudi fotografijo.	M mkp
OVERFLOVV
Pri zagrebški založbi Anubis je izšel novi album hrvaške punk skupine Overflow. Album z dolgim in zanimi-
let, ko so izdali prvi album "Through Department Store". Temu je leta 1993 sledil album "Dorothy", aktualni album pa je njihov tretji LP Vmes so leta 1991 in 1995 izdali še dva mini albuma "Naked/Beauti-ful Fire" in "The Worm". Vsi izdelki so bili opaženi tudi v tujini, kjer skupino uvrščajo med boljše predstavnike tovrstne glasbe v Evropi.
■ MiČ
girls", "Just Like Paradise" in mnogih drugih iz njegove bogate kariere, tudi povsem novo skladbo z naslovom "Don't Piss Me Off". Istočasno z izidom albuma "The Best" je izšla tudi avtobiografija z naslovom "Crazy From The Heat", ki je precej razburkala javnost, saj v njej David Lee Roth podrobno opisuje svoje razgibano in z mnogočim začinjeno življenje.
4. decembra 1997
_________
ČETRTEK, 4. decembra
SLOVENIJA 1
10.25	Hoganova druščina, 20/26
10.50	Poročnik v krilu, amer. film
12.30	Dogodivščine z divjega
zahoda, 1/12
13.00	Poročila
14.15	Jesenska Marjanca
15.55	Novice iz sveta razvedrila
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo
17.25	Denver - poslednji dinozaver, 7. del
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.20	Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.10	Sence vzhajajočega sonca
21.25	Oh, dr. Beeching, 1/9
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.40	Omizje
00.15	Tednik
01.15	Videoring
SLOVENIJA 2
13.05 13.35 14.25 12.50 15.20 16.10
16.55
18.55 19.55
21.30
22.00 22.30 00.10
01.00
Filmski triki
Koncert simfonikov RTV Grace na udaru, 14/25 Prvaki, 2/12 Moja družina, 1/6 Dogodivščine iz živalskega vrta, 3/15
Marseille: nogometna tekma, EVR0PA:SVET, prenos
Marseille: žrebanje za SP v
nogometu
SP v rokometu (Ž),
SLOVENIJA.DANSKA,
prenos
SP v alp. smuč. smuk (Ž), posnetek iz lake Louisa Podoba podobe Nokturno, avstrijski film lvy Compton Burnett, ang. dokum. oddaja Alica, evrop. kult. magazin
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00
02.00
09.25 09.30
10.00 10.05
11.35 12.00 18.55 19.00 19.05
19.30 19.35 20.00 20.05
21.05
22.35 22.40 22.45 22.50 22.55
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Taksi, nan. Razprtije, nan. Tarzan, nan. Urgenca
Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke. nan. 24 ur
Brez zapor z Jonasom Obalna straža ponoči, nan. Prijatelji, nan. Taksi, nan.
Nedosegljivi most, amer. film
24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 4. dela nadaljevanke
EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja, ponovitev. Gost: DAVOR RADOLFI IN RITMO LOCO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ
SENCA SMRTI, ameriški akcijski film REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKO TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 5. decembra
SLOVENIJA 1
09.45	Moja družina, 1/6
10.35	Zborovski večer, 1. del
11.20	Nokturno, avstrijski film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.05	Omizje
15.35	Magdalenice Radojke
Vrančič, dokum. oddaja
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Lahkih nog naokrog
18.00	Po Sloveniji
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Agencija
21.30	National geographic -
raziskovalec, 1/6
22.25	Odmevi, vreme
23.05	Šport
23.10	Newyorška vročica, 6/22
23.35	Legenda peklenske hiše, ang. film
SLOVENIJA 2
11.00 Mostovi
11.30 Slovenski utrinki
12.00 lvy Compton Burnett, ang.
dokum. oddaja 12.50 Alica, evrop. kult. magazin 13.20 Podoba podobe 13.50 Zgodbe iz školjke 14.25 Sreča ni opoteča, ang. film 15.45 Oh, dr. Beeching, 1/9 16.15 Prvaki, 3/12 16.50 Ana Marija - ženska gre
svojo pot, 3/14 17.35 Jeklene ptice, 6/16 18.25 Humanistika 18.55 Lake Louis: Sp v alp. smuč.
smuk (Ž) 19.55 Beaver Creek: SP v alp.
smuč. smuk (M) 21.00 Lulu, Roi de France, franc. film
22.35 Parada plesa 23.35 Hollywood, 9/12 00.30 Koncert Big banda RTV
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00
23.30
00.00
01.30
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Gorski zdravnik, nan. Varuhi luke, nan. POP kviz Taksi, nan.
Obalna straža ponoči, nan. Tarzan, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nan. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Smrtonosni mikrobi, 14. del
Milenium, nan.
Boj za planet opic, amer.
film
Playboy: Pozno ponoči, erot. serija
Pohotni pegavček, erotični
film
24 ur
kanali
Hi 27
46
52
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	1
	tivno-razvedrilna oddaja.	09.25
	Gost: MARJAN MARINŠEK	
10.00	POD ZVEZDNIM SVODOM,	09.30
	oddaja z astrologinjo ROŽO	
	KAČIČ	10.30
11.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	10.35
11.05	SENCA SMRTI, ameriški	
	akcijski film	
12.35	TV IZLOŽBA	11.05
12.40	VIDEOSTRANI	
17.55	NAJ SPOT DNEVA	12.35
18.00	OTROŠKI MIŠ MAŠ,	12.40
	kontaktna oddaja	18.55
19.00	REGIONALNE NOVICE	19.00
19.05	OTROŠKI PROGRAM	19.30
19.55	TV IZLOŽBA	19.35
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.00
20.05	SVET ŽIVALI. DRŽAVNA	20.05
	RAZSTAVA DOMAČIH	
	ŽIVALI V MARIBORU	
20.35	NOČNO OBLEGANJE,	20.25
	ameriški akcijski film	
22.05	GOST ODDAJE DOBRO	
	JUTRO	22.00
22.40	NAJ SPOT DNEVA	22.05
22.45	REGIONALNE NOVICE	22.10
22.50	HOROSKOP	22.15
22.55	TV IZLOŽBA	
23.00	VIDEOSTRANI do 24.00	22.40
SOBOTA, 6. decembra
SLOVENIJA 1
08.00	Radovedni Taček
08.15	Sprehodi v naravo
08.30	Pod klobukom
09.15	Naša pesem'97
09.45	Ana Marija - ženska gre
svojo pot, 3/14
10.30	Hugo, tv igrica
11.00	Tednik
12.00	Parada plesa
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Izpuščena leta, 2/4
14.55	Taborniki in skavti
15.10	Navigator, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Garamba, ang. poljudnoz-
nan. oddaja
18.05	4x4
18.30	Ozare
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Popevka meseca
21.30	Novice iz sveta razvedrila
22.05	Poročila, vreme
22.15	Šport
22.35	Naftarji, 2/7
SLOVENIJA 2
10.25 Lulu, Roi de France, franc.
film 11.55 POMP 12.55 Zgodbe iz školjke 13.30 Prvaki, 4/12 15.55 SP v rokometu (Ž),
SLOVENIJA:ČEŠKA, prenos 17.00 Portret športnika 17.25 SP v smuč. skokih, prenos 19.00 SP v alp. smuč. super VSL (Ž)
19.55 Beaver Creek: SP v alp.
smuč. super VSL (Ž) 21.00 Kratke zgodbe, amer. film 00.10 Saga življenja, 2/3, dokum. serija
01.00 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 02.00 V vrtincu 02.30 Sobotna noč
08.00 Pujsji dol, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija
10.00 Družinski pes, ris. serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 David Copperfield, amer. film
13.00 Obraz tedna 13.30 Mali filmar, nan. 14.00 Prijateljeva pomoč, amer. vestem
15.30 Nove pustolovščine Robina
Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 POP party, glas. oddaja 18.30 Herkul, nan. 19.30 24 ur
20.00 Imperij sonca, amer. film 22.45 Odpadnik, nan. 23.30 Maska, amer. film 01.30 Playboy special 02.30 24 ur, ponovitev
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI, DRŽAVNA RAZSTAVA DOMAČIH ŽIVALI V MARIBORU NOČNO OBLEGANJE, ameriški akcijski fiim TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 641. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ČLOVEK, KI JE REŠIL MESTO, ameriški akcijski film
NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 641. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI DO 24.00
SLOVENIJA 1	
08.20	Čebelica Maja, 19/24
08.45	Živ žav
09.30	Pobeg iz Jupitra, 2/13
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
	Nazarij
11.00	Dogodivščine iz divjega
	zahoda
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
13.35	Agencija
15.15	Tatič, nizozem. film
17.00	Obzornik
17.10	Zmenki, 14/16
17.35	Po domače
18.35	Po dolgem in počez:
	Šempeter
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	ZOOM
21.25	Večerni gost
22.20	Poročila, vreme
22.25	Golo kosilo, kanad. film
NEDELJA, 7. decembra
SLOVENIJA 2
08.45 V vrtincu
09.15 Lahkih nog naokrog
10.00 Zlata šestdeseta-nostalgija
z Beatniki 11.00 Prvaki, 5/12 11.25 Rusalka, opera 15.25 SP v rokometu (Ž)
SLOVENIJA.KITAJSKA 17.00 Košarka NBA action 17.30 SP v smuč. tekih, posnetek
iz St. Catarine 19.30 Prvaki, 6/12 20.00 Čevljarjev sin, 1/6 20.55 Alpe Jadran 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20.
