T
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto.. . $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
| The only Slovenian dai^" in the United States
Issued every day except Sundays and Holidays:«
tkijsfon pibakn*; 4687 ook tlawpt. butted as gecond-Cl«i Matty, September 21, 1*03, »t the Port Office »t New York, v. y* ante the Act of Congresi of March 3, 187». telefon fib akne: 4687 portland*,
NO.88. — ŠTEV. 88.
__I
NEW YORK, THURSDAY, APRIL lfc 1915. — ČETRTEK, 15. APRILA 1915.
VOLUME XXTTI, LETNIK XXIII,
BITKA V KARPATIH BO ODLOČILNA ZA SEDANJO VOJNO.
NA KRATKI FRONTI JE KONCENTRIRANIH 4,000.000 MOŽ. - RUSKA IN AVSTRIJSKA POROČILA SI ZELO NASPROTUJEJO.
AVSTRIJCI SO BAJE VRGLI RUSE NEKOLIKO NAZAJ. V BOJIH STA SE POSEBNO ODLIKOVALA DVA OGRSKA POLKA. POLOŽAJ OB VZHODNO-PB USKI MEJI NEIZPREMENJEN. OBSTRELJEVANJE OSO VEČA. POROČILO O VELIKIH RUSKIH IZGUBAH. ZOPETNO OB-JkRELJEVANJE DARDANEL. SEJA TURŠKEGA VOJNEGA SVETA. GOLTZ JE SVETOVAL AVSTRIJI, DA BI ZOPET POSLALA SVOJE VOJAŠTVO V SRBUO. TURŠKA NE ZAUPA VELIKO BOLGARSKI. SPOPAD V MEZOPOTAMIJI.
Ruska poročila.
Petrograd, Rusija. 14. aprila.
Avstrijske in nemške čete. ki so zasedle nekaj vrhov v Karpatih, ustavljajo rusko prodiranje na fronti med Bartfehlom in Stri-jem. Fronta je dolga 150 milj. Napadi se tako hitro vrste drug za drugim, da se zdi. kot da bi bili Rusi in Avstrijci obenem v ofenzivi. Obe stranki imata velikanske izgube, v splošnem je pa položaj še vedno neizpremenjen. Mesto 1'žok se nahaja še vedno v sovražniških rokah, toda mi smo zasedli skoraj vse višine v okolici in se pripravljamo ua splošen napad.
Del avstrijske armade, ki se nahaja v Bukovini, si na vse načine prizadeva proti ret i v smeri proti Kotinii v rusko ozemlje, kar se mu pa najbrže ne bo posrečilo. Ob vzhodno-prnski meji vla-mir, samo pri Mariampoln se vršen manjši spopadi. Nemci so črto med Muriampolom in Suval ki dobro utrdili.
Obstreljevanje O so veča.
Petrograd, Rusija. 14. aprila. Neniška artilerija neprestano obstreljuje trdnjavo Osovee. Skoda ki jo povzročajo nemške k rog! je, iiL velika.
Boji pri Užoku.
PetrogTad, Rusija. 14. aprila. Danes je bila izdana sledeča ofiei-jelna izjava: — Pri l*žok prelazu v Karpatih se še vedno vrše iz-vanredno vroči boji. V noči od ltt na 14. april smo mi prav dobro napredovali in smo južno od Bukovca odbiti vse sovražuiškc napade. I jeli smo tisoč Avstrij-eev in zaplenili dve strojni pu ški. Na višinah južno od Kočijo v ke. je sovražnik že večkrat poskušal stopiti v ofenzivo pa se mu jt načrt vedno izjalovil.
Boji pri Mezoelaborczi.
Lvov, Galicija. 14. aprila. — Rusko vojaštvo je od strani na-nadlo avstrijske čete. ki so se na-Bjale v dobrih postojankah pri H>zoelaborezi. Po dvanaj»turuem wu so si* morali Avstrijci umak-^Pi. Pozneje je napadel sovražnik Hiške pozirije pri Rostoki. pa ni ■česar opravil. Levemu krilu te Hvražne armade poveljuje av-Hrijski uattvojvoda Josip Fcrdi-
m
Reka P rut okužena.
K Petrograd, Rusija. 14. apriia. Htumunski sanitetni zbor je prečkal vodo reke Prut ter dognal. Ila je okužena in da vsebuje ba-leile, ki razširjajo kolero.
I Avstrijska in nemška poročila.
Dunaj, Avstrija, 14. aprila. — ■luska ofenziva, ki je bila v prvi knsti naperjena proti 1'žok prelazu. je zlomljena, in sovražnik se ■e začel na celi črti umikati. Do-fclcr Rusi ne zavzamejo tega pre-■aza, ne morejo razviti svoje boj-|ne črte. in dokler se to ne zgrni i. Ini o ruski invaziji v Ogrsko niži-Ino nobenega govora. I Severozapadno od Užok prela-isa so bil. Rusi zadnje dni teško [poraženi. Izmed avstrijskih pol-Ikov sta se najbolj odlikovala ma-[diarska infanterijska polka št. 19. [in 2S.
I radno poročilo se glasi: — Ittpioien položaj v Karpatih je ne-rizpremenjea. — Ob celi fronti se vrše izključno le artilerijski apo-Ipadi. Severno od Užok prelaza
sta se najbolj odlikovala madžarska polka št v. in
V južnem delu (Jalicije in Hu-kovine vlada mir.
Velike ruske izgube. Berlin, Nemčija, 14. aprila. — Od začetka vojne pa dosedaj so izgubili Rusi G1.60S častnikov. Samo v Karpatih je baje padlo petstotisoe ruskih vojakov.
Največja bitka v sedanji vojni.
Berlin, Nemčija. 14. aprila. — Nobena bitka sedanje vojne se ne
Rusija in ostali zavezniki.
Berlin, Nemčija. 14. aprila. — Za Ruse je v prvi vrsti dobro to, ker stoje zavezniki na zapadnem bojišču v ofenzivi, vsled česar ne more poslati Nemčija nobenih o-jačenj na vzhodno bojišče. Rusi sieer še vedno prodirajo toda pomisliti je treba, da vsako ped zemlje. katero si priborijo, silno drago plačajo. Za Avstgjce je velik«* važnosti to. do se nahajajo one višine, preko katerih vodi železnica, v njihovih rokah.
Vojna ladija se je potopila v desetih minutah. Malta (otok v Sredozemskem morju), 14. aprila. — Neki vojni poročevalec, ki je na lastne oči videl, kako so se potopile tri zavezniške bojne Indije, naznanja: — Franevoska bojna ladija * Boit-vet" se je potopila po preteku de-setih minut. Ko se je umaknila z bojne črte. je šinil iz nje visok steber plamena, nakar je takoj izginila v morju. Poveljnik angleške bojne lad i je "Inflexible". Verner. je bil strašno ranjen. Granata mu je odtrgala roko in ga zelo poškodovala na telesu. Še u-mirajoč je kadil cigareto.
Turško prodiranje v Perziji.
Teheran, Perzija, 14. aprila. — Turki -.o zasedli Kasriširan. sedaj pa prodirajo proti Kermans-baji. Mali perzijski oddelki se u-mikajo proti Kamadanu.
potrebnim in da se i^obro utrdi Cataldžo črto.
£ksplozija. Petrograd, Rusija. 14. aprila. V Volkhovi, predmestju Petrogra-da. v nekem skrivnem žganjeku-hu je eksplodiral kotel. Mrtvih je bilo 15 oseb. veliko več pa ranjenih. Požar, ki je sledil eksploziji, je uničil tudi nekaj bližnjih poslopij.
Generalna stavka v Italiji.
Milan Italija, 14. aprila. — Pri
da primerjati z bitko v Karpatih.jJiodeljskih demonstracijah je po-Na fronti, ki obsega tretjino kar-patskega pogorja je več kot štiri milijone avstrijskih, nemških in ruskih vojakov. Sedaj se še jne more prav nič ugibati, kdaj bo bitka končana in kako se bo končala. Ve se le to, da bodo boji v Karpatih odločilni za vso sedanjo vojno.
licija ustrelila nekega demonstranta. vsled česar so delavske organizacije sklenile proglasiti generalno stavko. Stavka se začne jutri.
Delavci vseh tukajšnjih tovarn in uslužbeuei cestne železnice, so sklenili, da se pridružijo stavku-j oči m.
Genova, Italija. 14. aprila. — Jutri bodo zastavkali vsi pristaniški delavci. Organizatorji so prepričani, da se bo generalna stavka razširila po celi Italiji.
Nemško ofenzivno prodiranje na Rusko Poljskem.
Berlin, Nemčija. 14. aprila. — V severnih okrajih ob vzhodno pruski meji se vrše manjši spopadi. ki nimajo nikakega vpliva na splošni položaj. Bolj pomembna je situacija v okolici Mariampola.
—	Nemci so začeli ob reki Nareov na več mestih z ofenzivo. — Z naskokom so zavzeli mesti Ska-ranka in Skava. 15 milj severno od Ostrolenke.
Izpred Dardanel.
Carigrad, Turčija. 14. aprila.
—	Generalni štab turške armade izjavlja : Nekaj sovražnih patrol-nih ladij je obstreljevalo utrdbe ob vhodu v Dardanele. Naša artilerija je takoj otvorila ogenj in težko poškodovala dve angleški bojni ladij t.
Boji v Mezopotamiji.
London, Anglija. 14. aprila. — Iz zanesljivega vira je znano, da se je bila pri Kurni. Ahwazu in Shaibi zelo vroča bitka med Angleži in Turki. Turško armado je tvorilo 11.000 rednih vojakov in 12.000 Kurdov. Sovražnika smo pognali nazaj in vjeli 800 mož. Na naši strani je padlo samo 92 vojakov.
Izjava Goltz paše.
Pariz, Francija. 14. aprila. — "Temps'" poroča: — Pod predsedstvom velikega vezirja princa Saida Ilalema se je vršil v Carigradu velik vojni svet. pri katerem so diplomati ukrepali, na kak način bi se dalo zaveznike prepoditi izpred Dardanel. Nemški feld-maršal Goltz, generalni inštruktor turške armade, je izjavil, da bo dala Nemčija Turčiji v naj krajšem času precejšnje posojilo. Ko je bil v Berlinu, je svetoval vojaškim oblastim, da naj se vpri-zori druga invazija v Srbijo, pa ni dobil povoljnega odgovora.
Veliki vezir in Talaat bej sta vprašala generala Liinana pl. San dersa. kakšne garancije ima Turčija, da bi ne bila v slučaju uspeha zavezniškega brodovja napadena od Bolgarske. Sanders je odvrnil. da stoje balkanske države pod vplivom Nemčije in da se je posebno zadnji čas pokazalo, da je Bolgarska velika prijateljica Nemčije. Vseeno je pa potrebno, da se opremi Drinopolje z vsem
Potop parnika "Falaba".
Berlin, Nemčija. 14. aprila. — Potop angleškega parnika "Falaba" od strani nekega nemškega podmorskega čolna se slika v u-radnem poročilu na sledeči način: "Po sprejemu signala: "Ustavite ali streljam!"* je vozil paruik naprej ter spuščal raketne signale. Po tričetrturnem lovu ga je podmorski čoln vendar dohitel, a ni takoj oddal torpeda, temveč signaliziral. da ima parnik deset minut časa za izkrcanje moštva in potnkov. Moštvo je hitro skočilo v čolne, a ni hotelo dosti pomagati potnikom, ki so bili padli v vodo. Podmorski čoln je pustil poteči celih 23 minut, predno je izstrelil torpedo. To pa je storil šele potem, ko je bilo opaziti na krovu le se kapitana."
Z zapadnih bojišč. Nadaljevanje bojev.
Glasom nemških poročil so vpri zorili Francozi brezuspešne naskoke pri Ber-au-Bac.
ODBITI NASKOKI.
P o z o b!
Dobili smo še par sto "PRA-TDC". Kdor jo ieli dobiti, naj pošlje 12 oentov.
8LOVEHIC PUBLISHING CO. 83 Cortlaadt 8t, New York Ctty.
Med Essey in Flirey je prišlo do ostrih bojev iz neposredne bližine. Boji v Vogezih.
Berlin, Nemčija. 14. aprila. -Vrhovno armadno vodstvo je izdalo danes sledeče poročilo: "Na zapadnem vojnem pozorišču so poskusili Francozi tekom noči prodreti pri Berv-au-Bac. vendar pa se je njih poskus izjalovil. Severozapadno od Verduna so uporabili Francozi proti našim črtam eno mino. ki je razvijala pri eksploziji strupene pline.
Med rekama Maas in Mosel se nadaljuje /. hoji. Tekom nekega ostrega naskoka ua našo črto med Maizerey-Mareheville so prodrli Francozi naše pozicije na nekem majhnem delu pri Marcheville, a se jih je takoj zopet prepodilo potom vprizorjenega protinaskoka. Na ostalih delih fronte so se izjalovili vsi naskoki, katere so vprizorili Francozi.
Med t'ombres in St. Mihiel so se vršili le artilerijski boji. V gozdu pri Ailly se je odbilo tri francoske naskoke, potem ko so Francozi brezuspešno poskušali pod-minirat: naše pozicije.
Neki naskok na obeh straneh deželne ceste med Essev in Flirey se je zapadno od ceste izjalovil dočiin so se razvili iztočilo boji iz neposredne bližine, v katerih so bile naše eetc zmagovite.
V	gozdu Le Pretre se niso vršili nikaki boji. V Vogezih se je izjalovil neki francoski naskok na pozicijo južnozapadno od Metze-ral.
Zeppelin je vrgel bombe na aerodrom.
Pariz, Francija. 14. aprila. — V današnjem popoldanskem u-radnem poročilu se glasi, da vlada ob celi fronti mir.
Neki nemški Zeppelin je vrgel tri bombe na Bailleul. v bližini belgijske meje. Njegov cilj je bila francoska zrakoplovna postaja. ki pa je ostala nepoškodovana. Trije civilisti so bili ubiti.
Dva nemška aeroplana sta se morala v notranjosti francoskih črt spustiti na tia in avijatike seje prijelo. Neki tretji nemški ae-roplan je bil izstreljen iz zraka v bližini Verduna. Avijatik je bil ranjen.
V	nekem drugem ofieijelnein poročilu se dementira vest. da so katedrale v Parizu in Troves ter javna poslopja ter muzeji opremljeni z žarkometi. brezžičnimi brzojavnimi postajami ter brzo-strelnimi topovi. Vse to so baje izvedeli Nemci od francoskih vojnih jetnikov.
Poročila o bitki pri Neuve Cha-pelle.
London, Anglija. 14. aprila. —-Današnji listi namigujejo, da je bil angleški artilerijski ogenj v veliki meri sam kriv velikih izgub Angležev pri Neuve Chapel-le. Izvaja se. da je dobila angleška artilerija povelje, naj koncentrira ogenj na gotove točke. Vsled pokvarjenega telefona in goste megle pa se je zgodilo, da je streljala artilerija še naprej ko so se že nahajale angleške čete na dotič-nih mestih.
Na ta način je streljala angleška artilerija na svoje lastne ljudi.
Danes je dospelo daljše poročilo angleškega vrhovnega poveljnika Frencha o bojih katerih so se vdeležile angleške čete. V poročilu se glasi, da je nastala po bitki pri Neuve Chapelle "precejšna zamuda". Infanterija je bila radi ostrih naskokov nekoliko desorganizirana. French pravi, da bi ta zamuda ne nastala, ako bi se boljše izvedlo povelja komandanta prve armade.
V	bqjih pri Neuve Chapelle so izgubili Angleži nekako 13.000 j mož mrtvih, ranjenih in pogre-
Japonci izkrcali čete v
Glasom poročil iz Los Angeles, C al. so izkrcali Japonci 4000 mornariških vojakov v Turtle Bay.
5 BOJNIH LADU.
Turtle Bay leži 409 milj od San Diego, Cal. Vznemirjenje radi tega koraka Japoncev.
Los Angeles, t al.. 14. aprila. — Poročevalec * Los Angeles Times", katerega se je pred n<»kaj časa poslalo s posebno misijo v Mehiko. je poslal svojemu listu vest. da so se izkrcale v mehiški Nižji Cal if orni j i številne japonske čete. V poročilu se glasi: "4000 japonskih mornariških vojakov, katere varuje pet japonskih bojnih ladij in šest premogovnih in provijantnih. je zasedlo Turtle Bay. Nižja < alifornija. 409 milj od San Diego. ('al. Jaz sam sem jili videl tam.
Ob morskem bregu je postavljeno taborišče in na kopno se prevaža velike zaloge municije.
Turtle Bay nudi prostora za polovico japonskega brodovja in danes bi bilo za kako ameriško bojno ladijo težko priti v zaliv. Edini izgovor. katerega imajo Japonci za zasedenje zaliva, je navzočnost japonske križarke "Asa m a *. ki je nasedla v bližini zaliva na skale. Poleg " A same" sem zapazil japonske križarke " Izum o "Tokioba" in ''Chito-se". nadalje dve angleški premogovni ladij i in tri japonske.
Dokler sem bil tam. nisem zapazil nobenega rešilnega dela pri križarki "Asama". — Kapitan Whitelaw čolna *'Greenwood*'mi je povedal, da bi se lahko splovi-lo križarko v par urah. da pa Ja-ponei dosedaj niso pričeli z reševalnim delom.
Tekom zadnjega dneva svojega bivanja sem vzel majhno kamero ter veslal v čolnu proti zasidra iiim bojnim ladijam. Ko sem napravil par slik. se je približal mojemu čolnu motorni čoln. kateremu je poveljeval poročnik Tomo-sada s križarke "Izmno". Ta me je aretiral ter prevedel v glavni šotor taborišča, kjer mi je izjavil, da je nevarno veslati po zalivu in da Japonci ne žele, da bi se fotografijo njih bojne ladije.
Nato lin' je izpustil ter izjavil, da bo stalo celo japonsko brodov-je toliko časa v pristanišču, dokler ne pride z Japonskega transport velikih vijakov, s katerimi se bo dvignilo 41 Asamo".
Poročnik je tudi rekel, da se nahajajo v bližini nemške bojne ladije iu da morajo biti Japonci zelo oprezni .
Ob bregu sem tudi zapazil majhno postajo za brezžično brzojav-Ijenje.
Malo predno sem odšel iz Los Angeles sem izvedel od ribičev in japonskih mornarjev, ki znajo nekoliko španski, da se bo z "Asa-me" izkrcalo velike topove. Ribiči l»i» niso vedeli, če se jih bo montiralo na bregu.
Koncentracija čet.
Turki koncentrirajo na polotoku Galipolis močno armado. Iz Carigrada in okolice so prepeljali vse težke topove na polotok. Turški armadi je prideljenih tudi več nemških zrakoploveev, ki vrše poizvedovalno službo.
Zeppelin nad Anglijo. jTrinajst mrtvih. Odločitev o prohibiciji.
Nemški napad s Zeppelinom je bil namenjen dvema mestoma v provinci Northumberland.
BOMBE ZA NEWCASTLE.
To važno industrijsko in premogovno mesto je tvorilo baje glavni predmet napada.

