PRIMORSKI DNEVNIK Leto VI - Štev. 9 (1400) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO TRST sreda 11. januarja 1950 OZEMLJE ALI JE SE KJE V EVROPI KAKŠEN ZUPAN - RAZEN TRŽAŠKEGA ZUPANA ING. GIANNIJA BARTOL1JA — KI NE RAZPOLAGA Z URADNIMI PODATKI, KOLIKO NJEGOVIH OBČANOV PRIPADA POSAMEZNIM NAROD-NOSTIM, KI SESTAVLJAJO PREBIVALSTVO NJEGOVE OBČINE ? Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. Cena 15 lir Štirje milijoni delavcev Italije odločno obsodili hlerofašistični teror Protestne stavke in zborovanja po vsej Italiji - Železniški promet ukinjen med Severno in Južno Italijo - Tudi danes protestna zborovanja in stavke -Nova izzivanja Scelbove policije V četrtek ostavka De Gasperijeve vlade ? smrtnih žrtev. namreč . IM> 10- — Vsa italijanska Javnost je še vedno pod vtisom tvavih dogodkov, k.i so se do- 8° tli včeraj v Modeni, pri ka- ,en ,Je Scelbova policija pomočila šest UnM3- PoP°ldne ni ^jSe e^en °d ranjenih. Sta-e drugih dveh ranjencev pa cal' ° te^ko' Za jutri so skli-s,..1 v Modeni sestanek sociali-■cnih in komunističnih po-lancev in senatorjev, da skle-aj0 o akciji, ki naj jo poavza-eJo v parlamentu kot odgovor a provokatorsko politiko vla-e Proti delavstvu. Vlada pa je Poslala v Modeno podtajnika arazzo, ki naj bi izvedel *!P ^i res mislil, če jih jdj poznal, da te ljudi de-«lo* iskreno skrbi usoda Branko Babič: NEKAJ V ODGOVOR ..DEMOKRACIJI" Pravilnost politike slovansko-italijanskega bratstva šf-p e>ls^e0a ljudstva na . ozemlju liudstv Trža-Ijudstva, ki ,etr cj _,k°t edini resnični nosil- .Ju Jo emlju, ---------- ... my v zadnjem času ponu- q hjepouih narodnih teženj. pm*k°l°ne svojega časopisa VDrns ” zadnjem času o tem n; ®sa"ju- razsipavajo z raz-aii kritičnimi pripombami sea mžUn na.š-p polpretekle in hiu • Politike in hočejo "h naji?.ametnejši med vse-hoM *?• jth bo minila ne str p- 'Ilf)) Iv n »v. ___ oovornl11 tb0mo ven(larte od-izi%iieja’ da iz tega hrupa to pa predvsem za- _______ bekuuP uso demngoško in r‘U i, jVVo stran te kampa- ljuri.tf. 10 prikažemo našemu Znt takšno, kakršna je. Cato p« bi si _ prej ko preidemo na sam terjani odgovor — dovolili nekoliko ogledati, kaj so gospodje vse napisali in kakšne misli so izrazili, ko so se v zadnjih dveh — treh številkah svojega. časopisa bavili s to zadevo. Ko najprej ugotavljajo, kako je propadla vsa naša politika. zgrajena na slovansko-italijanskem bratstvu, češ da so nas italijanske delovne množice izdale (ob priliki resolucije Informbiroja) ter da kljub temu še nadalje vztrajamo na tej politiki, prihajajo do sledečega zaključka: ((Trša kot so dejstva, globlje in obup-neje zarivajo svojo gltvo v izdajalske temelje fratelančne stavbe. Nauk. ki so ga doživeli z zadržanjem italijanskih delovnih množic v Trstu, bi jim moral namreč dokazati vso osnovno zgreše-nost škodljive SIAU-arske politike«. Na naše stališče, da v Trstu slovenski živelj mora in more imeti svojega zaveznika v tukajšnjem italijanskem demokratičnem delovnem ljudstvu, nam odgovarjajo sledeče: «S tem So nosile; titovske politike V Trstu prvič jasno in javno povedali, da se požvižgajo na slovensko narodno solidarnost, da jim je bližji trenutni koristolovski in negotovi zaveznik, kot pa la. sten brat. ki misli z lastno glavo...