stoletja 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Sergej Krilov igra... 23.10 TNT
08.00
08.30 09.00
09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.30
16.00 16.30 17.30 19.30 20.00 21.45 23.00 01.00
Dogodivščine medvedka Ruxpina
Zvezdne steze, risana serija Kasper in prijatelji, risana serija
Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Povver rangers, nan. Brez zapor z Jonasom Mali filmar, nan. Herkul, nan.
Fantastična potovanja, amer. film
Radijska postaja Otroški zdravnik, nan. Sanjska hiša, Šved. film 24 ur
Labirinti strahu, amer. film Športna scena Modri ovratniki, amer. film 24 ur
PONOVITVE ODDAJ 08.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 4/8 OTROŠKI MIŠ MAŠ
640.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST, URŠKA ŽOLNIR, evropska mlad. prvakinja v judu GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
641.	VTV MAGAZIN GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO SVET ŽIVALI, DRŽAVNA RAZSTAVA DOMAČIH ŽIVALI V MARIBORU DOBER VEČER, GOSPA PREDSEDNICA. Gostja: ANDREJA ČRNAK MEGLIC, predsednica slov. odbora za UNICEF
GOST PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ
SENCA SMRTI, am.ak. film IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije, ODDAJA TV KRANJ NAJ SPOT, glasbena oddaja. Gost: DAVOR RADOLFI IN RITMO LOCO 21.30 HOROSKOP 21.35 VIDEOSTRANI do 24.00
08.55 09.55 10.15
10.35
11.05
11.45 12.10
12.50
13.25
14.25
17.00
18.00 19.30
20.00
PONEDELJEK, 8. decembra
SLOVENIJA 1
10.35 11.05
12.30 12.45 13.00 13.05 14.40 15.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.40 23.10 01.00
Zmenki, 14/16 Maja počni karti srce poželi, franc. film Utrip
Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica Ljudje in zemlja Večerni gost Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Očividec, 2/15 Po Sloveniji EPP
Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme TV konferenca Homo turisticus Osmi dan
Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, 2/22 Josepha, franc. film Osmi dan
SLOVENIJA 2
10.10	Na potep po spominu
11.00	ZOOM
12.10	Okolje in mi
12.40	Šport v nedeljo
13.25	Naša pesem'97
13.55	National geographic -
raziskovalec, 1/6
14.45	Obzorja duha
15.20	Sergej Krilov igra...
15.50	Hollywood, 9/12
16.50	Čevljarjev sin, 1/6
17.40	Prvaki, 6/12
18.10	Love Joy, 13/13
19.00	Recept za zdravo življenje
19.30	Prvalo. 7/12
20.00	Zasebni zločini, 3/8
20.50	Sloves, 5/9
21.50	POMP
22.50	Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje
10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Otroški zdravnik, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Družinski pes, ris. serija 14.00 Športna scena 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža, nan. 19.30 24 ur 20.00 Hoffa, amer. film 22.30 Detektivka Lea Sommer, nan.
23.30 Brazgotinec, amer. film 02.30 24 ur, pon.
iali 27 46
52
09.00 DOBROJUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 641. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 1/19 20.55 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, ODDAJA TELEVIZIJE TV CENTER TRBOVLJE 21.25 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 9. decembra
SLOVENIJA 1
10.15	Love Joy, 13/13
11.05	Prva iskra, korejski film
12.30	Po dolgem in počez:
Šempeter
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.50	Po domače
14.50	TV konferenca
15.40	Homo turisticus
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.30	Pobeg iz Jupitra, 3/13
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Portret: Janko Hočevar
21.05	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Krvnikova pesem, 1/4
23.30	Svet poroča
00.05	Studio city
00.50	Videoring
SLOVENIJA 2
11.20	Sobotna noč
13.20	Dlan v dlani
13.50	Recept za zdravo življenje
14.20	Newyorška vročica, 6/22
13.50	Osmi dan
15.20	Sloves, 5/9, dokum. oddaja
16.20	Alpe Jadran
16.50	Zasebni zločini, 3/8
17.40	Prvaki, 7/12
18.10	Havajski detektiv, 25/25
19.00	Prisluhnimo tišini
19.30	Prvaki, 8/12
20.00	Tik pred zdajci, amer. film
21.50	/Ne/znani oder
22.20	Gledališka predstava
mm
07.00 10.00 11.00
12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.45 22.30 23.00 01.00 02.00
Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Obalna straža, nan. POP kviz
Glavni kuhar, nan. POP party, glas. oddaja Tarzan, nan. Urgenca, nan. Santa Barbara, nad. POP kviz Cosby, nan. Varuhi luke, nan. 24 ur
Resnične zgodbe: Zaprta, amer. drama Sedma nebesa, nan. Obraz tedna V noč, amer. film Na nebu, nan. 24 ur, ponovitev
SREDA, 10. decembra
SLOVENIJA 1
10.00	Havajski detektiv, 25/25
10.50	Tik pred zdajci, amer. film
12.30	Veliki miti in skrivnostni 20
	stoletja
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.20	Popevka meseca
15.35	Boj za obstanek: Garamba
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Male sive celice, kviz
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Ekspres, ekspres
21.25	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.35	Šport
22.45	Grace na udaru, 15/25
23.15	Japonček, amer. film
SLOVENIJA 2
11.10	Svet poroča
11.40	Prisluhnimo tišini
12.10	Gledališka predstava
13.40	/Ne/znani oder
14.10	Kdo je glavni, 2/22
14.35	Saga o življenju, 2/3
15.25	Studio city
16.10	Krvnikova pesem, 1/4
17.00	Prvaki,/12
17.35	Hoganova druščina, 21/26
18.00	Filmski triki
18.30	Karaoke
19.30	Prvaki, 9/12
20.00	Šport
22.30	Koncert orkestra SF
09.25	NAJ SPOT DNEVA	09.00
09.30	TO TRAPASTO ŽIVLJENJE	10.00
	(My so called life), ameriška	
	nadaljevanka 1/19	10.20
10.15	EPP/ VABIMO K OGLEDU	
10.20	IZ PRODUKCIJE	10.25
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	10.45
	JE: ODDAJA TELEVIZIJE "IV	
	CENTER TRBOVLJE	11.45
10.50	TV IZLOŽBA	12.00
12.00	VIDEOSTRANI	18.55 19.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	
19.30	TV IZLOŽBA	19.05
19.35	VIDEOSTRANI	19.30
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.35
20.05	642. VTV MAGAZIN,	20.00
	regionalni informativni	20.05
	program	
20.25	ŠPORTNI TOREK, športna	20.30
	informativna oddaja	
20.45	ROKOMET-GORENJE:	21.30
	DELMAR, posnetek tekme	
21.45	NAJ SPOT DNEVA	22.05
21.50	HOROSKOP	
21.55	TV IZLOŽBA	22.10
22.00	642. VTV MAGAZIN,	22.15
	ponovitev	22.20
22.20	VIDEOSTRANI do 24.00	22.25
"3
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Gorski zdravnik, nan.