POZOE!


r*.
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker smo lansko leto tiskali tri-tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, ce nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenic Publishing Con >82 Cortlandt 9L, Vfw York City.
London, Anglija. 14. aprila. — Neka nemška Zeppelin zračna križarka je vprizorila danes zve-čer napad na mesta v Northumberland. Anglija. Osem bomb se je vrglo na Newcastle on Tvne iu lily t h. katero mesto leži osem milj severoiztočno od Newcastle. Nadalje posameznosti niso še znane.
Newcastle leži osem milj od izliva reke Tvne v Severno morje. Mesto je središče velike ladjedel-ske industrije ter se raztezajo tozadevne naprave deset milj ob reki. Posebno izza izbruha vojne se gradi tukaj bojne ladije z mrzlično naglico. Newcastle je tudi eden glavnih prostorov za nakladanje premoga. Mesto šteje kakih 225.000 prebivalcev.
Poročilo o napadu je vzbudilo v Londonu veliko razburjenje ker se je dosedaj smatralo za smešna vsa poročila, da se pripravlja nemško zračno brodovje ua napad na angleška mesta. Po celi Angliji seje govorilo le v porogljivem tonu o nevarnosti od strani nemških Zeppelinov in to kljub napa« lom. katere so vprizorili Zep-pelini v januarju na Yarmouth.
V celoti je Zeppelin najbrž napadel kakih 6 mest. Zračna križarka je prišla v zaščiti teme s Severnega morja ter so jo žarkometi prepozno zapazili. Predno se je moglo posvariti prebivalce, so že padle bombe.
Dosedaj se še ne ve, koliko škode so napravile bombe. Newcastle je bilo prvo mesto, katero se je napadlo. Od tam je poletela križarka v smeri preko Blyth. Tyne. Walls End. Restonburn. Cram-lington. in preko drugih manjših krajev.
Ofieijelno se poroča, da ni bil nihče ubit. Kljub ostremu ognju, katerega se je namerilo proti zra«'-ui križarki iz topov, postavljenih na glavnih poslopjih in z bojnih ladij, zasidranih v Tvne. je zračna križarka najbrž nepoškodovana ušla.
Vprašanje prohibicije v Angliji.
London, Anglija. 14. aprila. — Angleški kabinet noče započeti z nobeno akcijo, da prepove prodajo opojnih pijač. Po več konferen-eah. na katerih se je obravnavalo o tem vprašanju narodu samemu potom njegovih izvoljenih zastopnikov v parlamentu. Tozadevno iz-potom njega izvoljenih zastopnikov v parlementu. Tozadevno izjavo je dal danes ministrski predsednik As<|uith. Ko se je danes popoldne parlament sestal, je izjavil ministrski predsednik na tozadevno vprašanje, da je prišlo ministrstvo do spoznanja, da je poslanska zbornica, ne pa vlada poklicana, da odloči o vprašanju, ki je naravnost življenskega pomena za angleški narod.
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večerniee, 68. zvezek; 6. Duhovni boj (molitvenik), naj nam dopošlje
1 DOLAR, "mm Knjig« odpošljemo, ali po polti, ali ekspresom.
Slov. Publishing Go.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. PB2AVAH, ___
Pri koliziji na križišču je bilo v Detroit, Mich, ubitih 13 oseb, 25 pa težko poškodovanih.
Detroit, Mich., 14. aprila. — Trije niožki in deset žensk je bilo danes popoldne po 5. uri ubitih in 2-"» drugih je bilo več ali manj poškodovanih, ko je neki tovorni
lak Detroit. Toledo & Jronton železnice zadel na West Jefferson in Dearborn Aves. v karo Fort St. cestne železnice. Pet ra-njenih bo vsled dobljenih poškodb komaj preživelo noč.
Karo cestne železnice je baje vodil neki nanovo nastavljeni motorman. Stala je par trenutkov na križišču, dočim je sprevodnik opazoval progo. Ko se je prvi voz tovornega vlaka približal križišču, je spravil motorman karo v tek. Prišle je tovornemu vlaku naravnost na pot. Motorman. ki je zapazil nevarnost, ni inogel več zmanjšati hitrosti kare. Istotako pa tudi ni mogel pospe-šti vožnje. Vsled tega je nastala kolizija ter je potiskal tovorni vlak karo kakih 200 črevljev pred seboj naprej. Koneeno se je kara preobrnila in ob progi le ležal kup razvalin, pod katerimi so se nahajala razmesarjena človeška trupla.
V kari se je nahajalo 41 oseb ter je bilo neglede na mrtve komaj najti enega, ki je bil ušel nepoškodovan. Ta nezgoda je najhujša. kar s«» jih je kedaj pripetilo v tem mestu.
Gromenje topov.
London, Anglija. 14. aprila. —-Neki dopisnik je sporočil iz Sofije. da so začeli zavezniki znova obstreljevati Dardanelske utrdbe. Napad je dosegel svoj višek ob petih popoldne. Obstreljevanje je bilo tako silno, da se je slišalo gromenje topov na daljavo 40 milj.
Neka brzojavka z otoka Tene-dos se glasi: Angleška križarka "Nenenl" je plula s polno paro mimo utrdb ob vhodu in prodrla deset milj severno-v ožino. Sledila ji je bojna ladija "London", Vsem se čudno dozdeva, da Turki teh dveh bojnih ladij niso obstreljevali.
Proces proti vohunu Kuepferle.
London, Anglija, 14. aprila. —» Spijonažni proces proti naturali-ziranemu Amerikaneu Antonu Kuepferle se bo vršil šele koncem tega meseca, vendar pa ni še določen datum pričetka obravnave.
Nižje za denarje v staro domovino.
Poifljamo denar na Kranjske^ Štajersko, Primorsko, Koroško« Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O* grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih trelf mesecev smo se da dobrega pre* pričali, da pride denar tudi so« daj sigurno v roke naslovnikova
Vojakom se ne more sedaj de-* aar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, iit nam skoraj vsako pošiljatev z* vojake c. kr. postni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Dcfc mestie Postal Money Order'J, ter priložite natančni Vaš naslov, in one oeebe, kateri se ima izpl4« Sati.
s. 10. 15. 20. 25. 30. 35. 40. 45. 60. 55. 60 65 70 75 80 85 90. 100 110
.90 1.75 2.60 3.40 4.25 5.05 5 90 6.70 7.55
8	25 ».10
9	90 10.75 11.55 12 40 13.20 14 05 14.85 16 50 18 15
Vlili
K
120 .... 130*m»
140____
150____
1C0.... 170.... 180...» 190.... 200....
250__
300..W
350____
400.... «0™ 500..»« 600,... 700.... BOO.... »00.... 1000____
9
19.80 21.45 23.10 24.75 26 40 28.05 29.70 31 35 83.00 41.25 49.50 57.75 66.00 74.25 82.6f 99 00 115.60 132.00 148.50 163.00
■al rajski