« In končno nam nasi eprija-teljin povedo svoje stališče p tem tako važnem, bi rekli življenjskem vprašanju, ko pravno: «Saj ie vendar od vsega početke jasno, in sleipcem so to pokazali dogodki, da- narodnostnih vprašanj y Trstu ne bomo rešili s tem, da bomo zantevali od- Italijanov, na: kriče «živela Jugoslavija«! Pustimo jih lepo ,pri miru. da ostanejo Italijani Italijani. a mi ostanimo Slovenci. Na tei osnovi iščimo razum kot dve samostojni narodnosti. zavedajoč se svojih koristi in .nujnosti; mirnega sožitja. Ta sporazum, pa- po nemogoč vse. dokler se bomo zatekali k raznim hermafroditskim organizacijam SIAU-arskega tipa«. To sc bistvene - linijske poteze njihovega stališča v Odnosu do osnovnih trprašanj tržaškega političnega življenja, razen o vprašanju Tržaškega ozemlja, o katerem bo- mo govorili pozneje. Zato se bolj nebistvenih pa tudi precej neduhovitih argumentov teh člankov ne bomo dotikali, ker bi bilo samo tratenje časa brez posebne koristi, razen kolikor nam bo eden ali drugi teh argumentov služil za ilustracijo gornjih njihovih postavk. Sedaj Pa poglejmo pobliže resnično politično vsebino teh postavk. Vsak povprečen opazovalec bo lahko takoj ugotovil, da je osnovna linija «Demokracije» in ljudi okoli nje odločno nasprotna politiki slovansko-italijanskega bratstva, ki jo označujejo za: «izdajaisko fratelančno politiko«. Preden bi prešli na samo oceno takega stališča, ugotovimo najprej, ali je politika slovansko '- italijanskega bratstva pravilna kot načelo in vodilo v vsakodnevni politična •akciji ne glede na konkretpb politično situacijo. L-K Politika mržnje in sovraštva mca' rafile, trgovec Enrico Woelfl** in gospodinja Viktorija CumiB* Umrli so: 66-letni dr. Iacch® Pavel, 69-letna Karla Venica’ vd. Marchio-Lunet, 23-lctni Iva‘* Keber, 39-letna Ema Conte« 62-letr.i Jožef Paglieri ter mesece stari Fulvio Budika. s^sadjo ia» JOGOSL. CONE TRS® (Oddaja na srednjih vaH)*'*1 240 m ali 1250 ke) SREDA 11. 1. 1959 6.30: Jutranja glasba; 6.45: ^ ročila v italijanščini in obj® sporeda: 7.00: Napoved časa -Jjp ročila v slovenščini in obJ*' sporeda: 7.15: Jutranja glas#* 12 00: Čajkovski: Serenada 1 godalni kvartet; 12.30: Lahka ^ listična glasba; 12.45: Poročila . ital. in objava sporeda; D- ' Napoved1 časa - poročiia v sl®* in objava sporeda; 13.15: KlaV**" ski koncert Pavla Sivica; 13’* Gospodarski pregled (v slov-)' 14.00: Veseli kvintet; 14.30: Por® čila v ital.; 14 45: Poročila v slo'-17.30: Aktualna politična vprtf sanja (v ital.); 17.45: Pester P® poldanski spored: 18.10: Beeth® ven: Trlo št. 7 v B-duru; 18.45: poročila v hrvaščini: 19.00: G®5" bena medigra: 19.15: Poročila v ilai.; 19.30: Napoved casa - por® čila v slov; 19.45: Z našim lju»T stvom (v ital.); 20.00: RadijU*1 obzornik (v slov,); 20.15: Debuss)" jtve klavirske skladbe; 20.30: Feljton v italijanščini: 21.00: K® n-.orni zbor |z Trsta; 21.30: £a* bavni orkester: 22.00: Život lu" gi slavenskih naroda: 22.00: Velet" ni koncert: 23.00: Zaanja poroči13 v ital.: 23.05: Zadnja poročila * slov.: 23.10: Objava sporeua; 23.1a' Plesna glasba: 23.30: Zaključek. KINO Rossetti. 16.30: «Ne zaupaj svoj® rru možu« Fred Mac Murra)' Madeleine Carroll Eacelsior. 15.00: »Srnica«, Greg® ry Pečk, Jane Wyrr.an. Fenice. 15.30: »Mornar Sinbad»> Douglas Fairbanks in Mauree*1 O' Hara. F.lodrammatico. 16.30: «Cudežea vrelec«, Gary Cooper in Patf* cia Neal. • Alabarda. 16.00: »Cesarski valček* U. Cro?by. Garibaldi. 15.00: »Kralj Afrike«-^ leeale. 15.30: »Smrtonosna skrb nosi« V. Mc Laglen. impero 15.45: °«Ciganska k'** Annabella, H. Fonda. W llalia. 16.00: .(Cesarski valč«'1*’ Bing Crosby. Viaie. 15.30: »Verige«, A. Nazza*'1' VUtorio Veneto. 16: «Devica ®r" leanska«, Ingrid Bergman. Adua »Tajno povelje«. Armonia. 15.30: «Nemirna l®3”’ S. Temple, R. Reagan. Azzurro. 15.30: «Trije kavalirJ1*’ Belvedere. 15.30: «Mad»m Curie*' Greer Garson in W. Pidgeon- Kino ob morju. 15.30: »MajhP® pristanišče«, Ginger Roger*’ Joel Me Crea. Marconi. 15.30: »Tuljenje volka)'’ Barbara Stanwyck. E. Klinn- Massimo. 16.00: «Kapltan Cas® nova«, L. Bremer, T. Bey. Novo Cine. 14.30: »Verige«, A-Nazzarl. Odeon. 15.30: »Vse neveste s° lepe«. Hadlo. 15.30: »Roparji iz El PaS°* Fred Scott In Fuzzi. Savona. 15.00: »Roman življenja*’ Spencer Tracy. Venezia. 