12.00	Varuhi luke, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Obraz tedna
14.00	Sedma nebesa, nan.
15.00	Tarzan, nan.
15.30	Urgenca, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Varuhi luke, nan.
19.30	24 ur
20.00	Peklenski val, amer. film
22.15	Prijatelji, nan.
22.45	Taksi, nan. 23.15 Ženska sokol, amer. film 01.15 24 ur, ponovitev
kanali 27
Jr
52
DOBROJUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 642. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP/ VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, ponovitev ROKOMET-GORENJE: DELMAR, posnetek tekme TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 5/8 NAJ SPOT, glasbena oddaja. Gost: ADISMOLAR GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje Uredništvo:
NAS CAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o.
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
16 ČAS
ZA RAZVEDRILO
4. decembra 1997
HOROSKOP
krojene, fantazijske in povsem elegantno preprostih linij. Precej golote in tančic je bilo videti, pa tudi dolgih, zelo dolgih oblek iz poletnih tkakin kot so svila, lan bombaž... Tudi pletenine so Me vmes. Zadnji viden sklop je bil zelo eleganten. Odlično krojeni hlačni kostimi (večina hlač je spet mahu-drač, torej širokih po vsej dolžini in tudi spodaj), so izvabljali spontano ploskanje navdušenja. Pika na i so bile prekrasne večerne obleke, ki pa bodo dosegljive lče redkim. Cene bodo namreč astonomske. Tudi kostimi ne bodo ravno poeni, a po moje vredni svojega denarja - tako zaradi krojev kot materialov in izdelave...
S pomočjo modne hiše M club smo se pred dnevi lahko zazrli v pomlad in poletje prihajajočega leta 1998. In to v treh precej različnih kolekcijah, ki jihv sodelovanju z italjansko modno hišo Alma izdelujejo v tej modni hiši, hkrati pa tudi uvažajo in so njihov zastopnik v Sloveniji in na vzhodu Evrope. Gre za kolekcije vrhunske italjanske mode Spazio, Lambromilona in najvišje ter cenovno najdražje ALMA. Iz videnega smo lahko sklepali, kakšna bo modna pomlad in poletje prihodnjega leta.
V prvi, zelo športno zasnovani kolekciji Spazio, smo videli številne športne komplete hlač in majčk. Hlače so bile v večini ozko krojene, pasovi nič več spuščeni kot letos, dolžine čisto "normalne". Tudi trapeza ni bilo veliko. Med vzorci so prevlagovale rožice (ponekod, kot da bi bila tkanina ročno poslikana in to ne le na majicah) in fantazijski vzorci, med barvami drap, rdeča in modra. Videno je delovalo zelo sproščeno, športno in hkrati elegantno. Druga kolekcija Lambromilona je bila še bolj dekliško-ženska, saj je bila mešanica modnega tehna, sproščenosti, pa tudi elegance. Temu primerno so bile opremljene odlične manekenke, pa glasba in koreografija, ki je spominjala na gibe robotov. Male mini oblekice bodo še vedno kraljevale; oprijete, asimetrično
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Zvezde vam bodo v prihodnjem tednu pošiljale več vitalnosti in energije. Domače stene vas bodo utesnjevale, zato se čim več potepajte naokoli; uživajte v naravi, saj je vaše znamenje z njo tesno povezano. Do partnerja boste pretirano kritični, zato se v naslednjih dneh ne bosta najbolje ujela. Ne bežite preveč od doma, tam je še nekdo, ki vas potrebuje.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Še naprej se boste odlično počutili. Morda boste le nekoliko bolj občutljivi in muhasti, sicer pa so vaši bližnji tega že vajeni. Kadar vas popade trma, se poskušajte vživeti tudi v občutja drugih ljudi, morda boste potlej bolj pripravljeni na dialog z njimi. Precej težav boste imeli z denarjem, ko pa ga boste končno dobili,
ga boste hitro zapravili.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
V tem tednu se boste nekoliko sprostili in pozabili na vsakdanje skrbi. ležko boste zdržali na enem mestu, potrebni ste gibanja in sprememb. Če ne drugega, si preuredite stanovanje in tako preženite dolg čas. Kar se ljubezni tiče, se boste veliko časa zadrževali v preteklosti. In ugotovili boste, da vam je nekdo še
vedno zelo blizu.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Za vaše živce bo krajše zatišje na delovnem mestu pravi blagoslov. Naredili ste že nekaj odločilnih korakov, ostalo se bo začelo odvijati samo od sebe. Nekdo vas v teh dneh močno pogreša. Precej misli na vas in si tudi želi, da bi bili vi tisti, ki bi storili prvi korak. Če tudi vi čutite enako, nikar ne oklevajte.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Kdor čaka, dočaka, ludi k vam bodo posvetili pozitivni zvezdni vplivi in vas na novo prebudili. Polni boste energije in veselja. Odlično se boste znašli v vseh preizkušnjah, ki vas čakajo v tem tednu. Ker se boste telesno precej bolje počutili, se vam bo povrnilo tudi psihično ravnotežje, ludi finančna plat vašega življenja bo spet lepša, zato bo razlogov za srečo več.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Kadar vas kdo prizadene, se zaprete kot školjka, da ne bi nihče zvedel za vašo rano. Bilo bi veliko bolje, ko bi namesto tega raje poskrbeli za zdravilo, pa naj bo to iskren pogovor ali kaj drugega. Pri delu boste ugotovili, daje najbolje, da se držite začrtane poti, pa čeprav je strma in naporna. Na ljubezenskem področju krepko pretehtajte svoje odločitve.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Čeprav boste do ljudi nezaupljivi, boste pogrešali družbo. Nikar ne samevajte, obiščite stare prijatelje, ob njih se boste sprostili in pridobili samozavest.
Vse ovire na denarnem področju bodo odpravljene, zato boste veliko lažje zadihali. Končno boste lahko rekli, da ste zlezli na zeleno vejo. Prijatelj vas bo potreboval v začetku prihodnjega
tedna. Prisluhnite mu!
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Nikar ne zapravite ugodnega vpliva zvezd in planetov, saj vam bodo v prihodnjih dneh stale krepko ob strani. Poskušajte pozabiti na skrbi in za trenutek tudi na obveznosti. Poletite na krilih radovednosti in odkrijte nekaj novega, svežega; odrinite v neznane kraje, opazujte metulje na travniku... počnite kar koli vas veseli in obogateli boste bolj, kot če bi sedeli za svojo delovno mizo.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Polni boste energije, kar boste poskušali čim bolje izkoristiti. Mikala vas bodo dolga potovanja, posedanje s prijatelji... Znali boste združiti prijetno s koristnim, tako da boste tudi na delovnem mestu dokaj uspešni, ludi na ljubezenskem področju se vam bo spet odprlo, saj je pred vami nekaj romantičnih dni v dvoje.
Pred večjim nakupom dvakrat premislite.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Zadnje čase ste zelo občutljivi in nepredvidljivi. Hitro se utrudite, zato potrebujete več spanja kot ponavadi. Koristili bi vam večerni sprehodi po naravi, na katere pa se odpravite kar sami. S partnerjem se bosta sicer dobro razumela, a kljub temu ob njem ne boste sproščeni. Vas morda grize slaba vest? Prepodite jo, saj niste naredili nič prepovedanega.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Če boste nekoliko bolj zadovoljni s svojim življenjem in vsem, kar vam prinaša, se boste tudi telesno počutili precej bolje, ludi v tem tednu boste na delovnem mestu bili borbo s časom in s svojimi zmogljivostmi, tod celo v tem lahko najdete veliko lepega. Nekaj več časa si boste morali kljub vsemu vzeti tudi za partnerja, ki v zadnjem času močno pogreša vašo pozornost.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Dobre volje vam ne bo manjkalo, saj se bodo prijetne novice kar vrstile. Res pa je, da boste potrebovali kar nekaj dni, da jih boste dojeli, zato se vam bo tudi razpoloženje spreminjalo počasi. Doma bi bilo dobro, če bi pokazali več potrpežljivosti in prijaznosti. Pazite tudi, kako pogosto in za kaj odpirate denarnico, saj vam denarne rezerve prehitro kopnijo.
Modna revija M cluba in ALME
Mm...................


Vsi, ki boste v času od 15.11.1997 do 31.12.1997 kupili blago v kateri od
naših servisnih in prodajnih enot, oziroma plačali servisno storitev v vrednosti nad 10.000 SIT, boste sodelovali v naši novoletni nagradni igri.