7*

v
GLAS NARODA"
H
Daily.)
JauaJ and published by the
ttovwiic Publishing Co.
(a corporation.) rKANK SAKSER, PrwideaL * LOUIS BENEDIK, Treasurer. *
Flnoe of Beninese of the corporation »od
•ddrcMti of *bove officers : m Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
I* eelo leto eel ja list sa Ameriko in
Canada........................$3.00
- pot leta....................... 1.60
" lato Ea matto Hew York........4.00
pwl let* ca mesto New York ... 2.00
** Evnju u vm i«to...........4.50
" " pol leta............. 2.55
"četrti eta............
"OLA3 NARODA" izhaja vsak dan liviemii nedelj in praznikov.
•■GLAS NARODA"
("Voice of the People") leensd every day except Sunday« and Holiday*. Subscription yearly 13.00.
broa podpisa in oeobooeti se ne priob kujejo.	—
Deuns naj ae b'a^ovoii pošiljati po — Money Order.
Prt spremembi kraj« naročnikov pro-aimo. da se nam tudi prejinj« M*alUde naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
C psom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
( rUmdt Se, New York City.
4687 Cortland t
i n
Streznenje.
m
fa*
t«-r rir
Noh«'M«*fra dvomu ni, tla so presoja »lanrsi v evropskih državah, zapletenih v vojno, jmloža.i že dosti drugai«, veliko mirnejše kot pa >«• j«» to shodilo v prvih mesecih velikega svetovnega boja. Danes se že pričenja u videvat i, da je pričakovana zmaga komaj vrjet-na ti r da j1 treba v najboljšem hlučaju računati na kompromis, na takozvani jrnili mir.
To velja seveda za obe stranki. Zavezniki skušajo sicer pokazati se junake ter govore, da je nJih čas pravzaprav šele prišel in da raditega od njihove strani niti misliti ni na mirovna pogajanja. 1-totako pa zatrjujejo Neme i, da '' prišel čas za taka kratko-ja. Ako >e pa gleda za kulise zna eitati med vrstami cenzurnih člankov ter premišljenih •rov«»rov. se vidi, tla se ne jrre za ni. e>ar drugega kot za prikrivanja.
Kakor znano, je bil na nemški strani eden največjih kričaeev Maksimilijan Harden, ki je v svojem tedniku "Zukunft" strašno t robe n tal na vojno trompeto. To pa ne le izza preteklega avgusta, temveč že leta in leta. ker se je zdela temu junaku peresa nemška zunanja politika prrmlačna in ma o primerna tradicijam mojstra Bismareka.
Raditega je smatrati kot precej važno znamenja časa. da je pričel Harden ubirati milejše strune ter svariti pred prevelikimi upi. Kakor bomo videli |K>zneje. gre Harden celo dalje. On izjav-!j j. da bodo izsilili zavezniki u-bod v I>ardane!e ter zagotovo pojma I i Turke iz Evrope. Konečno prsi vi celo, da je Rusija upravičena do prostega dohoda k morju
Ter le obžaluje. **da bo pripadla slava odrešitve zopet Angležem.*"
V njegovem tozadevnem članku se *rlasi: "Rusija mora imeti ledu prosto morj** .Pravit-o do ključa k južno-iztočnim vratom je že Hisinarvk priznal Rusiji. Po površini največja država na svetu ne more biti \>ako leto po cele m«*-seee brez vsakega pristanišča."
Nato izjavlja Harden da ima Rumunsa* ulične interese kot Rusija. namreč v vprašanju prostega pristanišča, ter povdarja. da ne more ostati Italija vspričo teb velikih in važnih dogodkov ravnodušna. Z o žirom na angleško-rusko morsko hegemonijo, katero slika Nemčija Italiji na zid. pravi Harden: "Vpitje glede bodočih grozot angleško-ruske morske hegemonije je brez vsakega pomena. Preživele misli naj trohne v grobu."
S tem pa pričenja pripravljati Harden svoje čitatelje na zmago zaveznikov nad Turki. 44 Ako se zaveznikom sedaj posreči napad, bo ohranjenje evropske Turčije mogoče le na razvalinah moči zaveznikov, toraj po triumfalni zmagi nemškega orožja."
Je-Ii pa ta triumfalna zmaga odgovarja
janji: "Britanija, Rusija, Francija : Predno se vklonijo take velesile, v kojiL oblasti se nahaja najmanj šeststo milijonov ljudi, glavo pod jarem zmagalea, poskušajo preje vse. kar je v njih moči. Rusija bi dala južno Besarabijo, pravice v Mandžuriji in Mongoliji; Francija bi odstopila Korziko. Tonking in v najhujšem slučaju tudi Tunis, ako bi se moglo za to ceno dobiti pomoč Italije, Ru-munske in Japonske. General Pau je baje rekel v Atenah, Sofiji in Bukarešti: "Ko se staja sneg, ne bo več svetil na evropskem ob-nebju krvavi polumesee. In šele potem bo zazoril nam trem. ločenim dosedaj z velikimi razdaljami, dan, ki nam bo dovoljeval skupno akcijo. Uravnajte torej, narodi in kralji, svojo voljo na dejanje ali odrekanje, dokler se ne pojavi nastajajoče pred vašimi očmi ter ne mislite, tla bo padla odločitev na severoiztoku, nekje na Poljskem."
K temu dostavlja Harden: *Pro-rokovanja so blaznost, dolžnost pa je biti pripravljenim na dolgotrajno vojno in to z vso dušo."
Iz junaške fanfare je nastala skoro elegija. Ravno raditega pa morajo delavci vseh dežel tem glasneje dvigniti klie : Mir in sicer za vsako ceno!
Dopisi,
Brooklyn, N. Y. — Vsi newyor ški Slovenci se vljudno vabijo na veliko zabavo, katero priredi Slov Dekl. Društvo v korist slov. cerkvene občine v Greater New Yorku dne 18. aprila 1915 ob 6. uri popol. v cerkveni dvorani Sv. Družim 21 X assau Ave.. Greenpoint. Brooklyn. X. Y. Vapored: 1. petje "Domovine. 2. Tamburanje "Slovenka". 3. petje "Domovine". 4. Ljubezen Marijinega otroka, igra v treh dejanjih. 5. Pogo Iba, burka s petjem v dveh dejanjih. — Po gri prosta zabava in ples. Vstop ni na: I. in II. sedež 50c., II. do V. 35c., ostali po 25c. Izžreban bode tudi cekin za K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Opomba. Ta zabava je v korist cerkvene slovenske občine v velikem Xe\v Yorku. Že nad dve leti Vas ni nihče nadlegoval za kake prispevke za cerkev in vendar je bilo poskrbljeno. tla se je mogla služba božja vršiti in tla ste imeli spovednika, katerega ste razumeli. Sicer ni bilo to vse tako poskrbljeno, kakor bi si morda želeli. Vendar pa upamo, da bo v nekoliko tednih mogoče stvari stalno urediti. Tedaj bomo dali popolne račune od vseh dohodkov in stroškov cerkvene občine in poskrbeli, da boste imeli stalnega duhovnega pastirja. Zato Vas prosimo, da se blagovolite te zabave udeležiti, povabiti na njo svoje prijatelje in pomagati, tla bo imela zabava dober v spe h. S spoštovanjem Rev. Fr. Kazimir. O. F. M.
New Deny, Pa. — Dosedaj smo delali tri do štiri dni v tednu, a se obrnilo na boljše, pa ne vemo. koliko časa bo to trajalo. Zaslužek je pičel in brezposelnih je tudi »losti Xa društvenem polju še precej do bro napreilujemo, pa še l»olj bi. če bi se rojaki za društva bolj za nimali. Rojakom iz sosednih naselbin kličem, naj se pridružijo našemu društvu. S«*ja s«- vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldn«* tu v Xew D» rry, Pa. — Jakob Pinoza.
Barberton, Ohio. — Prosim ,r_ urednik, da mi odstopite nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. da odgovorim jtodli os^bi. ki sliši na ime Martin, ki je dne 2. aprila v št v. 14. Gla-sil* SXP-J. sramotno napadla mene iu Vaš cenjeni list.
Xa Igu pri Ljubljani so imeli v graščini nekega osla. Kadar je kdo temu oslu soli natresel v u-šesa je pričel rigati, tla se *ra j«-•"•ulo povsod. Xekaj podobnega pa imamo tu v Barbertonu. ki začne i stota ko kričati, če mu le kdo kaj v uho natrobi. *rrize v listih na levo in tlesiio. <la se mu vse smeje. Martin se jezi na liste, ki pišejo za Slovensko Ligo in sramoti jw>-štene sinove svojejra naroda. I"-radniki in člani Lige bodejo že znali braniti svojo narodno čast in ]»oštenje. ki je več vredno kot riganje Martina Ž. iz Barbetona.
Glede moje osebe, naj javnost izve vse napake, katere skuša Martine metati na mene. Jaz se popolnoma nie ne bojim stati pred celim svetom, ker nimam masla na glavi, ne uklonim se nobeni sili, dokler vem, da sem pošten in pravičen delavec.
Ti, Martine, se veseliš in trosiš okoli, kako bodo nekateri razburjeni, ko bodo čitali tvoj, z lažmi prevlečen dopis. Povem ti le
da bi ostali tudi tvoji grehi prikriti, če bi bil molčal.
Jaz sem zastopnik Gl. Xaroda, in ti imenujše ta delavski list "pratika". S tem si najbolje "pokazal, da si duševni revež, ki sploh ne zna ceniti dobrote dobrega časopisa. Ali sem tebi še kdaj ponudil G. X. ali kak drug list. ki zastopa napredno delavsko mišljenje? Jaz sem svoje posle kot zastopnik še vedno pošteno opravil, nisem bil nikdar tako kot ti pri dr. Triglav ? Saj veš. kaj ne? Več ob priliki.
Kar se tiče dr. Triglav, so mi znan iskoro vsi člani, in vem, tla so dobri ljudje, ki nočejo pljuvati v isto skledo kot ti. Člani društva so dobri delavci, in tebi se ne bo posrečilo z lažmi, da bi naredil spor. tla bi se kregal med seboj. nakar bi ti dobiček vlekel. Zavisti in razpora ne boš delal v naši naselbini, ker si premoker za ušesi! Zakaj iažeš, da jaz skušam člane odvračati od društva? To se je porodilo v tvoji glavi, in kar se tam izleže, vse diši po neresnici in obrekovanju. Praviš, da vlačim člane od društva in jih votlim k takim društvom, kjer se moli "Confiteor" .Ali te ni sram, Martine, ker si sam član takega društva, kjer se moli očenaš, v javnosti pa pišeš, da si očitni odpadnik? Ali te ni sram. ker pripadaš društvu, zoper katerega pridigaš v javnosti? In jaz ti dokažem. da si že sam molil "očenaš pri društvu, in če dokažeš, da nisi, dobiš od mene $.">.00 nagrade, iu če ti je to društvo toliko napotil. plačaj, kar si dolžan, potem pa odstopi in pusti društvo v miru ! Le ne misli, da bo radi tebe društvo kaj trpelo, pač se bo olajšalo društvu poslovanje, ko tebe ne bo več zraven, da bi delal prepir. Rojaki v tej naselbini te poznajo kot slab denar, in kdor te sreča, se ti nasmeje in se spomni osla tam na grajščiui pri Igu! Trti iš. da dobim od vsakega člana, ki pristopi k društvu JSKJ. $1.00 nagrade. Martine, dam ti dober svet. Za vsak eent. ki sem ga dobil jaz od JSKJ. za novega člana ti plačam en cel dolar. Sedaj imaš priliko, tla se odtreseš svojih dolgov in prideš k meni po denar, jaz ti takoj plačam, kakor hitro kaj dokažeš. Xadalje pišeš, da boš bolj trdo stopil drugim na prste. Pojdi no. pojdi, revež .saj ti drugi stojijo na prstih, tla komaj dihaš, in včasih tako trdo stojiš na prstih, tla se omehčajo iu se zvrneš pod baro. Takrat ti noben "šuštar" ne more pomagati, pač pa edinole "Kolomonov žegen".
Konečno omenjaš, tla pišem jaz v dopisih "klobase". V zadnjem dopisu sem pisal o delavskih novicah v tej naselbini, tla je slab delavski položaj, ali ni to res Martine? Ali so to klobase? Xadalje sem pisal, da se bijejo Turki, Nemci in Avstrijci proti Slovanom. ali ni to res? Ali so to klobase? Pisal sem .tla je stopil Mr. Kumše v zakonski parentf Ali je to klobasa ? Pisal sem da se je ponesrečil delavec Mr. Kramar? Ali je to klobasa? Pisal sem. tla plačuje JSKJ. $1.00 na dan bolniške podpore za G mesecev, potem pa $20 na mesec še eno leto in zraven plača še *1000 smrtnine. Ali S4> to klobase? O dokaž«-š. da je Jednotina smrtnimi klobasa, dobiš od mene zopet nagrado $2.~». Da. res je. da kadar vidimo tvoj dopis v Glasilu, tla se ti cel Bar-beton siin'ja. in vsakdo pravi: Zopet je os«-! zaripral : Konečno pišeš. da so v tem m«-.stu v neki madžarski cerkvi na 1-t St. Boga * lovili"". Kdo neki ti bo to vrjel! tVrkmošter baje. da je z mošnjo Boga lovil". Ali si bil ti zraven, ali se te je Bog ustrašil, da je pobegnil pred teboj ? Beži. beži. reva. saj te š«- tropmiea ne |Mi«Ma. pa 1k»š ti i*oga lovil po l4arbeto-nu! I-e ti uajprvo ulovi svojo pamet. ki je ostala v 1'hicagi. j»azi tla boš |nršten in t men. |w<t**m šele pridi na dau in .lajaj zgb-d« drugim. Nadalje piše. da bi radi Slovenci v Barbetouu |*»stavih t-t-rkev. No, če b-.š ti za blagajnika. |»a«"- «-erkev ne Im nikdar stala! te hočejo 1 juti je imeti, jo dobi jo. In če ti rigaš ali ne. je vseeno.
Toliko za tel*-, duševna mize-rija! Če hočeš še kaj vedeti, pridi k meni. ti ustmeno povem. Govoriti znam, pisati tudi. in ne potrebujem takega advokata kot si Ti.
Nerad sicer toliko pišem, toda od sile pa je, da bi tak mladič, ki je znan kot večen dolžnik slab po obnašanju, prvi obrekljivec, imel besedo pri 44Glasilu".
Alojzij Balant.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA". NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE
Akta.
" ■'—hm •" -
Zgodovinski roman iz Neronovih čaaov.
Spisal Aleksander Dumaa.
(Nadaljevanje.)
Čim je Akta zapustila Agripi-no. je splavala proti obrežju, toda ko se mu je približala, je zagledala plamteče baklje in je čti-la krik. Ker pa ni vedela, kaj po-menja ta hrup. in ker je čutila še nekoliko moči v sebi. je sklenila stopiti na suho šele onkraj Pu-teolija. Da je ne bi kdo opazil, je sledila seiM-i. ki jo je od časa do časa metal na morje Kalijrulov most. eegar stebrov se je vsako-toliko oprijemala, tla je zopet zbrala svoje moči. Ko je bila od daljena od mosta še tristo korakov. je uzrla čelado nekega stražarja in je jela zopet plavati do obrežja, dasi je komaj dihala in sta ji roki jeli pešati. Slednjič je vendarle dosegla zaželjeno obrežje. gladko, temno in samotno, d"»-čim so odmevali iz daljave radostni vzkliki iu so se bliskale baklje v Bajah. Sicer se ji je zdelo. kakor da se vse to razblinja pred njenimi očmi. in vse obrežje, ki «ra je videla preti par hipi. je izginilo v megli, razprostirajoči se preti njo in razsvetljeni od kr-vavordečih bliskov; nekaj ji je šumelo v ušesih, ki je naraščalo vedno bolj. kakor tla bi jo spremljali morski zmaji po morju: hotela je zakričali, toda usta so se ji napolnila z votlo, in val ji je phisknil ("■<•/. glavo. Akta je spoznala. tla je izgubljena, če ne zbere vseh svojih moči. S krčevito kretnjo je zopet splavala na površje. kajti voda jo je začela že dušiti in bil je skrajni «"as, da si je navdihnila svežega zraka. Približala je bila že precej obrežju, toda kmalu so se ji zopet pojavili znaki utrujenja. zmešane in popolnoma nove misli so ji rojile po možganih. V hipu se ji je zdelo, da gre mimo nje vse, kar ji je bilo najdražje. Hkratu se ji ji-zazdelo. tla ji maha na obrežju starček in da jo kliče k sebi. do-čim ji je neka neznana sila krivila ude i?i jo hotela potegniti v glo-bočino. Xa to je v duhu videla slavnostno pojedino v vsem njenem sijaju in petje ji je udarjalo do ušesa: Xeron je sedel z liro v roki. njegovi ljubljenci so ploska !i njegovim nesramnim pesmim: vstopile so kurtizane in proizvajale svoje nečiste plese. Hotela j«-bežati, kakor je že enkrat storila, toda nogi sta ji bili povezani z cvetličnimi venci: vendar je spoznala na koncu hodnika, vodeče-jra v slavnostno dvorano, starčka, ki ji je še vedno mahal. Ta starček je imel okoli čela svetel o-broč. in obraz se mu je svetil v temi. Poklieal jo je k sebi. in ^poznala je. da bo rešena, če bi se ji le j »osrečilo prispeti do njega. Xa to so pogasnile vse luči. hrup je potihnil: čutila je. da se ]H»-irreza in je glasno zavpila. Nrk-lo ji je odgovoril, toda voda ji je zopet pljusknila čez giavo in jo pokrila kakor z mrtvaškim pr toni : ničesar ni mogla več razločevati. komaj se j«* zavedla življenja. Zdelo se je. kakor tla jo kdo odnaša v spanju in tla jo vali doli po kakem bregu, ob eegar vznožju je zadela ob kamen. Začutila j«-
t o po bolečino, kakor jo občuti o-nesveščenee: nato ni ••ut ila nič«--•wtr več; po žilah ji je pretakalo nekaj led eno mrzlega, ki ji je m-_rah» do sr.-a. na kar s«- ni zavedala ničesar več.
Ko je zojH-t odprla ««"-i. ni še zdanilo. ležala je na « brežju. zavita v do|^ plaš«"-:	nje je klečal neki moški in ji {»odpira! »lavo. ki je bita vsa uapita vode. Vpr'a J** svoj |N*gIed v onejra. k: ji je pribit*-! na |»oui««-- i« zazdelo s*- ji je. da je to obraz -»tart-ka. ki »m je biLa videla pr-j v ti*-i. ko j- an«* !j smrti razpn^ti-
t nad njo svoje jHTiiti. Bil je oni nifhki sj>oštljivi obraz, v ka-terejra je zria. tako. <ia je alejo, kakor da resničnost nadaljuje njene prejšnje sanje.
"O. moj ore!" je zainrmrala. *"j»okli«-al si me k sebi. iu prišla sem. tukaj sem — rešil si mi življenje .— Povej mi svoje ime. tla je lahko blagoslovim.
"Ime mi je Pavel."
4'In kdo si?" je nadaljevala deklica.
"Apostol Jezusa Kistusa", je odvrnil.
44Ne razumem te", je odgovorila Akta z.mehkim glasom, 44toda nič ne de, zaupam ti kakor o-eetu. Odvedi me, kamor hočeš; pripravlejna sem ti slediti.77
Starček je vatal in je stopal pred njo. .... • • -
Henrik grof Gudenus umrl.
Dedni član gosposke zbornice Henrik grof Gudenus je po daljši bolezni umrl v 76. letu.
Zaprli so v Budimpešti
več oseb .ki so vojaški upravi prodali manjvredno sukno. Samo aprent Bela Faragoje je pri Tej špekulaciji zaslužil nad 100.000 kron.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. R., Litchfield, 111. Brin je vo olje bi se reklo angleški: juniper-oil. v lekarni Vas pa bodo razumeli. če rabite latinski izraz: oleum iuniperi. — Mavriea se pra vi po nemški tier Regenbogen ali pa tudi die Iris (Iris ali lrida je bila grška boginja mavrice . lri se pravi tudi mavrični kožei očesu. Xavadno se rabi v nemškem jeziku za mavrico izraz Regenbogen.
J. R., Imperial, Pa. Povest "Zal-ko" nam ni znana. Mogoče mislil«* "Miklovo Zalo"', katero je spisal pokojni prof. Sk»-t. CV h oče t -kako povest dramatizirati, ni treba prositi nikogar za dovoljenj *. 4'Miklovo Zalo" je že dramatiziral mlati in nadarjen slovenski godbenik Unger.
Frančiška Ko nič, N. Y. Žal. da ne vemo. iz katerega okraja sta bila omenjena. Imenik ranjenih in padlih slovenskih vojakov priohču jemo po poročilih, ki jih dobimo iz starega kraja.

rfli \ A

Jkm

Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen:
Delaware...........f 1,00 galon | Iwes............65—70c. pralon
Katawba.. -----75—*Oc. galon j Kudeče..........55—COc. galon
Navedene cene veljajo za naročila od, 25 galon naprej. Pri manjših naročilih je cer.a vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zalogi imam tudi žtranja po Btarokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPI NOVEC.
Naročila se izvrše samo proti predplačilu.
L Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
I ►
U
w v
►
v w
m ^ <w
V TEM VOJNEM ČASU
■mo izdali zanimiv cenik vojnih knji* in razglednic. magičnih predmetov, spominskih žepnih no-iev, britev, vsakovrstnih knjis in še veliko važnih predmetov. Pošiljamo ga rojakom zastonj. Pišite ponj.
SLOV. KNJIGARNA, 535 Washington St_ Milwaukee. Wis.
Kad bi izvedel za naslov svojega bratranca FJRAXKA JERT. Doma je iz Kožlevea. pošta Polica pri Višnji gori na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam
nekaj važnega.
12-J4 Colo.
Mahreu
— Jacob Jcrtj Ave., Pueblo. (13-15—4)
XAZHAKILO.
Cenjenim rojakom t državah Illinois, Indiana in Wisconsin na inanjamo, da jih bo obiskal na? potnik
Ur. OTTO FIZDIK,
caterl je pooblaščem pobirati na ročnino sa "Glas Naroda" in is davati pravo veljavna potrdila U ga rojakom toplo priporočam«. Sedaj je ▼ Chicago, HL S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
PRIPOROČILO.
Skoraj iz vseli naselbin se oglašajo dopisniki, poročajo o delavskih razmerah in svetujejo to in ono. kar je potrebno za procvit in napredek naselbine. Povsod imajo razna podporna i:i politična društva, sklicujejo javne shode itd. Najbolj razveseljivo dejstvo pri tem je, da se vsi ti shodi vr>t- v lokalih rojakov, ne pa tnjcev. Rojaki po Ameriki se v polni meri zavedajo, da morajo v prvi vrsti podpirati rojaka, pot'*m šele tujca, t e je kdo v zadregi, se gotovo rajše obrne na svojega človeka kot pa na tnjea, ker mu tu-jee ne bo niti s svetom pomagal, kaj šele materialno.
(rreaternewyorška slovenska na-xelbina j - v primeri z velikanskim mestom, v katt-r« m prebivamo, zelo majhna. .Malo nas je sicer tukaj, ee nas je pa nfalo. je našt potreba, da držimo skupaj. k»T s»* tla b* v	kaj doseči.
Večkrat s»- moramo s» stati iu jh> medsebojnem posvetovanja sklepati. kako bi s*- povzdignil ugl»-d newvorskih Slovencev.
Kje pa je najboljši prostor za take sestanke f Pri tu jen ne, pa--' pa pri d«»ma<-inu. In kdo je najbolj gnan slovenski gostilničar v Greater Mew Ycrkn? Gotovo brata Vogrič, ki imata m > urejen saloon na Graham Ave. in Stagg St. v Brookljnn. Ta ria je že aph«šno znana |t«> svoji Lz-borni postrežbi. p«> izvrstni kuhinji in dobri vinski kapljieL lio-stom je na razpolago velika dvorana in moderno urejeno k*-glji-| šče. Vsak četrtek in nedeljo je v dvorani ples.
Posebno sedaj, ko so velikonoe-j ni prazniki pred v rat m i, naj se. rojaki preskrbe z izvrstnim, do-j ina sprešanim vinom. Cene vinu, kakor tudi dobremu domačemu žganju so sedaj pred Velikonočjo izvanredno nizke. Za obilni obisk se priporočava
VOGRIČ BROS., Graham Ave., Cor. Stagg St.,
Denar mečete proč!
ako ne podpirate avojega rojak«.
Pri ireai dobite
izvrstno domače vino
jfti-n po 75c. in vtt.	I
Pri odjema v«C kot 10 galon dajem past, tc i s« pOHrbuc pr!porotam tlirura tlcT<!3«'eim droitvam ob priliki kake vaae lice. tudi oalm aa svatb«.
V zalogi imam Izvrstne domače kiobaae m Ts^icovretne grocerijeko blago, katrrefi l]uci na{ strod. Počiljam denar na vte »i;anl sveta in parobrodne liutke za vec pro$rr. Zaalcpara las Uaroda", predajam ln knp j?Bm avstrijski dsnar. S ivrdlco Frank Satčer s<rm v trgovski zresi. Upravljam vse v EoUrfki poe«i spadajoče de.a, kar ms javni netar. (Ketary Fablic.)
PRANJC 1361 W. TZmi Stresi,
jUR JOvac
m.
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE
HARMONIKE
kakor tudi
K O V Č e K E
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Alois Skulj,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN, kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) H>SSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s« ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več red nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na hh HASSAN PREMUSZIH POSTAJ ali pri
THE AMEKICA.V TOBACCO CO, l*r-mlum I>ept. 490 Brenme SU New York. N. 1. (Ta ponudba osasoe HI. drrrmlira 1915.)
Slovenska Društva
po vseh Zjcdinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevdandska Amerika"
Mi izdelajeaoo »se dnatme. trgovske in privatne trsko« we- Naša tukaraa je sajUlj noderm opremljena izmed vseh airr—lriti tiakara ▼ Ameriki. Pišite in cene rake
Pri
in fcafeee
CLEVELANDSKA AMERIKA
PKVA SLOVENSKA LNLISKA TISKARNA
6119 ST. CLAili AVE. CLEVELAND, O.
a.
AA^Aa a A i|
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. tesW(jra, N. Y. p
NARODA",
WVVVWWWWWVW
C ., 1
v www www w

w
JCI
Klovcnska llQfl
mJ m m Lb®*
IZVKŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakra. predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Tajniki:
Edward Kalish. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Rudolf Tro£t. W. Central Park, New York, N. Y.
Mm Blatnik, General delivery, Seattle, Wash.
John Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo i>oslati Mr, John Jagru. Vsaka vplačana svota bode iHjtrjena 1K> blagajniku in razglašena po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število Mano v, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dau ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de-Jparju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes še nima.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
70,000 avstrijskih ujetnikov v Srbiji.
Sledeče vrstice posnemamo iz poročila, ki pa je dobil newyorški časopis "The Sun*' preko Italije. Datirano je z dne 19. marca ter opisuje razmere v Srbiji.
V Srbiji je nad 70.(XX) avstrijskih vojnih ujetnikov, častnikov in moštva ter jih je 10,000 v Nišu samem. Dasi primanjkuje v Srbiji hrane, dohivajo ujeti Avstrijci dovolj za jesti. Posebno dobro hrano dobivajo rastuiki. moštvo pa dobiva iste poreije, kakor ostali srbski vojaki, namreč, en hleb kruha in kos slanine ali sira vsak dan. včasih tudi malo fižola. Naravno se morajo avstrijski ujetniki privaditi na tako skromno hrano, toda ne more se zahtevati, da bi dobivali ujetniki več za jesti, kakor lastni vojaki.
Zdravstvene razmere so vse drugo prej, kakor pa zadovoljive in umrljivost med moštvom je velikanska. Deloma tiči vzrok tega v dejstvu. da nosijo ujetniki se vedno iste obleke, ki so jih nosili lani v av-hrustu, dočim so strgali drugi obleke v cunje ter nimajo nikakega ^»butala. Zdravnikov ni, ne zdravil, niti bolnišnic tor je skoro neizogibno, da mora vsak, ki oboli, tudi umreti. Moš vo je nastanjeno po hlevih in »upali in oni, ki ne morejo delati, prežive svoje dneve v brezdelju, dokler jih ne odreši smrt. Logar, koze in griža žanjejo bogate sadove in voz. ki ga vlečejo junci in pred katerim koraka vojak s križem, odpelje vsak dan na večer od deset do dvajset mrličev iz ujetniških taborišč na pokopališče. Do "pred kratkim je skrbela vlada za krste, toda lesa zdaj primanjkuje.
l astniki so nastanjeni v Nišu v barakah z velikim dvoriščem, kjer se morejo izprehajati. Teh je (JsO, poleg tega 50 zdravnikov, ki so bili takoj odpuščeni na besedo ter delujejo neumorno noč in dan \ bolnišnicah ter pomagajo 200 srbskim zdravnikom ter 50 zdravnikom, ki jih je poslala (trška ter drugim, ki so jih preskrbele ameri-kanske, angleške iu ruske ekspedicije Rdečega križa. Po nesreči je umrlo v enem mesecu 29 zdravnikov za kozami. Nalezli so jih od svojih bolnikov.
Okr<>g r>00 avstrijskih častnikov je bilo ranjenih, ko so bili ujeti. Vsi so okrevali ter žive zdaj mirno, skromno življenje. Dovoljeno jim je celo, da se izprehajajo po mestu, če jih spremlja kak srbski vojak z nasajenim bajonetom. Častniki so razdeljeni v skupine po njih narodnosti: 150 Ogrov. 14"» Avstrijcev. 135 Cehov, 67 Hrvatov, 7 Humuneev, 12 Poljakov. 15 Slovencev. 40 Srbov in 7 Itali-Na dan dobe po tri dinarje, ki jih porabijo za hrano. Ustanovi nekako kuhinjo, ki jo vodi glavni kuhar iz dunajske resta 1 Krantz. ki je slučajno tudi vojni ujetnik. Pomaga mu pa še t kuharjev, ki skrbe za hrano vseh.
Skoro vsi dobivajo denar od doma. Nekateri so dobili celo nove uniforme iu zimske kožuhe in častnik, ki ima nadzorstvo čez te barake. polkovnik Po po vie, ki je izgubil eno roko v drugi balkanski vojni ter spada sedaj v rezervo, pravi, da bi si ne mogel nikdar pred-itavljati, da bi se ujetniki tako sprijaznili s svojo usodo, kakor so ti.
Semtertja Avstrijci še vedno obstreljujejo Belgrad, dasi je žo več mestnih delov zapuščenih iu v razvalinah. Predno so zasedli Avstrijci mesto, je bilo tam nad 1 (K).OOO prebivalcev; zdaj jih je manj ! kakor 20.000. Nekateri, ki so bili zbežali, se vračajo nazaj, toda. ka-Mftf s" obatfdjefiaje ponovi, mnogi zopet nprežejo svoje voli. nalete svoje vozove s plahtami in posteljno opravo ter zopet odidejo.
"Dvanajsteri dnevi Avstrijcev v Bel gradu", kakor nazivljejo [ rat ko zaseden je mesta po Avstrijcih v vsej Srbiji, niso prinesli Bel-rradu ničesar posebnega. Avstrijci so našli mesto prazno in se mora priznati, da so se obnašali še precej dostojno in tekom dvanajstih lini so obesili samo enega moža.
Vojaki so v splošnem plačali, kar so vzeli ter niso ropali po tr-Jgovin;ih lil privatnih stanovanjih. Vsa škoda, ki jo je trpelo mesto, ^je bila povzroečna med obstreljevanjem, kljub temu, da polovica od tisoč in tisočih izstrelkov sploh ni eksplodirala.
Avstrijci so rabili štiri dni neprestanega artilerijskega streljanja, da so razdrli naprave za brezžično brzojavljenje na strehi univerze. Njihova artilerija je merila tako slabo, da so razrušili vsa poslopja eno miljo naokrog, predno je en slučajen strel, morda po nesreči, zadel in podrl brezžično postajo. Srbi imajo jako slabo mnenje o avstrijskih strelcih in to po pravici, kakor se je mogoče prepričati v Bel gradu.
Najznamenitejši dan avstrijske oblasti v Belgradu je bil zadnji. Bde je ravno v petek, ko je zavladalo v mestu že zgodaj zjutraj neko posebno vrvenje. Številui avtomobili s štabnimi častniki so šli čez Savo nazaj v Avstrijo in potem se je zaslišalo grmenje topov v daljavi ter je prihajalo vedno bliže, dokler ni drvila vsa avstrijska armada, ki je udrla v Srbijo, skozi Belgrad. brez artilerije in rnunici-
be
par dni poprej
Dočim se je še vedno vršila bitka, v kateri so premagali Srbi skoro štirikrat večjo avstrijsko armado, je postavil general Putnik. vrhovni poveljnik srbske armade, ki je povzročil to veliko zmago, telefon na svojo mizo in po peluajsterih dnevih nestrpnosti iu skrbi se je obrnil do svojih štabnih častnikov ter ponovil počasi zadnje poročilo, ki je prišlo z bojne črte: "Sovražnik na celi črti popolnoma poražen; 40,000 vojnih ujetnikov; Belgrad nazaj vzet. Umikajoče se Avstrijce obstreljujemo na Savi.'*
lastniki so bili od navdušenja vsi vzhičeni. pa so se brzdali, ker so videli, da hoče general še nekaj povedati. Vse, kar je še rekel, je bilo: "Pričeli smo dobro delati"', nato je vzel zopet telefon ter se zopet lotil svojega dela.
Zgodovina avstrijskega umikanja iz Srbije še ni spisana, bržčas t »d i nekdar ne bo primerno opisana. Sledovi tega bega se vidijo še vedno po dolinah in gorskih prelazih v notranjosti dežele. Srbi še niso mogli pobrati dosedaj vsega plena. Še vedno se more videti avstrijske topove ob cestah. Strojne puške in municijo so našli zakopano po pokopališčih. Avstrijski ujetniki so še vedno na potu v svoja taborišča. Na stotine jih koraka vsak dan, spremi j enili od par srbskih pastirjev z dvema puškama.
Ko so Srbi zopet zasedli Belgrad. niso mogli pogrešati dovolj mož, da bi zadostno stražili ujetnike. Mali oddelki pod poveljstvom kakega korporala so morali dostikrat zadostovati za spremstvo za tristo ujetnikov .A še celo teh mož niso mogli pogrešati, ker je število ujetnikov vedno naraščalo. Nato so sklenili častniki da pošljejo ujetnike dalje v notranjost dežele brez spremstva, le nekaj dečkov jim je kazalo pot,
Toda še dečke porabijo danes-v Srbiji iu zadnje čete ujetnikov so odposlali dalje čisto same. Povedali so jim. naj korakajo dalje v gotovi smeri, in naj se ravnajo po telegrafičnih drogovih, dokler ne dospo do kake vasi, kjer jih bo prevzel v varstvo tamošnji poveljnik postaje.
Ranjeni in mrtvi sloven-
janov vili st vraeij trides
je, nekateri vojaki celo brez pušk, v paničnem strahu. Vojaki so zali čez dva mostova, ki so jih napravili čez Savo par dni poprej.
Že skoz tri dni so se umikali Avstrijci v neredu in meščanom ni bilo dovoljeno muditi se po ulicah ali gledati skozi okna, da ne bi videli, kako je bežala avstrijska armada. V torek zjutraj je pričela streljati srbska artilerija z nekega griča čez Savo ter je razdrla oba mostova. To je bil konec.
Nekaj ur zatem so Srbi zopet zasedli mesto in kralj je šel v katedralo, kjer se je zapelo "Te Deum *. Ker so bila vrata katedrale zaprta, so ubili eno okno, skozi katero je šel notri nek deček, da je odprl vrata, nakar je vstopil kralj in so zapeli "Te l)cum".	1
(Nadaljevanje.)
Leskovšek Matija, 17. pešp., iz Dobja, r.
Levanič Ivan, 87. pešp., vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija.
Lončarič Mihael, 17. pešp., rojen 1860, iz Velike doline, m.
Lovše Frane, 17. pešp., iz Do-brunj, r.
Lužar Frane, 17. pešp., iz Pre-čiue, r.
Maček Anton, 17. pešp., iz D. M. v Polju, r.	v
Mencin Jožef, 17. pešp., r.
Mere Jakob, 87. pešp., vjet v Atkarsku, guber. Saratov, Ru-sija.
Merlič Anton, 97. pešp., iz Bu-zeta, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov. Rusija.
Mesec. 17. pešp.. ranjen.
Mesec Alojzij, 17. pešp., iz Vrh- • nike, r.
Miglič Mihael, 17. pešp., r.
Mihelčič Anton, 17. pešp.. iz Moravč, rojen 1888. m.
Mikac Juri, 97. pešp., iz Buze-ta, vejt v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Miklavčič Ivan, 17. pešp., m.
Mikuž Frane, 17. pešp., r.
Mišmaš Jožef, 17. pešp., iz Za-graea, r.
Mivšek Anton. 17. pešp. iz Pod-gorice. rojen 1893. m.
Mlakar Ivan, 17. pešp., m.
Moli ar Alojzij, 17. pešp., iz Do-brepolja. r.
Mravinec Rok. 17. pešp.. iz Vinice. r.
Mrzel Franc, 17. pešp.. r. Munda Karol. 87. pešp., iz Ra-deue, vjet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija.
Muršee Pavel, 87. pešp., vjet v Atkasku. Rusija.
Muznik Jožef. 97. pešp., iz Ser-panice, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Novak Martin, 17. pešp., iz Rake, ranjen.
Oblak Anton, 17. pešp., iz Javorja, r.
Oblak Ivan. 17. pešp., iz Trate .ranjen.
Ogrinc Franc, 17. pešp. iz Lu-zarjev, ranjen.
Oguliu Ivan. 17. pešp.. iz Metlike. r.
Oman Andrej, 17. pešp., iz Rateč, ranjen.
Osel Karol. 17. pešp., iz Šent Jerneja, r.
Ostronič Rudolf. 17. pešp., iz Vinice, r.
Ozanič, 17. pešp, iz Tare, r.
Ozimek Jožef, 17. pešp., iz Se-la. ranjen.
Pangerc Anton, 17. pešp., iz Grosuplja. roj. 1888, m.
Pa peč Ivan, 17. pešp., iz Črnomlja, ranjen.
Pavliha. 17. pešp., ranjen.
Pavlovič Frane, 17. pešp., r.
Pelič Franc, 17. pešp., r.
Penko, 17. pešp., ranjen.
Peric Ivan, 17. pešp., s Turjaka. ranjen.
Peruei Vladimir. 17. pešp., iz Tomišlja ,r.
Pesič Ivan, 17. pešp., iz Čateža. ranjen.
Petač Ivan, 17. pešp., iz Šmart-na. ranjen.
Petelin Ivan, 17. pešp., iz Pre-serja, ranjen.
Petje Jožef. 17. pešp., iz Mo-rav, ranjen.
Petrie Franc, 17. pešp., iz Vipave, ranjen.
Pezdir Mihael, 17. pešp.. iz Ljubljane r.
Pistonik Franc, 17. pešp., r.
Plauhta Frane, 17. pešp., iz Jur-kloštra, r.
Planko Franc, 17. pešp., iz Trebuega, r.
Podbregar Alojzij, 87. pešp., iz Vranskega, vjet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija.
Podlesnik Dionizij, 17. pešp., iz Radeč, ranjen.
Podreka Jožef, 17. pešp., iz Selc, rojen 1889, m.
Pogačar Franc, 17. pešp., iz Brezniee. rojen 1884., m.
Pokovee Anton, 17. pešp., iz Trebelnega. r.
Poljanšek Fran, 17. pešp., iz Podliruške, rojen 1887., m.
Potočar Franc, 17. pešp., iz Prčue, roj. 1881,, m,
Pregelj Ivan, 17. pešp. iz Colu, rojen 1881., m.
Pregelj Jožef, 17. pešp., iz Štu rij, r.
Pregelj Vincenc, 97. pešp.. iz Koč, vejt v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Presek Alojzij. 17. pešp., iz Šenčurja. r.
Primec Ivan, 97. pešp., iz Trnova, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Princ Jožef, 17. pešp., iz Šmi-liela, r.
Pugelj Franc, 17. pešp., iz Struge, r.
Purkar Vincenc, 17. pešp., m.
Putre Ivan, 17. pešp., m.
Radi Franc, 17. pešp., iz Krškega, r.
Radovan. 17. pešpolk, r.
Rajnar Jožef. 17. peš])., m. Rajšp Ivan. 97. pešp., vjet v Ser dobsku. gub. Seratov, Rusija.
Rakovec, 17. pešp., ranjen.
Rakovše Mihael, 17. pešp,. iz Prečne, r.
Rant Andrej, 17. pešp., iz Selc. ranjen.
Rant Gašpar, 17. pešp., iz Klane, vjet v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Ravnik Franc, 17. pešp., iz Boh. Bistrice, r.
Ravnikar Franc, 17. pešp., iz Peč, r.
Ravnikar Jožef, 17. pešp., iz Selc. r. 1891, m.
Sari Anton, 17. pešp., iz Gorij, ranjen.
Sehegula Maksimilijan, 97. p. p., iz Kopra, vjet v Elabugi, gub. Kasan, Rusija.
Schmidt Ivan, 17. pešp., iz Selc, ranjen.
Seljan Franc 17. pešp. iz Fare, ranjen.
Sepe Viljem. 17. pešp., 8. stot., iz Aržiš, rojen 1887., m.
Šepie Alojzij, 17. pešp., iz Mirne, ranjen.
Sešerc Franc, 17. pešp., Dev. Mar. v Polju. r.
Šfiligoj Jožef, 17. pešp., doma pri Gradiški, m.
Šinkovec, 17. pešp. iz Tribuč, ran j (Mi .
Sirnik Franc. 17. pešp., iz Šmartna pri Ljubljani, ranjen.
Sitar Franc, 17. pešp., iz Ježi-ec .rojen 1889., m.
Skobe Franc, 17. pešp. iz Kotre-deža, ranjen.
Skubic, 17. pešp., r.
Skubic Frane, 17. pešp., iz Št. .Jurja pri Ljubljani, rojen 1890., mrtev.
Skubic Jožef, 17. pešp., iz Šmarja, roj. 1890., m.
Škufea Franc, 17. pešp., r.
Slak Matija. 17. pešp., od Sv. Katarine pri Kranju, roj. 1888., mrtev .
Šmid Martin, 87. pešp., od Sv. Duha pri Konjicah, vjet v Atkarsku. gubernija Saratov. Rusija.
Sot-Iar Jožef, .17 pešp., iz Št. Janeža, roj. 1892., m.
Šparovec Avgust, 17. pešp., iz Ovsiš, ranjen.
Špcnko Ivan, 17. pešp., iz Vodic. r.
Srdoč Jožef, 17. pešp., iz Bolj unea. r.
Srebrnjak Franc, 17. pešp., iz Kandije. r.
Srna Ivan, 17. pešp., iz Gorinj, ranjen .
Štampohar Janko, 17. pešp., iz Adlešičev, r.
Stare Alojzij, 17. pešp., i^ Škofje Loke, r.
Starina Franc, 17. pešp., iz Tržišča, r.
Sare Franc, 97, pešp.. iz Trsta, vjet v Elabugi, gubernija Kasan. Rusija.
Steblaj Jožef, 17. pešp., iz Bele cerkve r,.
Štefančič Mihael, 17. pešp., in. Štefe Jožef, 17. pešp., od Sv Ane, r.
Štepie Frane, 17. pešp., iz Pra-preč pri Litiji, r.
Šterk Ivan, 17. pešp., iz Rake, ranjen.
Štibelj Franc, 17. pešp., iz Stare Loke, r.
Stimpfel Jožef. 17. pešp., iz Cermošnic, roj. 1881,, m.
Strajnar. 17. pešp., roj. 1881.. mrtev.
Strasser Ivan. 87. pešp., iz Selc vjet v Atkarsku, gubernija Saratov, Rusija.
Štrukelj Mihael, 17. pešp., iz Št. Vida nad Ljubljano, r.
Štrukelj Franc, 17. pešp., iz Zgornje Šiške, r.
Sušič Ivan, 17 .pešp., iz Gojzda. ranjen.
Šuštaršič Rudolf, 17. pešp., h Škoeijana, r.
Svanikar Ivan, 17. pešp., iz Črnega vrha. r.
Tanko Franc, 17. pešp., iz Ribnice, r.
Terčej Matija, 17. pešp., r. Tome Jožef, 17. pešp., iz Gojzda. roj. 1889.. m.
Tomšič Ivan, 17. pešp., iz Trži ča na Primorskem, r.
Topolovšek Franc. 87. pešp., i; Velikega kamna, vjet v gubernij Saratov, Rusija.
Udovič Franc, 97. pešp., iz .Jel šan, vejt v Serdobsku, gubernija Saratov, Rusija.
Uršič Štefan. 17. pešp., iz Tra te, ranjen.
Ušlakar Jurij, 17. pešp., 3. odd str. pušk, iz Preddvora, m.
Vatovec Josip, 17. pešp., 2. odd str. pušk, iz Vrema. ranjen.
Verbič Avg., 7. lov. bat., Cer kije. r.
Verdcrber, 17. pešp., r. Vidrih Ivan, 17. pešp., iz Goč. ranjen.
Viharnik Ivan, 17. pešp., iz Pre doslja. ranjen.
Vnuk Jakob. 87. pešp., iz ptujske okolice, vejt v Atkarsku, gub. Saratov. Rusija.
Vodičar Ivan. 17. pešp., iz Pod gore. ranjen.
Vodnik, inf., 17. pešp., r. Vodnik Anton. 17. pešp., iz Poljan, rojen 1892.. m.
Volarič Franc, 97. pešp.. iz Kre da. vjet v Elabugi, gubernija Ka Kasan, Rusija.
Vonta, 17. pešp., iz kamniške ga okraja, ranjen.
Vozu Mirko, 17. pešp., iz Kotrc-deža, ranjen.
Vrhovnik Ivan. 17. Mavčič, ranjen.
Zabrezovnik Jakob, 17. peli. p.. 4. marškomp.. iz Podliruške. r.
Zadnikar Andrej. 17. pešp., iz Žage, vjet v Serdobsku, gub. Saratov, Rusija.
Zajec Franc. 17. pešp., 1. oddel. str. pušk. iz Ljubljane, r. ( Zalaznik Peter, 17. pešp., iz Horjula, r.
Zaubi Miha. 17. pešp., r. Zavrl Franc, 17. pešp., iz Moravč. rojen 1887., mrtev.
Završck Ivan. 87. pešp., iz Slivnice. vjet v Atkarsku, guber. Saratov, Rusija.
Zelenec Josip. 17. pešp., iz Idri je. ranjen.
Zelič Franc, 87. pešp., iz Blan-ee. vjet v Atkarsku, guber. Saratov. Rusija.
Želko Josip. 17. pešp., iz Mirne peči, ranjen.
Želko Josip, 17. pešp., iz Št. Petra. ranjen.
Žerovnik Ivan. 17. pešp., iz Medvod. rojen 1. 1892., m.
Žerovnik Iv. ali Jos., 17. pešp.. ranjen.
Žibert Primož. 17. pešp.. r. Židan Valentin, 17. pešp.. iz D. M. v Polju, r.
Žn id ar. korporal, 17. pešp., r. Znidaršie Josip, 17. pešp., iz Bučke, ranjen.
Zoran Franc, 17. pešp.. Iz Št. Petra, ranjen.
Zore Alojzij. 87. pešp., iz Trbovelj, vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija.
Zore Frane. 17. pešp., iz Kan-derž, rojen 1890., mrtev. Zorman, 17. pešp., ranjen. Zupančič Josip, 17. pešp', iz Dobernie, ranjen.
Zupan Anton, 17. pešp., iz Št. Ruperta. ranjen.
Žvegelj Franc, 17. pešp., iz Jesenic. Gorenjsko, ranjen.
J.
Avstrijakom v album.
pesp., iz
Zakaj še držim z Avstro-Hun-sko?
Zato, ker je poslala slovenske domobrance prve v boj zoper Ruse.
Zakaj še?
Zato, ker je pobrala v domovini vse, kar se je dalo odnesti.
Zakaj še?
Zato. ker je napadla mojo slovansko kri.
Zakaj še?
Zato, ker po naših krajih naseljuje nemške protestante .
Zakaj še ?
Zato. ker verujem v avstro-hun-ski katekizem.
Kaj uči ta katekizem?
Pobijati nebojevnike, starce, mladino in žene. kakor so delali ti Iluni v Srbiji.
Zakaj še držim s Huni?
Zato. ker tako učita Šušteršič in Tavčar, ki sta dala tri milijone kron za Hune.
Zakaj še?
Zato, ker tako veleva Viljem, slovanožerec.
Zakaj še?
Zato, ker je ta 'erekatolik' dal uiičiti prvo katoliško vseučilišče na svetu, to je Lovanj.
Zakaj še?
Zato, ker je dal poklati samo v ■ni belgijski škofiji več kot 30 luhovnikov in oskruniti vse polio nun.
Zakaj še?
Zato, ker mora tuliti s prote-;tantom in njegovo kulturo, kdor loče biti pravi katolik.
Zakaj še?
Zato, ker je naša vera v nevar-iosti. Zavezali smo se namreč z lekatolikoin prusakom in moha-nedanom sultanom, zato je naša /era v nevarnosti.
Zakaj še?
Zato, ker ni nikjer drugje na ■svetu več katolikov kakor samo la turškem Dunaju iu v joliet-■kem gnezdu.
Zakaj še?
Zato, ker so Iluni plačali nekaj socialistov, da bi nas držali v av-stro-hunski zvestobi.
Zakaj še?
Zato. ker je Zotti tako rekel. Zotti pravični. Zotti skrivni poslanec avstrijske vlade.
Zakaj še?
Zato. ker mi vsi trije skup štri-liamo — namreč Zotti. turški Dunaj in jolietski bruinnež. Amen.
Katolik.
Ruska taktika.