NAJ BO VASE PRAZNOVANJE
PRIJETNO, BOŽIČ VESEL, NOVO 1998. LETO PA ZDRAVO IN SREČNO!
Vse podrobne informacije o poteku nagradne igre boste dobili v sen isno prodajni enoti Gorenje. Partizanska 12. Velenje, tel: 0t>3!854-4%.
Primorje - Rudar 2:1 (1:0)
Spet po prekinitvi
Jesenski del nogometnega prvenstva so sklenili tudi prvo-ligaši. Najmanj do prvega marca, ko bo prvi spomladanski igralni dan, bodo na samem vrhu nogometaši Mure z 39 točkami, daleč za njimi - kar 7 točk - pa je Primorje.
Nogometaši velenjskega Rudarja se morajo zadovoljiti s samo sedmim mestom. Hladni so bili v zadnjih tednih tudi odnosi med upravo in nogometaši oziroma njihovim trenerjem Milošem Soškičem. Prvi so bili nezadovoljni s slabimi dosežki, drugi pa s skromnimi izplačili. Sicer pa se ve, kolikor denarja toliko muzike. Razlika je le v tem, da v nogometu ta resnica velja v obratnem vrstnem redu. Bolje so »muzicirali« nogometaši v pokalu, kjer so se uvrstili v polfinale. Vseeno, kot smo slišali, nagrade za to uvrstitev še niso dobili, zato so prej navedeni odnosi menda še vedno ohlajeni.
Čistega vina si bodo nalili verjetno že 10. decembra, ko bo seja upravnega odbora kluba. Na podlagi ocena jesenskega dela prvenstva, ki jo mora do tedaj pripraviti trener Miloš Soškič, bodo sprejeli ustrezne sklepe. Ali morda to pomeni, da Miloš Šoškič spomladi ne bo več na igrišču ob jezeru!?
Kolikor toliko dobro popot-
nico za to sejo bi trener vendarle imel, če bi bili njegovi nogomertaši v Ajdovščini iztržili vsaj točko. Od nje jih je ločilo le 6 minut, ko je bil izid 1:1. Toda zgodilo se je kot že nekajkrat doslej, kajti spet so prejeli zadetek po prekinitvi. Gostitelji so izvedli strel s kota, gostujoči obrambni igralci so spet zaspali, domači nogometaš Sču-lac pa je zatresel Dabanovičevo
mrežo. Rudarjem pa je bila slaba uteha, da kota sploh ni bilo, saj je žogo z igrišča poslal eden izmed igralcev Primorja.
Rudar: Dabanovič, Kosič,
Caushllari, Balagič, (Sulejmanovič), Breznik, Šumnik, Brezič, Vidojevič, Gajser, Kokol (Miškič), Javornik (Pavlovič).
Strelec: 1:0-Žlogar (15), 1:1 - Breznik (58), 2:1 - Sčulac (84).
■ vos
VRSTNI RED: 1. Mura 39 ( + 16), 2. Primorje 32 (+8), 3. Maribor Teatanic 31 ( + 12), 4. Protonavto Publikum 29 (+8), 5. HIT Gorica 28 (+9), 6. SCT
Olimpioja 28 (+3), 7. Rudar 22 (+2), 8. Korotan 20 (-10), 9. Potrošnik 14 (-21), 10. SET Vevče 9 (-27).
Janko Lukner (na levi), predsednik in Martin Steiner, direktor Rudarja: Kaj bo(do)sta odločila v sredo?
Šoštanj Topolšica : Kamnik 1:3 (-6, 8, -3, -13)
Darko Menih ni več trener
Vil. krogu l.A lige sta se pomerili ekipi Kamnika in Šoštanja Topolšice. Tekma je potekala v izredno razburljivem vzdušju, saj sta si obe ekipi močno želeli zmage.
Zelo silovito so gostje pričeli prvi niz in povedli. Težave s sprejemom in servisom so se pojavile pri domačinih, ki so s 6:15 niz izgubili. V nadaljevanju drugega niza so prikazali veliko boljšo igro. Pri izidu 2:2 je prišlo do izenačenja, potem pa so domačini Kamničane dobesedno "spravili na tla". Pri 13. točki se jim je nekoliko ustavilo, vendar so kljub temu prepričljivo s 15:8 osvojili niz. Tretji niz se je začel podobno kot prvi, z vodstvom gostov. Popolnoma so nadigrali domačine, ki so naenkrat odpovedali v seh elemntih. Preigrati jim je uspelo samo 3 točke. Vodstvo s 5:13 so si priborili gostje
tudi v zadnjem nizu. Temu je sledil neverjetni preobrat. Šoštanjčani so z bolj zbrano igro po visokem vodstvo Kamničanov uspeli izenačiti na 13:13, z zapravljenim servisom pa so izgubili možnost za zmago v nizu. Končna zmaga je zasluženo s 3:1 pripadla Kamniku.
Vrste odbojkarjev Šoštanj Topolšica je zapustil trener Darko Menih. Njegovo vlogo je prevzel igralec Niko Jerončič.
V soboto, 6. decembra, se bodo odbojkarji Šoštanja pomerili z ravenskim Fužinarjem.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Medved, Kravcov.
■ N.R.
Atletika
Bahtiriju že tretji naslov
V Slovenski Bistirci je bilo državno prvenstvo v krosu za vse kategorije, ki se ga je udeležilo preko 150 tekačev iz Slovenije. Velenjski atleti so se ponovno odlično odrezali. Bekim Bahtiri je ponovno dokazal, da na srednjih progah nima konkurence, saj je osvojil pri članih naslov državnega prvaka, kar je letos že tretji naslov, poleg tega pa je še potrdil normo za
evropsko prvenstvo v krosu. Pri članicah je bila Jolanda Ceplak druga, čeprav kros ni njena disciplina, saj je specialistka za tek na 800 in 1500 m.
Pri starejših mladinkah in mladincih sta zasedla drugo mesto Kristina Obronek in Boštjan Buč ter tako oba potrdila normo za evropsko prvenstvo v krosu.
Naši so se dobro odrezali tudi v ekipni konkurenci, saj so osvojili kar tri naslove državnih prvakov, in sicer pri članicah, starejših mladinkah in starejših mladincih.
Tako so najlepše končali sicer enkratno atletsko sezono.
m v. p.
50 let šaha v Šoštanju
Mednarodni turnir za jubilej
Sahosvki klub Šoštanj bo ob 50 - letnici igranja šaha v Šoštanju izvedel mednarodni nagradni šahovski turnir, ki bo v nedeljo, 7. decembra, v prostorih jedilnice šoštanjske elektrarne.
Igrali bodo 7 kol, čas igranja je 15 minut na igralca, vsak pa mora imeti brezhibno šahovsko uro. Prijavnino 1000 tolarjev, vanjo je vključena malica, plačati pa jo je treba 15 minut pred pričetkom turnirja, ki ga bodo pričeli ob 9. uri.
Kegljanje
Visoka zmaga druge ekipe
Druga ekipa šoštanjskega kegljaškega kluba je v 6.krogu medobčinske lige gostovala pri ekipi Kvit v Celju in nerazpoložene domačine premagala kar z 8:0 ali 4779:4573. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani gostili ekipo Komcel, kar bo priložnost za nove točke v boju za vrh razpredelnice.
ŠOŠTANJ II: Žnidar 786 (1), Jelen 804 (1), Amuš 806 (1), Novak 786 (1), Sotler 771 (1) in Petrovič 826 (1).
Marathon Team Gorenje
Dvanajsti novoletni tek
Ljubitelji teka v naravi se bodo pred iztekom leta 14. decembra že 12. po vrsti zbrali v Podkraju na novoletnem teku Gorenja in McDonalds'a. Organizatorji bodo pripravili bogat spored tekov za otroke in odrasle vseh starosti v dvanajstih kategorijah od do 7 in nad 61 let. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne, vsi udeleženci diplome, sodelovali pa bodo tudi v žrebanju za praktične nagrade. Prijavnina za odrasle je 1000, za otroke do 17 let pa 500 tolarjev. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, informacije pa dobite na telefon (063) 861-678 v večernih urah.