Vojaški list "Rundschau" piše: Ne samo ruska strategija, ampak tudi ruska taktika temelji v svoji sedanji obliki na premoči števila. Številna premoč ruske armade je tolika, da se še do danes ni posrečilo nasprotnika potisniti povsod strategično in taktično v defenzivo. S svojimi neizčrpnimi armaduimi zbori poizkuša povsod separativno z ofenzivo, ki morajo tudi taktično privesti do napadanja. Čeprav smo mi že zdavnaj spoznali vrednost inicijative in tudi vedno stremimo za njo, moramo vendar vzpričo premočne sovražnikove mase stopati pogosto v od trenotka diktirano defenzivo; prvič, da ohranimo, kar smo pridobili, drugič pa. da v taktični defenzivi počakamo ugodnega trenotka za napad.
Če nekoliko izpremenimo star izrek, moramo reči. da se je ruska armada po vzhodnoazijski vojski mnogo naučila in mnogo pozabila. Bilo bi nespametno podcenjevanje nasprotnika, če bi trdili. da je rusko vodstvo slabo, da so ruski vojaki manj vredne kakovosti in da so ruske preskrbe nepopolne ter vsled korupcije — to je '' Witzblattstoff*' — neresne. Rusko vodstvo je čez navadno mero dobro, ruski vojak je hraber, žilav, vztrajen, z malim zadovoljen, dobro izvežban; ruska preskrba je dalekosežna in temeljita, To je treba konstati-rati resnici na ljubo, ker tako primerno označimo brezpotrebno smešenje in napačne domneve. Toliko večja je vendar zasluga avstrijske armade, da se tako močnemu sovražniku že cele mesece upira in vse njegove načrte prekrižava !
Sedanja vojska je zlasti na severovzhodnem bojišču bogata na velikih, med seboj tesno zvezanih bitkah, a ne manj na malih praskah, bojih in spopadih, ki se vr-
• V; .• T "	- - "
se na najrazličnejšem ozei
ob Vzhodno-pmskih jezerih, brezupnih poljskih planjavi številnimi močvirnimi rekai peščeni vzhodni Galiciji, v nje-gališkem gričevju in v natem karpatskem gorovju. Tt bojna črta giblje, tam stoji; se topniški dvoboji, boji v vas in gozdovih, ponoči, iz daljavi iz bližine, s streljanjem in z baj netom, z napadi iz zased in majhnimi oddelki — vse se je izkusilo, kar pozna celi vojs register.
Pri vseh podjetjih pa se je kazalo, da je današnja ruska mada neprimerno boljša v v: kom ozira, kakor je bila v vzh< ni Aziji pred desetimi leti. V ska v Mandžuriji je našla Rusi vojaško in politično na nizki sj pinji. preko katere so se pa Ri uspešno dvignili.
Uc zasledujemo taktiko glav armadnih ruskih sil v sedanji ski. dobimo sledečo sliko:
Ruska infanterija je formefl dobro izvežbana, čeprav šemat| no. Pri veliki diferenciranosti skega častniškega naraščaja ii očigled nizki inteligenci mos je pa napaka šematiziranja tako velikanskih masah bolj pr^ nost kakor napaka. Za vse tične forme iu norme mora dan strog, ozko omejen oki kjer pogosto nedostaje samosl nost i in iničijative.
Strelska izobrazba ruske pel te v malenkostmi ni bogvekaj, stikrat niti srednje dobra. Mej jo malo. a streljajo mnogo, kž ni vedno prav. Municije porabij obilo že na velike razdalje proti majhnim, težko obstreljevi nju ugodnim ciljem. Zadnji čas opaža tu neko boljšanjc, a pop( noma izginilo še ni.
Pri napadu jc ruski vojak ok<j ren. a smrti se ne boji in je nevi ren vsled silne mase. Vse napa(j izvršujejo le z mnogoštevilno močjo. Zanimiv je način ruskej napadanja zlasti v zadnjem časi Gosti roji. včasih tudi tesne froi te in globoke kolone se bližajog najkrajše razdalje. Ne boječ1 izgub rinejo, podpirani od m nih rezerv, vedno naprej, dok) ne zadenejo na najmočnejšo 01 ro. kjer se v hudem brzostrelnj ognju in v ognju strojnh pušk j stavijo in se začno pomikati zaj. V takih momentih so za i oade z bajoneti ali pa za ogenj strani silno občutljivi.
Posebno spretno znajo rusj poveljniki izkoriščati pred nos takozvane notranje linije. Prenil kanje rezerv za fronto in njilH hovo pravočasno nenadno vpd stavljenje se vrši točno in pravi| no.
Različnost človeškega matei jala se v ruski pehoti sedaj močno občuti. Tudi vpliv veliki izgub vojnega materijala in oro> ja se že pozna. "Kraljica orožja3 sicer šo ni izgubila svoje veljs kvantitativno, pač pa kvalitatii no in moralno. Ta izguba se cfl težko nadomestiti.
Konjenica je zelo številna. Ti je njena moč. Drugače pa ni pri šla do prave veljave. Pri obmejl nih bojih ni pojezdih se je ruski] konjenica vsled avstrijskih ožil roma nemških protiodredb slabo izkazala. Forsirano odkrivanje p( velikih kavalerijskili masah se j( izjalovilo vsled avstr. obrambe, Kot bojna sila ruska konjenic« sploh ni prišla do veljave, lie.pri] atakah. ne pri zasledovanju. Red-j no umikanje neuničenih čet nil pripravno polje za konjenico.
Mnogo bolj je delovala konje-j niča v majhnih praskah. Zlasti ko-zaki so ropali na obeh krilih armade po stari navadi. Pravega dobička- pa ta sistem ni prinesel. Kozaki so številni, pa brez discipline; dobri jezdeci, a slabi vojaki, ki se ne dajo uvrstiti več v moderno armado. Posamezne kozaške formacije so se pa prav dobro držale. Konjenica v liniji je mnogo boljša, zlasti v celotnih formacijah, pa tudi pri odkrivanju.
Topništvo je najboljše rusko o-rožje. Zlasti v prvih mesecih vojne smo jo zelo čutili. Topništvo ima izborne. dalekonosne poljske topove in havbice in mnogo težkih topov. Izobrazba je bila temeljita. zlasti v kijevskem o-krožju, kjer je leta in leta deloval znani artilerijski strokovnjak general Ivanov. V bojih so pa Rusi izgubili mnogo nadomestilnega topniškega materijala in mnogo najboljših šolanih moči. Sedaj sc je razmerje obeh artilerij dosti izboljšalo, kar se vedno bolj pozna.
ROJAKI NAROČAJTE SB K& "GliAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Y ZDE, DRŽAVAH.	, , , ^
.....' ' '


GLAS NARODA, 15. APRILA 1915.
Jn£islonnski
B	:
S
Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. * GLAVNI URADNIKI: ~
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI:	>
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH. 411 6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, «tr. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, §t., od društva Blovenec, itv. 114, Ely,
Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBOBNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne tvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠI-[LJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi »rez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Tednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno »riobčeno.
Uredništvo G. N. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
Poročilo umrlih članov in članic J. S. K. Jednote za mesec april.
Asesment štev. 201.	Dne 1. aprila 1915.
I'mrli brat .John Golob, eert. 1206, rojen leta 1861, član društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Penna. Umrl dne 6. febr. 1915. Vzrok smrti: rak v in^i. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jed not i, 16. avgusta 1900.
Umrl brat .Jakob Kumar. eert. 1558, rojen leta 1874. član društva sv. Jurija, št v. v Smith Chioafo, 111. Umrl dno 17. febr. 1915. — Vzrok smrti: ubit v eksploziji plina. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 11. januarja 1!)03.
Umrl brat Mihael Ritiuauič, eert. 6905, rojen leta 1890, član društva Vitezi .sv. .Jurija, htv .49. Kansas City, Kans. Umrl dne 27. febr. 1915. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k J cd not i 21. maja 1907.
Umrli brat Anton Dežman, eert. 566. rojen leta 1864. član društvu sv Barbare, št. 3, v La Salle .III. Umrl dne 11. marca 1915. Vzrok mirti: ubit od vlaka ua železniški progi. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jednoti 18. avgusta 1898.
I * mrl i brat Andrej Ogrine. eert. 4793. rojen leta 1880. član društva sv. Alojzija št. 13. v Baggalev, Pa. 1'mrl dne 15. novembra 1914. Vznik smrti: ubit \ razstrelbi dinamita. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jednoti 11. marca 1906.
Opomba: Ta smrtnina je bila zadržana vsled tehtnih vzrokov, kateri so bili r.-šeni le v kratkem, ter je smrtnina sedaj izplačana.
Umrla sestra Matilda Jakopič, eert. 8812, rojena leta 1879, članica društva sv. Jožefa št. 21 .v Denver, Colo. Umrla dne 20. januarja 191"». Vxmk smrti: Nefritis. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti 11. februarja 1906.
Umrla sestra Ana Škufea, eert. 10188. rojena leta 1886. članica društva sv. Alojzija, št. 36 .v Conncmaugh. Pa. Umrla dne 24. febr. 1915. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k Jednoti 19. aprila 1908.
CmrJa sestra Ivana Kuparšek. eert. 9872, rojena leta 1875, članica društva sv. Jožefa št. 53. v Little Falls, New York. Umrla dne 24. februarja 1915. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500. Pristopila k Jednoti 1 .januarja 190<>.
Meseca marca je Jednota izplačala krajevnim društvom sledeče ■Vote:
Za sru rt n i tie članov iu članic kakor navedeno.. 6,500.00 Za poškodbe in bolniško podporo............6,112.67
Z bratskim pozdravom
Skupaj____$12,612.67
GEO. L. BROZICH, tajnik.
G*. *AJNIKI IMAJO TO PREČITATI NA DRUŠTVENI SEJI.
Ely, Minn., 1. aprila 1915.
Cenjennim krajevnim društvom J. S. K. J.: —
Ker m? je ogla*ilo nekaj društev za izpremenitev izplačevanja bolniške podpore potom Jednote. dajemo s tem sledeče predloge na glasovanje. Ce se dobi po pravilih predpisana podpora, tedaj bode-mo dali na posamezno glasovanje članov.
Pred no sc pa voli za izpreraembo, je treba posebno premisliti
Vfutko društvo naj izračuna, koliko je plačalo v bolniško bla-gsjno Jednote v letu 1914 in koliko je iz te blagajne prejelo. Potem r laj preračunajo, koljko več bi morali plačati za enako podporo, če
i
vajo vsi bolniki enake podpore, če se izpremeni, bode dobivalo veli-tere so odtrgali od njih in jih po ko bolnikov manjšo podporo. Pomisliti je tudi treba na odškodnino' slali v smrt.
in odpravnino, kajti za te bode Jednota morala delati asesmente, v kolikor jih bode potrebovala.
Pri predlogu za zvišanje delegatov oziroma za znižanje števila članov, kateri morajo poslati delegata, se naj vpošteva, da se v šte- nešteto vojnih slikah in fotogra vilo članov vpoštevajo tudi vse enakopravne članice, kadar se voli fijah se lahko vidi, da so celo o-delegate za zborovanje. Pomisli se naj tudi, da je uprava Jednote troci pod zastavami. Petnajst ali
vsako leto dražja vsled neizogibnih ceremonij pri pridobivanju Char- šestnajstletnim dečkom so potis-
ter-jev, ker vsaka država zahteva svoj letni davek in posebej še posebno izdelane račune, kateri tudi stanejo denar. Zadnje zborovanje nas je stalo blizu dvanajst tisoč dolarjev, katere so morali člani sami plačati. Razume se, da. če ne bo zadosti ostalo od rednih letnih stroškov, da bode morala biti tudi za zborovauje posebna dokla-da. kadar pride čas zato.
Onim društvom, katera žele, da se znižajo upravni prispevki, se naznanja, da je to absolutno nemogoče, ker morda še sedanji prispevki ne bodo zadostovali za zborovanja. Glede povrnitve plačane pristojnine v bolniški sklad je pa odvisno od denarja v tem skladu. Če ga bode dovolj, se to lahko zgodi, če ga pa ne bode, je umevno, da bo to nemogoče.
Tekoči mesee je tudi naklada po 25^, ker smo morali plačati več bolniške podpore, kakor smo noter dobili.
Umevno je tudi, da če se uarede izpremembe. da se bodo morala tudi pravila v toliko izpremeuiti. da bodo obsegala vse izpremembe. Vsako društvo naj pošlje to glasovnico nazaj na tajnika Jednote, ne kasneje kakor do 5. maja 1915.
Na vsaki glasovnici naj bode zapisano koliko članov šteje društvo, koliko jih je bilo navzočih na seji in koliko je glasovalo za iz-premernbo ali proti izpremembi .Vse to mora biti uradno potrjeno s pečatom in podpisi društvenih uradnikov.
Z bratskim pozdravom
GEO. L. BROZICH, tajnik.
J.
GLASOVNICA.
Iz urada društva................................štev.
S. K. J. v mestu......................t Država
Naše društvo šteje..........enakopravnih članov-ic.
Na tej seji jih je bilo navzočih:........
Glasovali so kakor sledi:
PREDLOGI:
Ali naj plačajo krajevna društva sama bolnike za prvih šest mesecev bolezni?
Ali naj plača Jednota po $20.00 na mesec skozi eno leto po preteku prvih šest mesecev?
Ali naj plača Jednota po $30.00 na mesec skozi šest mescev po preteku prvih šest mescev?
Ali se naj izpremeni število čllanov iz 50 do 100 na 30 do 100 za podlago volitve delegatov za zborovanje?
Skupaj:
Število glasov:
Da
Ne
Podpisi uradnikov:
predsednik.
(Pečat.)
tajnik.
zastopnik.
Datum: .......................... 1915.
Vojna in mladina.
V Curiliu (Švica) izhajajoč so-cijaldemokraški dnevnik "Gruet-lianer" piše dne 5. februarja 1915:
"Avstrijski cesar Franc Jožei je izdal na otroke svojega cesarstva dolgo pismo. Cesar Frane •Jožef je star mož, kateremu bi se gotovo delalo veliko krivieo, če bi se ga smatralo odgovornega za vse grehe, katere je napravila zadnja leta Avstrija. Cesar Franc Jožef je sedaj le nekak regent v Avstriji, dočim je pravi vladal ogrski ministrski predsednik grol Tisza iu njegovo slepo orodje no vi zunanji minister Burian. Stari eesar pa lahko še vseeno nekoliko prispeva k izboljšanju ljudskega mnenja. Sedaj je postal zelo sen timentalen, kar posebno dokazuje pismo, ki ga je poslal otrokom svojega cesarstva in kraljestva:
Ljubim otrokom
moje monarhije!
Ljubi otroci, dovolj vzrokov imam. da se ravno sedaj na pragu groba v tej resni uri obračam na Vas. Nekoč ste mi bili vedno veselje in tolažba, da, v težkih časih mo jega življenja, ste bili večkrat moja edina tolažba in moje edino veselje. Če sem Vas videl, sc mi je zdelo, da je pri-svetil v senco mojega življenja svetel solnčni žarek. — Vi otroci ste največji prijatelji svojega cesarja, Vi ste cvetlice mojega cesarstva, kinč .mojih narodov, blago slov njihove bodočnosti. Ni ste pa samo moji prijatelji, ampak prijatelji ste tudi naj mogočnejšega, pred katerinc smo vsi enaki. Vi ste prijatelji Boga, našega Gospoda V vaših očeh se še sedaj zrcali prvi dan stvarjenja, Vas še vedno obdajata paradiž in ne bo. Bog je	' "
m v nje*
ukloniti vse, on kaže zvezdam pot, on določa človeku usodo. Edino, kar želim še v svojem življenju, je, da bi ta vsemogočna božja roka štitila Avstro-Ogrsko, da bi Avstrija zmagala v vojni za božjo čast in počaščenje. To je bila moja želja, ko sem mlad in nadepoln zasedel slavni prestol mojih očetov, to bc moja želja, ko se bodo za vedno zaprle moje oči. Mi ljudje ne moremo ničesar brez božje pomoči. Ker ste Vi, o-troci, Bogu najbližji, Vas prosim, molite, da bi nas blagoslovil, nam odpustil in nas navdal s svojo milostjo. Bog usliši molitev nedolžnosti, ker vidi v njej svojo sliko. Toraj molite s sklenjenimi ročicami, Vi mali, med najmlajšimi! Če molijo otroci cesarstva za svojo domovino, bo zmagalo naše orožje. In tudi Vi otroci boste deležni zmage ! Vi ste izprosili blagoslov na naše orožje na našo armado! Ljubi otroci, ne pozabite cesarstva, ki Vam pripada na zemlji, ne - pozabite svojega ^ cesarja!__
Tako pravi cesarjevo pismo! Ko sta bila prestolonaslednik in njegova soproga v Sarajevu umorjena, so se vsem smilili pre-rtolonaslednikovi otroci. Ljudjem so se smilili čeravno so vedeli, ia imajo vsega v izobilju.
Evropski mogočneži, v prvi vrsti avstrijski vladar, so hoteli, da postane is dvojnega umora milijonski umor, katerega poslodica m bo samo par sirot, ampak milijoni in milijoni. Cesar poziva o-troke k molitvi, pri tem pa ne pomisli, da skoraj vsi otroci, katere je pozval, ginejo v revščini in lakoti. In kdo je zakrivil to revščino? Udovam in otrokom padlih ia vlada tako .malo podpore, da si ue morejo kopiti niti dovolj kruha. Če bi otroci morali moliti, bi m bila ta molitev v prvi vrsti .za
Pa še nekaj drugega je — piše "Baseer Vorvaerts" — vojna tu-j d i otrok ni pustila pri miru. Na
so
nil i v roke morilno orožje. Zagrešili so toraj nad mladino zločin, ki kriči do neba. Berlinski policijski načelnik je hotel svoj čas prodreti s svojo predlogo .da bij se vse delavske organizacije smatralo za politične organizacije, v katere bi uedoletni ne imeli dostopa.
Toraj v delavske organizacije bi ne smeli, pač jih pa pošiljajo v vojno, pač so pa dobri za kanon-futer.
Cesar je pa tudi zato pozval o-troke k molitvi, da bi pozabili kletvo, ki bi vzklila v njihovih srcih, da bi ne proklinjali onih, kateri so jim uničili vso življenjsko srečo.
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
Raznoterosti.
Poslanec Neumann umrl.
V Pragi je umrl državni poslanec Josip Neumann v starosti 63 let. Pripadal je mladočeški stranki. A' parlamentu in v javnosti je slovel poslanec Neumann kot eden najodličnejših tehničnih strokovnjakov. Kot tak je postal tudi oficir francoske akademije in častni doktor češke tehnike. Vsled svojega milega in ljubeznjivega značaja je bil pokojni povsodi priljubljen, in njegova odkritosrčnost in poštenost mu je pridobila spoštovanje prijateljev in nasprotnikov. Posl. Neumann je mnogo potoval. Poznal je dobro tudi naše kraje in je gojil posebne simpatije do slovenskega naroda. Bodi odličnemu možu časten spomin.
Ustavljen list.
Brnske "Lidove Noviiiv". organ moravske češke naroduo-na-predne stranke, so bile na 14 dni ustavljene.
Ženska v ruski armadi.
Kurjer Polski" poroča: Moskovski mestni vojaški načelnik je dovolil, da stopajo žene med 25. in 50. letom kot pomočnice pri vozotajstvu v rusko armado.
Morata umreti v električnem stol-cu.
Albany, N. Y., 13. aprila. — Apelacijsko sodišče je potrdilo danes dve smrtni obsodbi. Prva se tiče nekega James Purcell, ki je preteklega leta na zapadni 21. est i v New Yorku umoril svojo hčer, druga pa Italijana Vineenzo Buonosogno, ki je aprila preteklega leta umoril svojo ženo v TJti-2a. N. Y. Vsled tega bosta morala Dba umreti v električnem stolcu.
300 žrtev nesreče v rovu.
Tokio, Japonska, 13. aprila. — Tristo oseb je baje utonilo, ko so porušile podjezerske galerije v Ube-preinogovniku v Šimonoseki-okraju.
Šimonoseki je južuo-zapadni del otoka Hondo.
Interniran je inozemcev v Vancouver.
Vancouver, B. C., 13. aprila. — Majorja Taylor in Wilson kot zastopnika vojaških oblasti Domini-ja, sta sklenila včeraj na nekem posvetovanju, da bosta 150 inozemcev, povečini Avstrijcev, tekom vojne internirala ter stem preprečila njih povratek v Evropo. —
Prepovedan izvoz prašičev.
Nizozemska vlada je prepove-lala izvoz prašičev.
Suspedirana odvetnika — poslanca.
Bivša bosanska poslanca dr. Nikola StojanoviČ v Tuzli in Dušan Vasiljevič v Mostaru sta kakor odvetnika suspedirana "ker sta ob izbruhu vojne odšla preko meje.
Walter Crane umrL
Znameniti angleški slikar Walter Crane je 70 let star v Londonu umrl. Crane je znan zlasti po svojih ilustracijah Shakespearovih del in pa svetega pisma. Slavne so tudi njegove ilustracije otroških in pravljičnih knjig.
Vosov.
Vezuv že nekaj časa zopet deluje. Iz žrela prihajajo gosti oblaki dima, ki se le počasi razkrajajo v zraku. Polovica gore se zaradi dima ne vidi. Preiskavanja geologa dr. Aleksandra Malladre so dognala, da se je v notranjiči-
MOLITVENHI;
Marija Varhinja	«—.60
Marija Kraljica	t—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za duio, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	.—.40
POUČNE EHTIIE:**^ '
Abecednik slovenski, t* ran —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano	—.40
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Hitri računar, vezano —.40, Navodilo za spisovanje raznih pisen	—.70 Neverna brez učitelja, 1.
2. del po	—.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Sehimpffov slovensko-nem-
ski slovar	$1.20
Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. 1—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	,—.20
Baron Trenk	_.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	_.20
Bitka pri Visu	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	_.25
Cerkvica na skali	*_.15
Cesar Jožef II.	__.20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
pol (Cankar)
Človek in Cvetke Don Kižot
Dobrota in hvaležnost Evstahija dobra hči Pabiola
George Stephenson, oče železnic Grizelda Grof Radecky
$1.00 —.20 —.20 —.60 —.20 —.35
—.20 —.10 —.20
Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20
Hildegarda	—.20
Hlapec Jernej	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20
Ilustrovani vodnih po Gorenjskem	—.20 Izlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 rzanami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Krištof Kolumb —.20 Križana nmiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo! —.50
<-.20 —.20 —.80 —.20 —.20 $1.00 —.25 —.70
Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lep« Vida (Cankar) Maksimilijan L Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Ifir Božji
Mirko Poštenjakovič Na različnih potiti Na valovih južnega morja Na indijskih otokih Na jutrovem Naseljenci
Na divjem zapadu, vez. Majdenček Nesrečnica
Narodne pripovesti, L, 2.
in 3. zvezek po Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski 0 jetiki
Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Prihajač
Pregovori, prilike, reki —J25 Pri Vrbčevem Grogi	—.20
Prst božji	_.20
Pariški zlatar	—.25
Razne povesti, vez.	.—.40
ffcandevouz	_25
Revolucija na Portugalskem —.20 ■5enila
Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
■Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovpc	—.20
■strah na Soliolsk^m gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—,20
Sanjska knjicra, velika	—.30
Slovenski šaljivec	—.35
> tir i povesti	—.20
Fegetthof	—.25
Tnrki pred Dunajem	—.30
Trije rodovi	—.50
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
življenjepis Simon Gregorčiča	.—.50 življenja trii jeva pot —.30 Znamenje štirih — Z& kruhom —w) Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Ifaron, krščanski deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—J25
7.	zv. Sultanovi sužnji —J25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata <—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—1.30
15.	zv. An gel j sužnjev —.30
16.	zv. Zlatokopi	—^30
17.	z v. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—>25 19. zv. Mlada mornarja
TALIJA: Zbirka gredaliških Igor.
Brat sokol Oigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Pri puščavnikn Putifarka Raztresenca Starinarica V medenih dneh Županova Micka
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New Yorka po
Album mest New Torka a krasnimi slikami, mali veliki
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali, Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope,
i: Naročilom je prflož iti denarno vrednost, bodisi v tovini, poitni nakasniei, afi poštnih znamkah. Poštnina it