Sklepni turnir v Grižah
Vombek
pred
Matkom
Šahovski klub Griže je v minulih osmih mesecih izvedel osem turnirjev za odprto klubsko pr-
venstvo. Za končno uvrstitev so morali šahisti nastopiti najmanj na petih turnirjih, v skupnem seštevku pa je bil s 125 točkami najboljši Dani Vombek (ŠK Griže), drugi je bil Milan Lesjak (ŠK Petrovče) 104 in tretji Dušan Brinovec (ŠK Žalec), ki je zbral 103 točke.
Za zaključek so v Grižah še sklepni turnir v pospešenem šahu, na katerem je nastopilo 23 šahistov. Zmagal je domačin Dani Vombek s 7,5 točke, z enakim številom točk je bil drugi Milan Matko iz Velenja, tretji je bil Dušan Brinovec iz Žalca s 6 točkami, Milan Lesjak iz Petrovč jih je na četrtem mestu zbral 6, najstarejši udeleženec Stane Skok iz Šempetra na petem mestu pa je osvojil 5,5 točke.
■ Jože Grobelnik
Sabljanje
Lenart Odličen
Minuli vikend so trije velenjski sabljači s floreti nastopili na močnem mednarodnem turnirju za kadete "Coupe de Zalaegerszeg 97" na Madžarskem. Med 90 vrstniki iz sedmih držav je izmed slovenskih kadetov imel največ uspeha Lenart Jerabek, član sabl-jaškega kluba Rudolf Cvetko iz Velenja. Lenart se je dobro boril v predtekmovanjih ter z dobrimi predstavami nadaljeval v izločilnih bojih. Od uvrstitev v finalne boje sta ga ločila le dva zadetka in tako je osvojil odlično 13. mesto. Matej Zapušek si je prisabljal 41., Tadej Knez pa 42. mesto.
Mali nogomet
II. odprto
prvenstvo
Velenja
Prvenstvo je bilo v Rdeči dvorani v soboto in nedeljo, 29. in 30. novembra, nastopilo pa je 25 ekip. Po predtekmovanjih v skupinah seje osem zmagovalcev uvrstilo v finalni del. Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno in tudi izenačeno, saj so se vse tekme od polfinala dalje končale z neodločenim izidom in so o zmagovalcih odločali prosti streli s šestih metrov. Največ sreče pri teh strelih so imeli igralci ekipe Mystery Pentra trade iz Ljubljane, drugo mesto je osvojila ekipa Šport klub Velenje, tretje KMN Fori Škale in četrto Okrepčevalnica Bohač.
Največ zadetkov je dosegel Dušan Blatnik, najboljši vratar je bil Vojko Nagode (oba Mystery) in najboljši igralec Boris Tomažič (Šport klub).
Judo
Desetnija na državno prvenstvo
Minulo soboto je bilo v Celju regijsko izbirno tekmovanje mlajših in starejših dečkov in de-
klic za uvrstitev na državno prvenstvo. Nastopilo je preko 60 tekmovalcev in tekmovalk, od tega jih je bilo 11 iz velenjskega judo kluba.
Pri mlajših dečkih je Borov-nik zmagal, druga sta bila Mrak in Blatnik, tretja pa Ovčjak in Sever. Pri starejših dečkih je bil prvi Vaupotič, drugi Ogrizek in sedmi Ramič. Pri mlajših deklicah je bila Hribernikova druga, pri starejših pa je zmagala Šmo-nova pred Severjevo. Na državnem prvenstvu bo tako nastopilo deset predstavnikov velenjskega kluba.
Namizni tenis
"Vihar" v Gornji Radgoni
Pred nedavnim je bilo v Gornji Radgoni spominsko tekmovanje v namiznem tenisu za profesionalce in amaterje. Tekmovanja med amaterji so se udeležili tudi člani Namiznoteniškega kluba SPIN iz Šoštanja in dosegli nekaj vidnih rezultatov. Na prva tri mesta so se namreč uvrstili Bogdan Simončič, Ivan Zera in Spasoje Tešanovič, skupni uspeh pa sta z uvrstitvijo od 4. do 6. mesta dopolnila še Tone Leber in Marjan Tekavc. Tekmovalci so bili zadovoljni po velikem uspehu in zagotovili, da ni bil zadnji.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE
RUDARSKA CESTA 6A, 3320 VELENJE
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Velenje, Rudarska cesta 6a, objavlja razpis za zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora:
1.	predmet razpisa so poslovni prostori na Šaleški cesti 19, Velenje, v izmeri 403 m',
2.	prednost pri oddaji poslovnih prostorov imajo ponudniki, ki opravljajo dejavnosti za pomoč reševanja brezposelnosti in ostale dejavnosti na področju zaposlovanja.
Rok za oddajo ponudbe je 10 dni po objavi v časopisu Naš čas. Ponudniki lahko pridobijo dodatne informacije v zvezi z razpisom pri ga. Blanki Črnko, tel.: 855-241, int. 301.
Želite praznovati ali le uživati ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili izbrano vino, pivo...
VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas!
EV
Elektronika Velenje dd.
Želite ustvarjati prihodnost? Imate izkušnje s televizijsko in avdio tehnologijo? Pridružite se nam!
Vabimo mlade, kreativne in ambiciozne samostojne komercialiste.
Od kandidatov pričakujemo najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tehnične smeh, komunikativnost, urejenost, aktivno znanje angleškega in po možnosti še nemškega jezika, izkušnje na komercialnem področju, samostojno delo z računalnikom, vozniški izpit B kategorije.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 4 mesečnim poskusnim delom.
Če menite, da smo pravi za vas, nam prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 14 dneh na naslov:
Elektronika Velenje d.d. Štrbenkova 10, 3320 Velenje Kadrovska služba
O izbiri vas bomo obvestili v osmih dneh po sprejeti odločitvi.
EVELUX lepo ga je gledati
Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje, Komisija za oddajo stavbnih parcel objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih
zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97), Odloka o prodaji gradbenih parcel na
območju ZN obrtno-servisne in stanovanjske cone Stara vas Velenje,
Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja R 4/6 in del S 4/9 v Velenju ter sklepa komisije z dne 17. 6.1996 sledeči
JAVNI RAZPIS
za odprodajo stavbnega zemljišča za izgradnjo obrtno-servisne delavnice in izgradnjo individualne stanovanjske hiše
A.	Za izgradnjo obrtno-servisne delavnice
na območju ZN obrtno-servisna in stanovanjska cona Stara vas Velenje se odproda gradbena parcela z oznako D-12, ki ima pare. št. 1654/18 - travnik v izmeri 907 m2 in na kateri je predvidena izgradnja objekta, bruto površine 432 m2.
1.	Stroški priprave in komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča skupaj z odškodnino za zemljišče znašajo 104.230,52 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila. V teh stroških je zajeta možnost priključitve bodočega objekta na sledeče sekundarne komunalne naprave: asfaltno cesto z javno razsvetljavo, ločeno kanalizacijsko omrežje, vodovodno in vročevodno omrežje, NN elektro omrežje (kapacitete 20 KVA). PTT in CATV omrežje ter stroški davka na promet nepremičnin. Niso pa zajeti sledeči stroški: prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij za posamezne priključke, stroški izgradnje priključkov in zunanje ureditve z odvodnjavanjem ter stroški spremembe namembnosti zemljišča, ki vsi bremenijo bodočega investitorja izgradnje obrtno-servisne delavnice na tem zemljišču.
2.	Uspeli ponudnik mora plačati celotno kupnino na račun št. 52800-654-28325 (Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje) najkasneje v roku dveh let po podpisu te pogodbe in pričeti z gradnjo na zgoraj navedeni gradbeni parceli najkasneje v roku enega leta ter končati z gradnjo v petih letih, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade vplačana varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje, ki lahko v tem primeru od sklenjene pogodbe odstopi in vloži tožbo za razveljavitev le-te.
3.	V primeru, da se na objavljeni razpis za gradnjo obrtno-servisne delavnice prijavi več interesentov, se smatra za najugodnješega ponudnika, kdor ponudi krajši rok plačila od razpisanega ter opravljanje okolju prijaznejše dejavnosti. Uspeli ponudnik si mora na svoje stroške naročiti izdelavo lokacijske dokumentacije, ki bo usklajena z obstoječimi komunalnimi napravami na tem območju.
B.	Za izgradnjo individualne stanovanjske hiše
na podlagi Odloka o PUP za del območja urejanja R 4/6 in del S 4/9 v Velenju se odproda stavbno zemljišče, del. pare. št. 3418/3 in 3420/2 k.o. Velenje v približni izmeri 800 m2.
1.	Stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča (ocenjeno 150 m2 koristne površine objekta brez izkoriščenega podstrešja) skupaj z odškodnino za zemljišče, znašajo 27.994,33 DEM ter jih mora uspeli ponudnik plačati na račun št. 52800-654-28325 (Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje) zmanjšane za 10 % vplačane varščine najkasneje v roku 15 dni po podpisu pogodbe o odprodaji stavbnega zemljišča za gradnjo. V primeru, da bo v bodočem objektu več koristne stanovanjske površine kot je ocenjeno, mora uspeli ponudnik plačati razliko najkasneje do izdaje gradbenega dovoljenja, kar bo regulirano v pogodbi o odprodaji. stavbnega zemljišča.
2.	V zgoraj navedenih stroških je zajeta možnost priključka bodočega objekta na sekundarno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, asfaltno cesto z javno razsvetljavo in odvodnjavanjem.
Uspeli ponudnik bo moral na svoje stroške prestaviti obstoječi VN daljnovod po pogojih in s soglasjem upravljalca le-tega, na svoje stroške položiti in zgraditi meteorno kanalizacijo v približni dolžini 30 m, prav tako pa v spredaj navedenem znesku niso zajeti stroški prispevkov za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij za priključke, sama izgradnja hišnih priključkov, stroški spremembe namembnosti zemljišča in stroški morebitne prestavitve obstoječe toplovodne kinete na tem zemljišču, ki vsi bremenijo bodočega graditelja. Uspeli ponudnik bo moral KS Staro Velenje kot investitorju izgradnje toplovodnega omrežja na tem območju plačati sorazmerni delež stroškov izgradnje le-tega za to parcelo.
3.	Varščina, ki jo morajo interesenti poravnati na račun št. 52800-654-28325 (Sklad stavbnih zmljišč Mestne občine Velenje) znaša 10 % od skupne vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelemu ponudniku vračuna v ceno, neuspelemu pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa. Vsa plačila se opravijo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila.
V primeru, da se za izgradnjo individualne stanovanjske hiše prijavi več interesentov, se smatra za najugodnejšega, kdor ponudi višjo ceno od razpisane.
4.	Interesenti za gradnjo obrtne delavnice oziroma stanovanjske hiše morajo poslati pisne ponudbe na naslov: Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje - Komisija za odprodajo stavbnih parcel, Titov trg 1, Velenje z oznako JAVNI RAZPIS - ne odpiraj najkasneje do 19. decembra skupaj z dokazilom o vplačani varščini.
.5. Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo individualne stanovanjske hiše najkasneje v roku enega leta po podpisu pogodbe o odprodaji stavbnega zemljišča za gradnjo in končati z gradnjo v treh letih, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje, ki je upravičen vložiti tožbo na razveljavitev te pogodbe.
6.	Rok za podpis pogodbe o odprodaji stavbnega zemljišča je osem dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku s strani Komisije za oddajo stavbnih parcel pri Skladu stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist sklada.
7.	Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobijo interesenti pri Skladu stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje, soba 3/IV, Titov trg 1, Velenje, telefon št. 856-151, int. 268 ali direktna tei. št. 856-404 oziroma v zvezi z izgradnjo posameznih objektov pri g. Markotu Vučina, dipl. ing. arh., predstojniku Urada za okolje in prostor Mestne občine Velenje, telefon št. 856-087.
Sklad stavbnih zemljišč Mestne občine Velenje Komisija za oddajo stavbnih parcel
KINO
DOM KULTURE VELENJE
DO NAGEGA
(komedija)
Petek, 5.12., ob 23. uri Režija: Peter Cattaneo Vloge: Robert Carlyle, Tom Wilkinson, Mark Addy, Paul Barber Dolžin: 100 minut Radoživi in malce neodgovorni Gaz, ki je, tako kot nekaj njegovih prijateljev, ostal brez dela, želi zaslužiti denar z oblikovanjem skupine, ki bo odplesala moški striptiz. Toda za razliko od eksotičnih plesalcev, ki to počnejo povsem profesionalno, imajo ti naši prijatelji kar veliko problemov. Sploh pa so vse prej kot postavni in mišičasti profesionalci. Eden ima težave s kilogrami, drugi je precej zadržan, tretji napol invalid, četrti precej zakom-pleksan in ima samomorilska nagnjenja, peti pa je bogato obdarjen, a brez smisla za ritem. Se bodo fantje res slekli? Še preden bomo prišli do odgovora, se bomo gledalci v kinu še kako nasmejali. Odlična komedija! UGRABITEV (akcijska drama) Petek, 5.12., ob 20. uri Nedelja, 7. 12., ob 19. uri Režija: Wolfgang Peterson Vloge: Harrison Ford, Gary Oldman Dolžina: 124 minut Ameriški predsednik pred izbrano družbo v Moskvi najavi trd boj proti političnemu tiranstvu in terorizmu. Pohvali tudi ameriško-rusko akcijo, v kateri so ujeli in zaprli ruskega tirana Radeka. Nato se vkrca v svoje letalo Air Force one in s svojo družino in najožjimi
sodelavci odleti domov. Toda njegovo letalo ugrabijo Radekovi pribočniki in zahtevajo njegovo izpustitev. Ameriški predsednik je sedaj pred veliko preizkušnjo. S teroristi se mora spoprijeti čisto sam in rešiti sebe, svojo družino in sodelavce. Odlična akcija! STEREOTIP (črna komedija)
Ponedeljek, 8. 12., ob 20. uri Režija: Damjan Kozole Vloge: Magnifico, Tina Gorenjak Dolžina: 90 minut
Nov slovenski film je zgodba o umetnikih v Ljubljani, ki vsak na svoj način preživljajo svoje (ne)ustvarjalne dni življenja. Najbolj v ospredju je slikar Maks, ki že nekaj let slika serijo slik Olja na platnu, ki bi jih rad prodal in tako vsaj deloma poplačal ženi za njenih deset let preživljanja. Toda slik nikakor ne more prodati in njegova žena se odloči za radikalno potezo Svetla točka - Magnifico!
KINO ŠOŠTANJ
. UGRABITEV
(akcijska drama) Sobota, 6.12., ob 20. uri
KINO ŠMARTNO OB PAKI
UGRABITEV (akcijska drama) Sobota, 6.12., ob 17. uri
Filmi v decembru: Vulkan, Moj bivši se poroči, L. A. zaupno, Herkul, Sam doma 3.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ali na št. 862-00Ž samo eno uro pred predstavo!
PIVOVARNA Laško SAVA Kranj GORENJE Velenje CINKARNA Celje JUTEKS Žalec (G,C) JUTEKS Žalec (B,D) PIVOVARNA Union
3.800,00 SIT 6.500,00 SIT 1.000,00 SIT 4.000,00 SIT 1.350,00 SIT 1.000,00 SIT 31.500,00 SIT
in druge..., TUDI OZNAKE "B"!
Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d.
Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana.
Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11.
Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja).
ČETRTEK, 4. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news -vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. decembra:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena gostja - Xenija; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 7. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. Glasbeni gost - Ansambel Mira Klinca; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. decembra:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
m
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 24. novembra do 30. novembra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
26.11. 28.11. 29.11.
AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh
380 mikro-g/m3 190 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 24. novembra do 30. novembra 1997
GIBANJE PREBIVALSTVA
BALA
■ VELENJSKA KARTICA POPUSTOV
Upravna enota Velenje Poroke:
Ivan Tekauc, Florjan št. 273 in Vida Kovač, Florjan št. 273.
Smrti:
Kristina Praznik, roj. 1913, Kokarje št. 23; Milan Strašek, roj. 1923, Škofija št. 11; Klotilda Polh, roj. 1919, Velenje, Malgajeva ul. 17; Anton Smeh, roj. 1953, Pečica št. 13; Božidar Anton Rumpler, roj. 1938, Nazarje, Samostanska pot 50; Ana Čujež, roj. 1932, Celje, Celestinova ul. 5; Jože Verbuč, roj. 1927, Spodnja Rečica št.
33.
Upravna enota Žalec Poroke:
Miroslav Mur, Griže in Dušanka Zorko, Griže; Peter Rakun, Trnava in Simenona Strahovnik, Velenje; Ivan Šprajc, Kasaze in Barbara Goričanec, Kasaze.