r
s


r - p,
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
Pogreša se vojak Tomo Burgr-staler, c. kr. <lom. pešpolk 27., 10. Ktotnija. vojna pošta 48. Zadnje pismo je odposlal 5. oktobra, od-tedaj ni nobenega glasu ver.
Iz ruskega vjetništva se je oglasil Josip Steenik. posestnik, trgovca in gostilničarja sin v Apačah, pošta Galicija, Koroško. Zajet je bi z drugimi dne 27. avgusta 1914. Prvo, sredi nov. pisano pismo, je dospelo sem šele 20. februarja, a za istim jih je dospelo še ,"». Nahaja se v mestu Ashabad. v kapški guverniji. Piše. tla mu je sostanovalec v izbi ter prijatelj Viktor Perne iz Ljubljane, kar naznanjamo za slučaj, da bi svojci zadnjega še ne imeli informacij. Josipa Stcčr.ika. sina-edinca, so smatrali starši že za mrtvega, ker so bila vsa poizvedovanja zaman. Veselje je bilo zato veliko. Godi se vjete-mu dobro. — V ruskem vjetništvu se nahajajo: Miha Hafner po domače Kompošev na Zgor. Selu, p. Smarjeta v liožu. Koroško: Frank Vasi, *r. po domače 1'apov v IIo-melišah. pošta ista; brata Anton in Friderik Bol te, po domače Bol-tejeva v Dolni vasi, pošta kot zgoraj.
Iz ruskega vjetništva s«- je oglasil 1. Bol te, ki je služil pri G. stot-niji 97. pešpolka in že od meseca avgusta ni nič pisal. Govorilo se je že, da je mrtev, sedaj pa je pisal svoji ženi Lojziki Bol te v Zalogu št. 19 pri Postojni, da se nahaja na Ruskem v Cembarju. o-kraj Penza. Piše. da je zdrav. Pismo je hodilo 52 dni.
Iz ruskega vjetništva se je oglasil Josip Švagelj iz Ponikve pri Toma ju. Vjet je bil dne 21. nov. Pisal je iz Pavlovskega.
Smrtna nesreča na klancu pri Jenkovi ulici. Tavzelj Primož, posestnik v Bohoričevi ulici št. 31. je vozil gnoj. Na klaiu-u pri Jenkovi ulici j«> po nesreči prišel pod voz. Voz mu je šel čez nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je drug »lan umrl.
Umrli so v Ljubljani: Hermina Dinter. brivčeva hči. 6 let. — Marija Jelene, poljska dninarniea. 22 let. — Karolina Koletzkv. kuharica, 54 let. — Helena Bole. mestna uboga, ^9 let. — Božo Markič. hon-ved ogrskega pešpolka št. — Josip Štrukelj, zasebnik-h iralec. 81 let.
Katastrofa v delavčevi rodbini. Te dni je šla žena delavca Habiča na Selu št. 7. k ptku po kruh. Doma je pustila same tri otročiče. Oče je namreč v Ljubljani pri vojakih. Ko se je mati mudila pri peku. so otroci doma na skrinji zakurili. Hitro se je po sobici razširil dim in ko se je mati vrnila domov, našla je tri otroke nezavestne. Dečka sta bila mrtva, dekliea Albina je pa še živela. Deklieo so prepeljali v deželno boluieo. Rešilo j«' jo to. da je imela difterijo iu ni mogla dima požirati.
Matura na I. državni gimnaziji V Ljubljani. Dne S. marca so napravili iu* tem zavodu sledeči osmošolci maturo: z odliko: Petelin Bogdan (Ljubljana) in z dobrim uspehom: Baloh Mihael (Ljubljana). Baričevic J os. (Pulj* Bcniger Anton (Brezovica t. Bre-gar Stanko (Šiška), Mušic Milan (Ljubljana). Smalc Leopold (Ribnica), Vidie Milan (Logatee). Za-vašnik Franc (St. Vid), Žgur Leopold (Vipava).
V	Celovcu je dne 10. marca umrl v ondotni domobranski bolnišnici vojak 4. domobranskega polka Alojzij 1'amernik. doma iz Ljubljane. Pokojnik je bil star šele 25 let. umrl je ua jetiki.
Pogreša se od 28. oktobra 1914 Karel Zakrajšek. S. topničarnkega polka, vojna pošta 73. Zbolel je bil baje na griži in je bil oddan v trdnjavo Przemvsl iu od tedaj ni nobenega poročita več o njeni.
Pogreš se Fram-' Cimnar. e. kr. domobranski (tešpoik št. 4. lil. pohodni bataljon. 2. ntotnija, vojna pošta 48. Odšel je na severno bc jšče iu se ni več oglasil že od 20. oktobra 1914.
Kdo ve kaj? Od mnogih strani aetu slišal, da sta moja nekdnju vestna *otrudnika. Karel (.Vrlini.I 27. domobranskega pešpolka, 2. nadomestna stotnija, in Josip Ko-v«čič. 87. pešpolka. tudi padla.
V	sesnamku izgub it. 139. z dne 10. marca je izkazan kot mrtev rezervni prapor še k 9ti. pehotnega polka Fran Zemljak. Padci je ujeti
L 1. novembrom iu 17. decembrom I 1914.
Umrli so v Ljubljani: Rudolf Jekovec. tovarniški delavec-hira-lec, 55 let. — Marija Vrečar, toft bačne tovarne delavka v pok., 42 A !ei. — Valentin Benedik, črnovoj ^h pj k. i .. pcipoLJu. ■
IBlani „■.„>. ___- . —.
hči vpok. železniškega sprevodnika. 11 dni. — Ana Miklavčiič, bivša strežnica, 79 let. — Mihael Bru-chač. pešec tlomobr. pešp. št. 34. — Frančiška Valeutinčie. delavka. 55 let. — Marija Tomšič, bivša go-stlničarka, hiralka. 69 let. — Fran Strajnar. svečarski pomočnik-hi-ralee. 39 let.
Detomor. Posest niča J. Cven-kelj iz Brezij. čije mož je v Ameriki. je porotiila otroka in ga umo-rla ter zakopala v kleti. Storila je to najbrž iz strahu pred svojim možem.
Vojna poroka. Poročil se je dne 14. marca cand.ing. Franc Hinter-lechnner, rezervni praporščak 23. domobranskega pešpolka v šib -niku. z Antonijo Hvbler. Ženina je zastopal pri poroki Leop. Market j. e. kr. poštni asistent.
Poročil se je v Bankweilu na Tirolskem g. Ljudevit Kette. e. n kr. stotnik pri 27. pcšpolku v Ljubljani, z Leon i jo Suenderhauf. hčerko lekarnarja v Ragazu v Švici.
Težave z živili. "Narod** piše: Zamudilo se je mnogo in speku-lantje so imeli od tega izdatno korist. Ljudje, ki so še vagon pšenice kupili za 3000 K. so ga prodali po 6000 do 7000 K. Poljski pridelki so od dne do dne dražji, meso se je podražlo. ker je čedalje manj živine in ji cena rase in tudi z mlekom bo težava. Bodimo pravični! Res. tla je bilo lani dosti krme. ali od slame in mrve bo krava malo molzla. Pred nedavnim Časom je stalo 50 kg. otrob 4 do 5 K. danes velja ta množica 17 do IS K. La-nene tropine so stale svoj čas 20 v. danes stanejo 40 v. Dekla je danes za polovico dražja, kakor je bila pred nekaj leti. Dalje je pomisliti. da ljudje pri nas krave večinoma kupujejo, a krave so postale nad polovico dražje. Tako moremo torej računati, da se bo mleko podražiilo in da bomo to in drugo podraženje čutili še dolgo potem, ko bo vojna že končana.
Iz ljudskošolske službe. Olga Verbič je imenovana za snplen-tinjo v Sodra žic i. Namesto vpoklicanega nadučitelja Alojzija Ko-privca v Selca h je okr. šol. svet poveril učiteljici Kmi Petsehe začasno vodstvo trorazredniee v Sel ca h.
ŠTAJERSKO.
Na pegastem legarju je obolel zdravnik profesor dr. Prausnitz v Gradcu. Kakor graški listi poročajo, je sedaj dr. Prausnitz že popolnoma okreval in je nastopil daljši dopust, tla se popolnoma reši posledic strašne bolezni. — Distrikt-ni zdravnik dr. Karel Krautner. ki je opravljal zdravniško službo v vjetniškem tabornšču v Knittel-feldu. se je tudi nalezel pegastega legal rja ter mu podlegel. Pokojnik je bil 42 let star.
Drobne novice s Štajerskega. Iz Gotovelj pri Žalcu. Vojak Ivan Sta mol je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda. — l"mrl je pri Sv. Kmi ob Sotli Stefan Zlof. bivši župan in član šmar-skega okrajnega zastopa. — Iz Brežič. Tukajšnji okrajni orožni-ški poveljnik Mihael Filipič je prestavljen v Muerzusehlag. ua njegovo mesto pride stražmešter I. razreda Ivan Bernhard iz Vele-nia.
Avstrijsko državljnstvo si je
pridobil inženir Glaeseuer. ravnatelj antimonskega rudnika v Trojanah. <J. Glaeseuer je bil preje belgijski državljan a s«* je na Kranjskem popolnoma naturaliziral ter vzel za ženo Slovenko. Domovinsko pravico mu je priznala občina Trojane.
Iz Gaberja pri Celju. Tu imamo okrov 50 slučajev legarja meti o-troei in odraslimi. Bolezen je razširjena v znanih Naskovih hišah, od drugod sta h' dva slučaja. Kakor že omenjeno, se je storilo vse z« omejen je bolezni in se bo to najbrže tudi posrečilo.
Smrtna kosa. Iz Konjic se piše: V sosednjih Zrečah je vzorno gospodaril Peter Dohnik. Ondi je o-pravljal častne službe pri cerkvi, oheini. šoli. Ko je tamošnje posestvo bil izrodil sinu. preselil se je v Konjice v svojo novo postavljeno vilo. In odtod smo blagega 74let-nega moža spremili na zadnji poti. Ob odprtem grobu je arhidijakon H rast el j številnim pogrebnikorn slikal lepe lastnosti pokojnika.
Novi vojni kurat. V vojno služIl je bil poklieau telegrafično mi-noritski kaplan v Ptuju Ljudevit liantaša. in sicer v Sarajevo.
Ranjen je bil na severnem bojišču pri nekem jurišu v zadnjih dneh eand. iur. Janko Koser, praporščak pri 70. pcšpolku iz Juršin-cey pri Ptuju.
Omejitev vporabe mleka. Štajersko naraestništvo razglaša : — Med vojsko je prepovedano pitati odstavljene prešiče in teleta. Izdelovanje. vporaba in prodajanje smetane je meti vojsko prepovedano. Izvzete od prepovedi so kavarne in slaščičarne ob nedeljah in praznikih. Prestopki se kaznujejo z globo 2 do 200 kron. ali s šesti-urnim do 14dnevnim zaporom.
Ljubosumen fant. Posestnika sin Ciril Omerza iz Pišec pri Brežicah. se je strahovito razhudil, ko mu je Marija Spilar od povedala ljubezen in začela s Francem Si-mončičem novo razmerje. Omerza je vzel palico in je nezvesto ljubico in njenega ljubimca tako strahovito premikastil. da so mu v Celju prisodili 13 mesecev ječe.
Iz Celja. Običajni letni in živinski preti post n i sej m v Celju se letos iz zdravstvenih ozirov ne vrši.
Iz Griž pri Celju pišejo -. Od Štefana Goriška, ki je znan tudi v širšem okolišču kot govornik na naprednih mladinskih shodih, ni bilo več od oktobra nobenega glasu in domači so že mislili, da ga ni več med živimi. Tu je tlošla od njega dopisnica iz Moskve, da so ga na koleri bolnega Rusi vjeli in da se je zdravil v neki moskovski bolnišnici. Sedj je zdrav in piše. da ga bodo odposlali nekam na deželo k drugim vojnim v jetnikom.
Iz poštne službe. Poštar Vladimir Fabiani pri Sv. Lenartu v Slovenski gorici je imenovan za nad poštarja 1. plač. stopnje v Weizu na Sr. Štajerskem in poštna pri-stavkinja Marija Fistravec v Grat-kornu za poštarico pri Sv. Petru poti Sv. gor.
KOROŠKO.
Dražba celovške plinarne. Pri
okrajnem sodišču v Celovcu se jc vršila dne 8. aprila ob 10. dopol. javna dražba celovške plinarne. Plinarna je cenjena na 221.809 K. najnižja ponudba pa znaša 110.-904 K.
PRIMORSKO.
Dr. Krstelj pred sodiščem. Iz
Sibenika se poroča 27. februarja : Te dni bila pred okrajnim sodiščem razprava proti tir. Ivanu Kr-,stelju. Državno pravdništvo ga je tožilo zaradi zločina po >j 101. kazenskega zakona, t. j. zaradi zlorabe uradne oblasti. Sodišče je sklenilo, tla nadalje preiskuje celo zadevo preiskovalni sodnik.
Prepovedan madžarski list na Reki. Z Reke se poroča : Vlada je prepovedala nadaljnje tiskanje madžarskega dnevnika "Fiumei Hirado". ker je hujskal proti raznim narodnostim in je bil v tem oziru škodljiv državnim interesom.
Radi goljufije je bil obsojen na šest mesecev ječe Anton Gergolet. rojen leta 1853. v Doberdobu, stanujoč v Ronkah. Gergolot je bil svoj čas častnik pri domobrancih, sedaj pa je trgovski agent. Kaznovan je bil že večkrat. Radi izrazov v svojem zagovoru je bil takoj za prt in spisi so se izročili vojaški oblasti.
Truplo utopljenega -Jožefa Per-eo. ki je padel v namakalni kanal pri Foljanu. so našli v Redipulju. Percova družina je zelo prizadeta. Štirje bratje so v vojski, od katerih enega pogrešajo že od avgusta J914.
Roparski napad. Cimperle Ant., 31 letni delavec z Vitolj je bil te dni napaden od treh neznanih o-seb. Vrgli so ga na tla in ga težke ranili v spodnji tlel života ter mu odvzeli denarnico, v kateri je imel 40 K. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. O napadalcih dosedaj ni še nobenega sledu.
Cene v Trstu. Iz Trsta poročajo : Nova maksimalna tarifa je stopila v veljavo z dnem 10. marca. V prodaji na drobno se določajo cene: pšenična moka št. 0 kilogram 8S vin., št. 1 86 vin..: moka za kuho 78 vin.; moka za kruh 60 vin.. 61 vin.. 56 vin.. 57 vin.: sir-kova moka 46 vin. kilogram: kruli 56 vin. kilogram, testenina 1 K 28 vin. kilogram, goveje meso zadnji deli 2 K 60 vin., srednji deli 2 K 20 vin.: krompir 16 vin., fižol 96. 88 vin. kilogram, sladkor 92. 96 vin. kilogram, sol 28 vin. kilogram.
Na Reki je umrl tir. Rudolf Kckert, glavni urednik zagrebških "Novin" in eden izmeti najagil-nejših vodil klerikalnega pokreta na Hrvatskem. Bilo inu je šele 25 let. Obolel je pri vojakih na jetrih. Umrl je v mestni bolnišnici na Reki. Preti smrtjo ga je še obiskal krški škof dr. Malmič. katerega najagilnejši in najsposobnejši učenec je bil pokojnik.
ifiČEM SLUŽBO
pri poštenih ljudeh. Imam tudi hčerko staro osem let. Sedaj sem v službi pri rojaku P. Jacob, kateri me ne bo več potreboval. Pišite na Helene Š vi kart cJof P. Jacob, box 394, Lehigh, I*.
DAROVI
za nesrečnega J. Zupana
v Grove City, Pa.
St. Louis, Mo. Fr. Žvanut 50c.
W. Pullman, HI. Jos. Mavric,
k*.
La Salle, IU. John Močilar 25c.
Bonifas, Mich. Marija Mikulič 50c.
Sunny side, Utah. Josip Vogrine. 50e.
Skupaj $2.
Rojaki, pomagajte nesrečnemu Zupanu, ki je neozdravljivo bolan, ima bolno ženo in štiri nedorasle otroke ter je v treh ozirih navezan edino na pomoč usmiljenih rojakov. Vsi darovi bodo priobčeni v našem listu.
Uredništvo.
Kje je moj oče JOHN BEČAJ. Doma je iz Kremence. pošta Begunje pri Cirknici na Notranjskem. Preti dvema letoma je bil v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, tla ga mi javi ali naj se pa sam oglasi. Angela lie-Čaj. 1372 E. 40th St.. Cleveland. Ohio.	(15.—17.—1.)
Iščem svoja dva brata ALOJZIJA in LEOPOLDA ČESN1K. Doma sta iz St. Petra na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kde ve za nju naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sama javita. John Cešnik. box 64. McMecken. W. Va.	(15.-17.-4.)
POSLANO BRATU!
Jaz sem imel takrat denar in ga imam tudi sedaj Kdor pozna brate samo za denar, je boljše da še takrat ne pozna. Pusti me v miru. da ne boš še kaj več slišal.
Anton Kastelie. box 16.	Kitzmiler. Mtl.
trsm
Rada bi zvedela za naslov svojega brata ALOJZIJA KOŠMERLJ. Doma je iz Retij pri Loškem potoku . Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, tla ga mi javi ali naj se pa sam o-glasi svoji sestri Antoniji Koš-merlj, omožena Benchina. P. O. box 334. Abbeville. Ga. (15.-17)
FARME.
Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih.
A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co.
Sheldom, Wis.
HARMONIKE
MinnjUl po Hlnlljlk MBtk, • «#
ta mdnI}Ito. V Kprtv« mum djtr* mkdo poftl}«, k«r m t* u4 l> »• tikal r tmm poaln is n(lij v m « lutnaa losu. V poyntTtk mats cr&sjak* kakor tm Aruc* kusulk me rmčmnmm po 4el» kakorte« M* *
JOHN WENZEL
•11 M. ti. St., Cleveland. Ohio
Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 VukiBftM St.. N«w Y«rk, N. T.
OGLAS
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50. 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žngel.
S spoštovan jem
S. JACKSE, Box 1*1,	St* Helena,' CaL
Evropsko zdravljenje ▼ Ameriki.
Ali trpite na kroničnih boleznih pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev?
-o-
Nagi zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni so opremljeni s vsemi modernimi električnimi pripravami. Tudi zdravljenje z radijem in krvnim sernmom. kot ga je najti le v velikih evropskih sanatorijih. Knjižice z označbo uradov in načinov zdravljenja zastonj.
Pošljite Ime In naelov na t Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Ptmmacat BMf. 74« EaclM Arene, Členka*. O ki«.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Josip Cvetkovieh, 328 Bond St.. Brooklyn, N. Y.
Podpredsednik: Frank Cerar, 302 E. 2Sth St.. New York. N. Y.
Tajnik: Vinko Zevnik. 1SG6 Cornelia St.. Ridgewood, N. Y.
Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catali»a Ave., Kidgewood, N. Y.
Zapisnikar: Ivan'Gerjovkh, 32S Bond St., Brooklyn, N. Y.
Nadzorni odbor:
Josip Togachnik. 56 Ten Eyck St., Brooklyn. N. Y.
John Jurkas, G40 Warren St., Brooklyn, N. Y.
Anton Cvetkovieh, 440 Union St., Brooklyn. N. Y.
Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, N. Y.
Ivanka Šubelj, 50 St. Mark's Place, New York, N. Y.
Društveni zdravnik:
Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7th St., New York, N. Y.
Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v meseca v društveni dvorani "BEETHOVEN-HALLT, 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorku. N. Y. in se prično točno ob 8. uri zvečer.
Prihodnja mesečna oziroma četrtletna seja se bode vršila izvanredno TRETJO SOBOTO tega meseca, to je 17. APRILA v navadni društveni dvorani. Dolžnost članstva jo. udeležiti s«' seje poliioštevlliio. ker se bode pri tej seji poročalo o splošnem društvenem stanju ter jc i>oleg tega za rešiti še mnogo drugih važnih stvari.
Z bratskim pozdravom	Vinko Zevnik, tajnik.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
$250,000 vrednosti v kuponih se nudi ZASTONJ
KADILCEM
tJfJlSSJUC
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
"Standard Amerike".
Par vrednih stvari, katere se daje za HASSAN kupone
Kuponov
LIVE LAST IC pas — ki se K-A-Z-T-E-O-N-E — velikost 3(» do 38 inčev *"IT <11 VES" z vsakim gibanjem in i>oložaujem. Zdravniki gu iiri|Mm>-
čajo j n »v sod ....................................................*....	11 Ki
Škatlja za cijrarete iz nemškega srebra s iHilitiro iz modi. Zelo prikupno..	1<)0
Žepni nožič, biserni r«>čaj. z dvema klinama: tudi pila za nohte....................125
Kuhinjska sekira s štirimi klinami iz jekla, katere se lahko pritrdi. Potrebno za gospodinjstvo ................................................................2<K>
Kuponov
Pazite na
posebni kupon v tem listu
Dežnik za možke ali Ženske, a-meriški Taffeta, jainčeno ne-premočljiv : zakrivljen r«H"-aj 2-">0 Kuhinjska oprava — kosov z visečim oliešalom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezii-nje mesa s priveskom za drobnejše sekanje: mesarskega noža. Emory brusa, k uho vilice. lopati«-e. noža za kruh. priprave za odpiranje škatelj. velikih vilic, noža za
rezanje in žago............ 300
Ura za gospode, pristno temno
jeklo .........................GG.jO
Ura za gospode ali gosjie. z fidprtini kazalom. 14 karatno zlata, "Waltliam kolesje".. ::/iOO
Pošljite kupone na AMERICAN TOBACCO COMPANY
Premium Dept., 490 Broome St.. New York, N. Y.
ZASTONJ
lO HASSAN kuponov
(Izrežite ta kupon.)

Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New Vork, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.
1
Zanesljivo pride sedaj
v staro domovino
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre« bojejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 (dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev Jsorodnikom in znancem t staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.