Smrti:
Augustin Lesjak, star 91 let, Prelska 17; Frančiška Verdel, stara 88 let, Zavrh pri Galigiji 5; Jožefa Topolšek, stara 82 let, Zavrh pri Galiciji 12; Terezija Ojsteršek, stara 91 let, Ojstro št. 6.
• akustika 2%, MATVEL.Trg mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema.tiskalniki, taksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%, BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%, Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica POLAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo POZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGARO saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, FunSport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in titness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • fotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto ZOOM, NC Spar.
LEGENDA: * blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov
KAKTKO BALA LAHW NAKlčlTE NA TELEKNSKH ŠTEVILKAH (C63) 85&SS6, B61-111, BSM12 tt 1917ALI 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOM CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG AU PO POVZETJU
4. decembra 1997
mali OGLASI
APARATI, STROJI
APARAT JUNIJOR 2000 za čiščenje stanovanja in likanje perila, prodam. Telefon 893-342.
MALO RABLJEN KOMPRESOR 1101,
prodam za pol ceneje kot novega, in tudi dve zimski gumi s platišči za Mercdesa 185 -14 Radial in drva za centralno. Telefon 0609-615-217, zvečer.
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure.
Tel.: 855 450
SUŠILNI STROJ, stari leto, malo rabljen, prodam. Telefon 893-243, popoldan.
RABLJENO, 500 kg, Libelino tehtnico, prodam. Telefon 892-102. DOBRO OHRANJEN ŠIVALNI STROJ
prodam za 10.000 SIT. Telefon 853-101, S. Šmajs.
UGODNO PRODAM ZVOČNIKE 2 x
180 W in Bariton Amati. Telefon 041-635-931.
KUPIM
NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja G in drugih. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207.
ODKUPIM DELNICE PODJETIJ
GORENJE, Telekom, Žito Ljubljana, Atomske Toplice in druge ter investicijskih skladov od 100-200 sit. Telefon 063-483-970 in 730-033.
ODKUPUJEMO DELNICE
AKTIVA, KRONA, KOMPAS, ARKADA, NDF, GORENJE IN TELEKOM.
Telefon 062-631-164.
LOKALI
V	NAJEM DAJEM POSLOVNI PROSTOR, 80 m2 v Velenju, primeren za vsako obrt. Telefon 063-856-918.
V	VELENJU ODDAMO POSLOVNI PROSTOR z uporabnim dovoljenjem za različne dejavnosti 130 m2' z velikim parkiriščem, Telefon 063-856-537.
OSTALO
ŠTUDENTKA POUČUJE klasično kitaro. Telefon 864-016.
BAGAT SREVIS. Telefon 718-458.
POSESTI
NA LAHKO DOSTOPNI RAVNI LEGI,
Florjan pri Šotanju, v bližini Pohrastnikovaga naselja, prodam njivo 1700 m2. Naslov je v uredništvu.
RAZNO PRODAM
DVE PLATIŠČI IN DVE ZIMSKI GUMI
za Lado Samaro, prodam po polovični ceni. Telefon 882-631. KVALITETNO KRMO ZA GOVEDO,
prodam. Telefon 863-376. VOZIČEK ROKI, nov, še zapakiran, prodam za 12.000 SIT. Telefon 854-422.
SUHA, TRDA DRVA PRODAM. Telefon 893-071.
USNJEN TROSED, raztegljiv v ležišče ter nov bojler Tiki, prodam, Telefon 857-427.
RABLJENO SPALNICO PRODAM.
Telefon 858-079, po 20. uri, Štefan Dolejši, Žarova 24. OTROŠKI AVTO SEDEŽ prodam. Telefon 863-234.
HRUŠKOVO IN ČEŠPLJEVO ŽGANJE
prodam. Telefon 832-125. SKLADIŠČNI KOVINSKI REGAL PRIMAT, prodam. Telefon 865-086.
STANOVANJA
KUPUJEM ENOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe zaželjene med 18. in 20. uro. Telefon 895-233. TRISOBNO STANOVANJE v
Šaleku, z garažo, prodam. Telefon 864-804.
SOBO S POSEBNIM VHODOM ODDAM. Telefon 852-541. NAJAMEM manjše stanovanje v
Velenju. Telefon 863-083.
V	VELENJU KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE. Plačilo takoj. Telefon 861-835 dopoldne.
V	NAJEM ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 881-718, popoldan.
V	VELENJU PRODAMO stanovanjsko hišo. Telefon 856-899.
V	VELENJU MENJAMO trisobno stanovanje za enosobno. Telefon 856-899.
V	VELENJU ALI OKOLICI,
najamem stanovanje. Telefon 882-971.
VOZILA
FORD MONDE01,6 V, letnik 95, spredaj karamboliran, prevoženih 30.000 km, prodam. Telefon 892-
263.
NOVO PRIKOLICO za osebni avto z
atestom, prodam za 75.000 SIT. Telefon 722-151. LADO SAMARO 1300, letnik 88, registrirano 1/98, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-863-704, od 15.30 ure dalje.
MERCEDES 12-13 z delom, prodam ali menjam za osebno vozilo. Telefon 859-213.
TOVORNO VOZILO TAM 130-T 11,
kesoner, paletni sistem, prodam. Telefon 858-821.
ZAPOSLITVE
IŠČEMO NATAKARICO ZA DELO V STREŽBI. Telefon 893-266. KAKRŠNO KOLI DELO SPREJMEM.
Naslov pustite v uredništvu.
ŽIVALI
KONJA, 135 cm visokega, primerne-
ga za rekreacijsko ježo in psa šarplan-inca, prodam. Telefon 850-918. PRAŠIČA ZA ZAKOL, prodam. Telefon 882-941.
KRAVO ZA ZAKOL prodam. Vrba 1, Dobrna.
BIKCA SIMENTALCA 230 kg, prodam. Herman Pogladič, Lipje 40a, Velenje. BIKCA SIVEGA 110 kg, prodam. Telefon 893-071.
KRAVO ZA ZAKOL, 560 kg, prodam. Telefon 778-429.
POLOVICO KRAVE, polovico prašiča prodam in kupim teleta starega do 14 dni. Telefon 854-872. NEMŠKE OVČARJE MLADIČE, čistokrvne z rodovnikom, cepljene, prodam. Telefon 855-312. PRAŠIČA DOMAČE REJE, 170 kg, prodam. Telefon 854-051, zvečer. TELICO SIMENTALKO 130 kg, prodam. Telefon 881-158.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage žene in mame
MARGARETE LAŽNI K - PLAZL
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in posloynim sodelavcem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja govorniku gospodu Dolfu
Upniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih.
VSI NJENI
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas, utihnila harmonika, bolečina in samota je pri nas.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in starega očeta
AVGUSTA LESJAKA
iz Prelske 10. 8.1906 - 23.11.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše.Posebna zahvala primariju dr. Fijavžu za dolgoletno
zdravljenje, gospodu župniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, DU Velenje, Premogovniku in godbi ter gasilcem za vso izkazano spoštovanje. Hvala vsem in še vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Vladka z družino in Stanko z družino.
ZAHVALA
Nenadoma in prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat
ŠTEFAN MOHORKO
iz Metleč 1928 -1997
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke za svete maše. Hvala duhovnikoma za poslovilne besede in obred. Hvala tudi kolektivu Premogovnika za godbo, častno stražo in govorniku za poslovilne
besede ob grobu.
ŽALUJOČI VSINJEGOVI.
V SPOMIN
2. decembra je minilo leto dni, ko smo te izgubili, ljubi mož, oče in
dedek
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
RUDOLF OSTROUH
iz Florjana pri Šoštanju 10. 2.1943 - 2.12.1996
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in mu prižgete svečke.