.,— - t r r-T T-rr-r - ^

GLAS NARODA, 15. APRILA 1 915.
(BEDAK
ROMAN.
— Za "G. N." priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
— Ali rest — Kako bi bil vi»s»el. če bi se dalo vse popraviti: — Saj še sam ne vera, kaj hoeem, kaj mi leži na srru ? — Tako strašne so te stvari! — Toda slednjič postane človeku vseeno. — Za nobeno stvar se ne zmeni več. — Kaj mislite, ali je mogoče, da je kakemu človeku vsreuo, če je dan ali noč. — Ležim v postelji in si ne upam Ustati - — strah me je dne.. va Kaj se je zgodilo? — vprašam samejra s<-l».> .Zakaj bi n»tajal. — Najrajše bi spal, neprenehoma spal do smrti. — Čakajte. M-daj Vam bom pa nekaj povedal. Zdi se mi. da take neumnosti niste še nikoli slišali.
Le povejte, gospod Eisenhut. »laz sem že marsikaj slišal. Veliko neumnih, pa tudi pametnih stvari.
Eisenhut se je globoko oddahnil in začel:
Nekoč po nori je potrkalo na vrata. — Trka in trka, neprestano trka. Vstanem in poslušam. — — Hudiča, pomislim sam pri sebi kdo pa trka Mila j po noči na vrata? — Lasje so mi stopili po koncu in v glavi mi je začelo vreti. — Mogoče so tatovi ali moril« i. ki me kiot-ejo izvabiti na vrt f — Pes Nero je začel lajati. — l>aj «ra — pravim - - popadi Nero. — Pes steče po stopnicah in laja.
—	Na vrata pa neprestano: bum. bum. Stopim v spalnico, vzamem puško iu previdno odprem okno. — Kdo je? — zakričim. Nekdo se zasmeje v vrtu. — Hudiča, kdo se smeje v mojem vrtu. to je pa ne-k.ij nezaslišne^ra. — Kdo je? — Oglasila se je dama. katero sem že po glasu poznal.
Po teli besedah je Eisenhut utihnil iu pogledal Grau-a. Grau je že po tem po«rledu sodil, da je bila ženska, ki je prišla ponoči k Ei-senhutu. Adela.
In ta dama bi rada govorila z menoj — je nadaljeval Eisenhut. — Za božjo voljo, saj je noč — temna noč. — Odprem. — Ona vstopi in sine je. — Kada hi govorila z Vami. groapod Eisenhut — pravi — oprostite pravi, ker sem tako pozno prišla. — — Prosim, prosim, prosim. Tako temno je tukaj, ali bi ne bilo dobro prižgati luč? Seveda luč. kdo bi bil v temi. — Grem in prižgem luč in ponudim gospodični stol. Sedi toraj tukaj, moj ljubi gospod, ravno tukaj. kjer Vi sedite. — Poleti je in ura je že čez dve po polnoči. — Pravi, da bi me nekaj prosila, pa ne ve. če bi ji izpolnil prošnjo. — Prosim, prosim, pravim, moja ljuba gospf*dična. ali bi kaj pili go-spudiena. ali bi kaj pili gospodična, malo žganja, gospodična, ali kaj drugega ? Vse Vam dam. kar Vam srce poželi. — Kozarca se niti ne dotakne, samo mane semtertja po stolu in ne more z besedo na dan. — Veasih me pogleda, in Vi ne veste, gospod Grau. ta pogled. No, mogoče veste? Pa kar Eisenhut mi pravi, moj preljubi Eisenhut.... Da bi že vsaj rekla gospod, kaj še! — Prosim, pravi, če bi Vam bilo mogoče, seveda Vam je mogoče, vse bi bilo dobro, če bi hoteli, seveda. — Vse je odvisno oil Vas. Eisenhut. Že zopet samo Eisenhut. in ne gospod Eisnhut. — Doma se je nekaj pri godilo, nekaj zelo neprijetnega se je prigmlilo. denarja je zmanjkalo.... Pa je res do hudiča neprijetno, če zmanjka kaj denarja — mislim sam pri sebi in mol* im iu poslušam. — Mati je bolna, mogoče je že sedaj na smrtni postelji, denarja ni.... t"e bi hiteli Eisenhut? Zadolženi smo. — Aha. sedaj j<> pa že imamo ptičico. — Sam liojr ve. koliko hoče? — Sedi ua stolu in govori tako neprisiljeno kot da bi govorila o vremenu. — Samo trese se. po celem telesu se trese, in pogled ji švijjra semtertja. — Koliko bi pa takole potrebovali, moja ljuba gospodična, jo vprašam, koliko naprimer? — — Dvakrat, trikrat se oddahne. |w>gladi z roko po mizi in se nasmehne rekoč: — Takole dvajsettisoč mark. dvajsettisoč mislim, da bi bilo dovolj.... Strela božja, dvajsettisoč. dekle, ali si pri pameti, ne. ne.... Usta-lie in mi polo/.i roko na rame in pravi, da bi mi že v enem mesecu prinesla nazaj. — Zadolžuico Vam bom napravila. Eisenhut. zadolž-nieo, pii bo vse v redu. — Videč, da mi ni posebno ljuba njena ponudba. me po <r lad i še z roko po čelu.--Poslušajte, moja ljuba
gospodična, ji pravim, poslušajte, kako bi bilo. če bi se midva takole vzela, če bi postala mož in žena. hiu?.... Ljubim Vas gospodična iu vse hi dal, če bi V;is zamogel vsak dan že vsaj enkrat videti.... I tu j še sem Vaš lakaj, ksikor pa mož kateresibodi kramarske hčere......Tako govorim in ji dokazujem, ona pa mirno posluša....
Vse bo Vaše. pravim, še več imam kakor en miljon.--Tedaj se
pa škratelj nasmehne in vpraša: — Ali imate pa res toliko?--
Stopim k blagajni in jo odprem. — Vse to bo Vaše. Vse, da veste.. To ne jrre tako hitro. Eisenhut pravi slednjič — če bi Vas vzela, bi Vas ne vzela sanm zaradi denarja. — Naravnost v oči me «rleda in sc mi smeje. — Stegnem roko. da bi jo privil k sebi, toda ona se umakne, iu s. še bolj zasmeje. — Zapovedovali mi boste, gospodična. Vaš lakiij Imuii. Vaš hlape«- .— Vem. vem. toda tako hitro vseeno ne J»re_ — Najprej je treba vprašati sTariše. potem j«- treba zasnubiti in še druge take stvari.-----Kdaj bi pa bil takole na jasnem?
—	.Intra ali pnjutranjeiu, ali kadar hočete. — — Dobro, dobro, bom
pa denar prinesel seboj. — Ne, ne. to 1><> že prepozno.... Polom bo. če nimam do jntri denarja. .. . Tukaj je pobotniea. — Naštevam denar. skoraj pol mize je polne bankovčkov____Hvala, pravi in spravi denar.... Potem je odšla, preko tega praga, skozi ta vrata. — Toraj jutri! sem zakiiral za njo? — Da. jutri, seveda. — Naslednji dan sem šel k krojaču in si dal pomeriti frak. — Ali sc ženite?
—	me vpraša krojač. Da. tako nekako; lahko, da se ženim, lahko, da se ue. — (Jrem v «rrad. ponosno in dostojanstveno in ne pogledam
ne na desno, ne na levo. — Sprejme me njen oče____Na dolgo in
široko mu povem vse. on se pa smeja. — Da bi te strela, pokora stara. ali je to tako smešno, ali sc moraš režati?.... No. gospod Eisenhut — kaj Vam je padlo v glavo----hahaha--seveda--o-
prostite .da se smejem--čudno, čudno--vendar mislim, da
moja hčerka--siecr pa--no. bomo videli. - Konrad, pokliči A delo. — Ona pride in kot smrt prebledi, ko me zagleda. — ilisli. da jo bom izdal, misli, da bom povedal očetu, da sem ji dal denar----Nikar se ne boj golobičiea, Eisenhut ne bo ničesar povedal. — Eisenhut že ve. kaj govori.--Vprašam jo. ona pa ne reče ne da. ne ne,' smehlja se in reče bmlim.--Grem po hodniku
in zagledam pri vratih služabnika, ki komaj zadržuje smeh____Ali
bi ga počil po gobcu — pravim sam pri sebi. in pridem slednjič do zaključka, da je boljše, če ga ne. — Naslednji dan jo srečam in vprašam, zakaj me je bila včeraj zatajila.--Zatajila, jaz. da bi Vas
zatajila?---- Ali me nočete vzeti za moža?--Za moža. bežite.
bežite!----Vidite, to so ženske, jaz sem pa vseeno kavalir. Dolgo je
že tega, kar sem ji posodil denar, pa ga še nikoli nisem tirjal in ga menda tudi nikoli ne bom----Naj gre v božjem imenu____Jaz sovražim ženske. Vi ne veste, gospod (irau. kako jih sovražim.--
Lepe so. kakor kače so. solučijo se na solncu. njihove misli so pa zle in strupene. — Tudi možke sovražim, pa čisto na drug način kakor ženske. — Tukaj sedim, jih obmetavam z blatom in jih sovražim.
—	Včasih jih pa tudi ljubim----Bog nebeški, kako so lepe ženske.
kako so očarljive. Odpustite mi, prosim Vas vse ženske sveta, prosim. odpustite mi! — To je seveda le za hip. potem se pa zopet naseli v srce stara mržnja. — Ali je to življenje? Vprašam Vas, ali je to življenje? — To je pasje življenje, še slabše je kakor pasje!
—	Obupno sc je krohota! in besede so mu brez vsake zveze letele iz ust.
— To sem Vam moral povedati, gospod Grau, povedati sem Vam
moral nekaj, česar nihče ne ve---- Vsak teden oblečem parkrat
frak, vsak teden se parkrat sestanem ž njo, vsak teden jo parkrat vprašam. Če hoče biti moja. — Ah, moj Bog, moj Rog! Naenkrat se je tako zasmejal, da je še Graua pretreslo.
M Z.
•LAVNI OORORi
PrtdMdnlk: Frank Btkaer, n Cortland St., Nnr Tuft, Podpredsednik: Paul SchneUer, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Ker*« 2711 8. BfJUard Ar«., CUaa% O. ■Uvajnlk: Geo L Broslch, Hy, m«^
OI REKTOR IJ i
DlrektertJ obstoji ls Jednega sastopnlka od tnI Hot enakih jrganlaaclJ, od	m«««naUli Batov lm od TMh aamaatojnlk drafter.
«711
Sa anamke, knjlUee tn ne droffo ae obrnite Da tajnika: Frank Karta, a. Millard Ave.. Chicago. III. Tudi tm denarna poilliatTe poiUjajte na ta
Narod ki ne ekrbl sa rroje reve, nima poatora med etvUlaoTanlml narodL CloTek ki ne podpira nerodnih savodoT, nI vreden sin svojega
■pomlujajte ae oh vseh prilikah Slovenskega ItvatUSa
— Kaj vendar blebečem......saj ji nisem res dal dvajsettisoč
frankov! Samo desettisoč frankov je bilo. — Vel čas sem bil prepričan. tla jih je bilo dvajsettisoč. sedaj pa vem. da je bilo le polovico tega denarja. Veste, jaz lažem. jaz znam grdo lagati. Včasih se tako zlažem, da sam sebi ne vrjamem. Nekoč sem prišel v gostilno povedat, tla sem ravnokar videl belega jelena. — Zakaj sem se zlagal ? — Ali me je mogoče kdo vprašal, kakšnega jelena sem videl?
Grau mu je odvrnil:
—Zdi se mi. gospod Eisenhut. da se hočete napraviti zelo interesa nt nega.
Eisenhut je prikimal: — Da. tako je. Res je tako. — Parkrat sem se bil napravil celo neumnega, samo da bi se ljudje bolj zanimali zame. Tudi tedaj, ko sva šla prvi pot k Mamici, sem Vas nalagal. — Lagal sem, da je rekel Lenz šolarieam. da se morajo sleči in skočiti v vodo. — Sam ne vem. kako sem prišel na to misel. — Ha-ha-lia-ha! Sveča je dogorevala in dogorela popolnoma. — V sobi je zavladala tema. iz teme se je pa oglašal Eisenhut s svojim blaznim krohotom in divjim kričanjem. — Slednjič je utihnil. Grau ga je prijel za roko in pričel govoriti z visokim, jasnim glasom. Na ta način je govoril tedaj na grobu, na ta način je pridigoval v cerkvi.
Frank Dem-
Mmrtown, Pa.: Frank Gtbrenjt.
Mmrianna, Pa. In oksliea: Frank Gottlicher.
Meadow Land*, Pa.: Georg Scbnlta.
Mood Ron, Pa. in sksUca: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaz Magister, Z. JakSe In U. S. Ja-koblch.
Unity Sta* Pa.: Joseph Skerlj.
Steelton, Pa.: Anton M. PaplC. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Wnioek, Pa.: Frank Seme in Joaepb FeterneL Toele, Utah: Anton Palčič, Winterqnarters, Utah: Louis Bla-slcb.
Black Diamond, Wash.: Or. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob JEtom-
PHONb 249
Zastopnik "GLAS i NARODA"
82 Cortland t Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUK BO AN,
PRODAJA fina vina, izvrstne imoiiti, patentirana, zdravila.
PRODAJA vain* listka vseh prokomor-
ekih črt.
POŠILJA denar w atari kraj aanaaljlvo
in pošteno.
UPRAVLJA tii ▼ notarski posel spadajoča dela.
KRACKERJEV' BRINJEVEc
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJEVEC" Je: £ steklenic $ 6 50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO
tudi čisti domači TROl'INJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastili distileriji.
Naše cene so sledeče:
Tropin je vec per gaL $-.-15, $2.50, $2.75 in $3.00
Slovovitz i»or gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zalmj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vina per gal.....05c., 60c., 65c.
Catawtia in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 sal. $2.00, za vet-j a naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijafe jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
Davis. W. Vm. in okolica: John Bro-slcfa.
Thomas, W. Vs. in okolica: Frank
Kocijan. Grafton. Wis.: John StampfeL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Scpich in Heronim Svetlin.
West A ills, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin In Val. Stalich. Kenmerer, Wyo.: Josip Motoh.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem. našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, <la je za tamošnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati narofi-nino za naš list in knjige ter zato izdajati pravo vel javna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
_Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v sapadnl Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
NA&I zastopniki,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino ca "Glas Naroda" in knjige, ks-Kor tudi za rse druge v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind. Ark. in okolica: Michael Clrar.
Sao Francisco, Cat: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz, Frank Janesb in John Germ.
Salida. Colo, in okolica: Louis Co-*tello (The Bank Saloon).
Walsenburg. Colo.: Ant. Saftlch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Jernej B. YerblC, «30 Aurora Ave. Ogiesby, I1L: Math. Hribernlk. Depoe, 111.: Dan. Badovinsc. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, I1L: Mat. Komp. Joliet, IIL: Frank Lsurlch, John Zaletel In Frank Bambich. Mineral, Kaos.: John Stale. Wankegaa, IIL: Frank PetkorSek la Math. Ojrrtn.
So. Chicago, DL: Frank Cerns In Rudolf Poiek.
Springfield. DL: Matija Barborlč. Frontwisr. Kana. in okolica: Frank Kerne.
Mnlbery. Hons, la okolica: Martin Kos.
CalnsMt, Mich, ta okolica: Parol
Shalt* in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, la okoBca: Joaepb Glasit	[
S M. D.
^riiari]fi»ir>iiti[ir<T m lil - in i, mili i II	.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob
Petrlch ln Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph S bara bon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gonle, M. L. Kapsch, J os. J. Peshel in Louis M. Peru.še k. Eveteth, Min.: Jurij Kotzc. Gilbert, Minn, in okoUca: L. Veael Bibbing. Minn.: Iran PouSe. Nasfawank, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. D rich, 3400 N. 5th Ave.
Brooklyn. N. ¥.: Alojzij ČeSarek ln Leo Štrukelj. Little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marinas, Chas. Karlinger ln Jakob Roantfc,
Barberton, O. in okolica: Alois Ba lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collintrood. O.: Math. 81apnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-«0 1735 E. 33. St.
Yeoogstoa, O.: Ant. Klkelj-
City, Oreg.: M. Justin. Ps. In okolica: M. Kis rich.
Pa.: Louis Hribar. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek.
Pa. ia okolica: John Ker
Pa.: Ivan Pajk. Pa.: Anton Jerlna. Pa.: John Kokllck. k la
lar.
Fa.: Dragntln Slavic. Pa. in okolica: John Prostor, dr, Pla.: Karl Zalar la Fr
Samo pri meni m dobe pataatJruu la gmatl-«l«deca zdrmvila: ca rt,t in proti epadanja iaaakih in moških las. kakor tudi xa rm«t moikih brk ia brade: za revtnatizem koali bolj ali trvaaj« v nogah, rokah in križu, za rane. opekline, bula. ture in kraste i. t. d., s-a kurje očesa, brado vice, potne noge, ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila bres uspeha rabil. Pišite takoj po cenik. Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 6 dolarjev ki jo oniita.
JACOB WAHČIČ. im M. Mth St, Cleveland, OUo.
m--
Za. en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda' SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njAn naj dete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unija.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industriea and Immigration" ga državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije r matnrali zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti sa dr-ivljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islanda ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)1 BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St, odprt vsaki daa od 9. nre sjntraj do 5. popoldne im m maim min ed & *> 10. k&
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
Itrrioje vsakovrstne tiskovine po!nizkih]

.Odo tkano. xbni*je prevode _f fofs pdkm* UiOJsko organiziran« Posebnost so dnštfeaa prtrOs, okmtBce^ pimfiefi; «sild ttl
Yea naročila poiljitejg
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New Tork^Ne Y-
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa koionij-skih posestev vseh yelesilj
Obsega 11 raznih zemlfevidov,
na £0tih straneh in vsaka stran je 10$ pri 131 palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
občega devet raznih zemljevidov
M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen otsig površine, katero zavzemajo posamezno države.
Pošljite 26c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas; Pri večjest odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
g^Cortlandt Street,	New York,
i
gwipapie generale pilim
^Francoska parobrodna družbo.)
OirtttDi trti do Havre, Pariza, Srica, Isotnasta lo LjsMj
.AVKOVnci m4n rlkia
pmlkl asi -uCyca«ont "La TovaisT, "Boefcanfaas" m "Riai«ni-Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOKE corner Pearl Bt.( Ohssebrongk BnUdlnf. Pofttni parnild odplnjejo vodno ob sredah la prlaUnlUo ItovCka
IT. V. m.
<g>& NAJBOLJŠA
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
"iiST
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov^ je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street* New -York, N. Y.
Cms v plain ?«am;$LOO. Rojaki ▼ Orelasi 0. M« mU v podMnci Fr. Sator, IBM SL Oak Avo^ K. K.