Žena Marija, hči Nataša, sin Marjan z Ženo Ago ter vnukinji Hana in Patricija.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine ti spiš, a v srcih naših še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica
JANKA POD J A VERSKA
18.12.1970 -19.11.1997 iz Raven
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so
skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče, izrekli ustna in pisna sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo
mnogo prerano zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo družinam Jelenko, Andreje, Kotnik, Plevnik, Hudournik, Drev, Tajnik in Meh iz Velenja ter Turinek iz Šoštanja, Doberšek iz Nemčije in gospodični Nataliji Sovič, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Pirtovšku in dr. Vidovičevi za njuno nesebično pomoč v letih njegovega zdravljenja in celotnemu zdravstvenemu osebju dializnega in diabetološkega oddelka na Kliničnem centru. Hvala moškemu pevskemu zboru Ravne za odpete žalostinke, organistu Andreju Pačniku, Sandiju Golavšku za odigrano Tišino, govornici Erni Obšteter ter govorniku Francu Hudomalu za lepe besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebcem, praporščaku RK Ravne in gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen cerkveni obred.
VSI DOMAČI
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo ras, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 4. decembra - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Lazar, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Stravnik Petek, 5. decembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Lazar
Sobota, 6. decembra in nedelja, 7.
decembra - dežurni dr. Urbane in dr. Lovrec-Veternik Ponedeljek, 8. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Rus in dr. Friškovec Torek, 9. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič in dr. Friškovec, nočni dr. D.Vrabič in dr. Kočevar Sreda, 10. decembra - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Rus, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 7. decembra - dr. Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 5. decembra do 12. decembra -
Tomo Wankmuller, dr.vet.med., mo-bitel: 0609/633-676.

Še večja skrb za varnost
ŠOŠTANJ - Ena izmed stalnih oblik dela vodstva slovenske policije so tudi prednovoletni obiski posameznih uprav za notranje zadeve.
Minuli četrtek so bili državni sekretar za javno varnost Borut Likar, direktor Uprave policije Stanislav Veniger in direktor Uprave kriminalistične službe Marjan Pogačnik najprej v Slovenj Gradcu, nato pa so se v vili Široko v Šoštanju sešli še z vodstvom Uprave za notranje zadeve Celje in komandirji tega območja. "Na takšnem neposrednem srečanju se pogovarjamo o aktualnih zadevah in takšni pogovori nam [»omagajo tudi pri sestavi delovni načrtov za naslednje leto," je povedal po srečanju državni sekreta Borut Likar.
O policijski postaji v Šoštanju
Odgovoril nam je tudi na vprašanje, kakšne so možnosti, da bi v Šoštanju dobili policijsko postajo, ki so jo nekoč že imeli. O tem je namreč bilo v tem mestu v zadnjem času kar veliko pobud. "Pred dobrima dvema letoma smo na podlagi projekta Policija na lokalni ravni podrobno ocenjevali, na katerih območjih v naši državi je potrebno, da ustanovimo policijske postaje. S tem projektom nismo ukinli nobene policijske postaje, smo
Med pogovorom v vdi Široko
pa nekatere oddelke preimenovali v pisarne. V Šoštanju je resda bila nekoč policijska enota. TVenutne varnostne razmere, ocenjujemo jih po posebnih kriterijih, tukaj ne narekujejo potrebe po ustanovitvi policijske postaje. S tem pa ne izključujem možnosti, da se ne bi dogovorili z Upravo za notranje zadeve Celja, da bi v tem mestu delovala policijska pisarna; to je prostor, kjer bi bil v dogovorjenih urah policist, tja pa bi lahko potem prihajali občani in izražali svoje potrebe po delu policije."
Policijsti dobro opravljajo svoje delo
Ob koncu kratkega pogovora je Borut Likar še dejal: "Želim si, da bi se tudi v prihodnje večalo zaupanje v policijo. Hkrati se obema uprava zahvaljujem za doslej opravljeno delo. Poudariti moram, da policisti zelo dobro opravljajo svoje delo in zadovoljujejo zahtevam in potrebam, ki jih dobivajo iz Ljubljane."
■ S. Vovk
~ I ZDOMA	^
osoMosr slam mi
Glasujem za:_■_,_
Utemeljitev:_,_
Ime, priimek in naslov:
fe--
■ram
V Šoštanju je prijetno izzvenel večer
skupaj smo
prirajžali
V Domu kulture Šoštanj je bil v soboto, 29. novembra, prav lep večer, ki ga je pripravil odbor za folklorno dejavnost, ki uspešno deluje pri Zvezi kulturnih društev Šaleške doline in se po kvaliteti ter številu prireditev uvršča nedvomno takoj
za glasbeno dejavnost
Koleda iz Velenja, Vandrovčki iz Šoštanja ter Oljka iz Šmart-nega ob Paki so nadvse razveselili in navdušili gledalce v dvorani. Škoda je le, da so ta sobotni večer Šoštanjčani pokazali tako malo zanimanja za srečanje odraslih kulturnih
skupin. V dvorani jih je bilo le kakšnih sedemdeset. Je pa ta lep večer segel v srce tudi predsednici tamkajšnje turistične zveze Majdi Menih, ki je ob zahvali za lep večer posebej omenila nujnost tesnejšega povezovanja kulture in turizma. Skupinam se je za nastop v imenu organizatorja zahvalila še Neva Trampuš in jim podelila pesmarico slovenskih ljudskih pesmi.
■ VIS, vos
j Izbiramo Naj osebnost leta 1997
Majda Drev se je povzpela na vrh!
I Boj bo neizprosen vse do konca, to se zdaj že vidi. Vodstvo je prevzela Majda Drev, patronažna sestra na terenu. O njej pravite, da je predana delu, ki ga opravlja, da je velik človekoljub, pripravljena pomagati ljudem tudi takrat, ko ni v službi, menda pa peče tudi super pecivo, česar do zdaj nismo vedeli. Na 2. mestu je po osmem krogu Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje. Zanj je eden od tistih, ki so mu namenili glas, preprosto zapisal, da mu verjame, drugi, daje super, tretji, daje postaven, pa še lep nasmešek, da ima. 3. je Emil Meh, naj oče in naj prijatelj, zdaj pa beremo, daje tudi najboljši zet, da je delaven, pripravljen pomagati, pa še prisrčen. 4. Ivan Vrhnjak plavalec, ker je vztrajen in, ker je lahko zgled mladim in 5. Jože Vehovar, župnik, ki ima za vsakogar pripravljeno prijazno besedo. Do konca je še nekaj krogov in možna so še presenečenja. Kupončke, izrezane iz Našega časa, nam pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje. Nagrajenec Name:
Martina Oštir, Vinska Gora 43,3320 Velenje. Oglasite se v tajništvu Name, nagrada vas pričakuje.
Nagrade za sodelujoče ob koncu akcije
Obljubili smo vam, da bomo ob koncu akcije Izbiramo naj osebnost leta 1997, med tiste, ki sodelujete s svojimi predlogi in pošiljate kupone, ob rednih tedenskih nagradah, ki jih podeljuje Nama, izžrebali še nekaj drugih nagrad. Kakšne in kdo jih prispeva? Glin IPP Nazarje: strešno okno.
IUV Proizvodna enota Šoštanj: usnje za jakno in 4 kompleti usnjenih denarnic.
HTZ, Higiena, tehnika, zaščita Velenje usnjena poslovna moška torba, nahrbtnik izdelan iz nepremočljivega materiala in torba za avtomobilski pribor. Modna konfekcija Elkroj Mozirje: moške hlače, ženske hlače, dekliške hlače in fantovske hlače. Naš čas, d.o.o.: Almanah občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, letnik 1998, sedemkrat po 1 izvod. Nama pa bo nagradila tudi naj osebnost.
Proslavili 220-letnico šole
Delovni obiski vodstva slovenske policije
ŠOŠTANJ, 27. novembra -
Dvorana doma kulture v Šoštanju je bila minuli četrtek polna do zadnjega kotička. Obeležili so visok jubilej, 220-letnico šole. Učenci osnovne šole Biba Roeck, ti praznujejo 110-letnico šole, so pripravili prisrčen program, skozi katerega so se sprehodili sko-
pomen in smisel šole za vsak narod in posebej poudaril, kako ga veseli, da tako visok jubilej praznujejo prav v Šoštanju. Čestitke ob obletnici so na šolo naslovili tudi mnogi drugi, med njimi nekdanji učenci te šole.
■ mkp
zi vsa zanimiva obdobja šole. Zbrane sta nagovorila Anton Skornšek, predsednik sveta občine Šoštanj in ravnateljica osnovne šole Biba Roeck Vida
Rudnik, župan Šoštanja dr. Bogdan Menih, ki se slovesnosti ni mogel udeležiti, pa je udeležencem proslave poslal pismo, v katerem je podčrtal