15.00: «Na jugu od Ek^a* torja«. Vittoria. 16.00: »Lepotica in ra** bojnik«, Gilbert Roland 1 Ramsay Ana, PRIMORSKI DNEVNIK ISTRS K I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU V VALMARINU SO ZAČELI... ULICA C. BATTISTI 30la - I.; - TEL. 70 SAREDO PRI SAfcETU Ustanovili smo obdelovali zadruoo ..Partizan" GOZD NAJ POSTANE zaščitnik poljedels -Mislimo, da bi bilo popolno-. Vom — pomaga 6q položitve tc-. a cdyec ponavljati velik po-|meljev in prihodnjega razvoja m.en pogozdovanjem y Istri, O tem je bilo govorjenega in pisanega toliko, da bi moral vsak prebivalec znati na pamet Ne samo to, največjo skrb bi ntoral posvečati pogozdovanju že vsak posameznik, ki ima le nekaj površine zemlje, ki je prirnerna za pogozdiitev. To bi bilo v korist njemu in skupnosti. f V tednu gospodarske razstave, ki je bila v Kopru leta 1948, Je oddelek za kmetijstvo oiga-luzirtl tudi ciklus strokovnih Predavanj iz splošnega gospo-Vu va- Eno izmed teh preda-bj je bilo posvečeno tudi inžKStvu- Predavatelj tov. ^ • Orel je zelo poljudno in ^Umljivo govoril o pomenu §°i'dovanja in tuni nakazal nsert. Poslušalci tegft^ predavajmo bili večinoma referenti g kmetijstvo pri KLO, ki so h poslani na predavanja -za- univerza v Kopru Danes 11. januarja ob 20. uri bo v mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru pod okriljem ljudske univerze predaval tov. Kavšek Slavko, ravnatelj Pomorskega tehnikuma v Piranu. Naslov predavanja je: »Borba slovenskega ljudstva ra naše morje«. Ne bomo ponavljali, kaj vse pomeni gozd. za naše poljedelstvo. Zaščitni gozdni pasovi ubijajo moč burje in tako obvarujejo poljske kulture. Prav tako vplivajo gozdovi na podnebje in vlažnost, kar je posebno za Istro zelo velikega pomena. Vsa mladina naj sama in s prav takim delovnim poletom prime za delo. Sestavi naj posebne brigade Za kepanje jam, v ka:tere bodo meseca februarja posadili mlade sadike. KLO naj pri teni nudijo vso pomoč in prav tako naše obdelovalne zadruge in kmetnaproze. Babiči Kmalu bo zasvetila električna luč Poročali sm0 že, da je tudi prostovoljci razumevanje za potrebe zadruge po delovni sili, so prav tako onemogočili, da bi prišel ta sadež v izgubo, čeprav je zaradi svoje dragocenosti tako koristen našemu splošnemu gospodarstvu. Vseh 25 prostovoljcev zasluži pohvalo vse skupnosti, njihovo dejanje Pa 'naj nam bo v zgled! to, da bodo potem prenesli iniciativo na teren. Vsa dobra vo-Ja Pa je potem nekam splahnela. Edino yas Gzžon j0 v eno-ni nažl‘t za leto ly49 vnesla tudi pegozditev večje površine neplodne zemlje. Toda v kolikor nam je znano, je tudi tu ostalo pogozdovanje — samo v načrtu. kroi- Vfrilsluje to za naše o-«oz]e tako vazno, da je ljudska oblast smatrala, da ga je riti n« ntčin oživotvo- mlh, 3? §a vsi strani, Potek "t - ]e- i spniviti dela v nedelS.' “ela " 56 v cev 7'dr!mfTinu ie. 43 mladin-n- lti «-nV Uia^ in P°1 izko- rrih ri'° JaU1’ ^^tor bodo v Prihodnjem februarju posadili ž^k.ltta:ire.cgv,.Ne-r^esi; mladincev i»t> pri- r - . :i seboj orodje za kqps> Ju Ja m, tako ,so bili navduše-n‘ to delo. Reči moramo, c,a so to prvi tj‘?rill'ji v pogozdovanju, ki so okazap vsej mladini v okrožje' nalogo za leto 1930, * bo prav gotovo imela- enake •Pehe kot s0 jih imele vse «nsedanJt. delovne ■ebno^ zadnja, ko * r-U-I kongres« v dežju in -eznem viharju pripravljala va v Trnovskem gozdu Vse okrožje. Pogozdovalnp dela se bodo izvedla tud: p0 drugih krajih okrožja. Tako smo izvedeli, da bodo v Valmarinu pogozdili 5 na, v Ankaranu 3 ha, v Deka-n|b Pa 30 ho pustega zemljišča, ~n je primerno samo za gozd. vav tako je v planu za leto ■“«0 pogozditev 98 ha zemljišča V našem okrožju Posauitev teh površin Porabili 885 tisoč sa-AQ borovec in nekaj akacije. Da bodo sadili v obrežnem ttvU ‘4enl(-'d(-“la-Izola. 'La izvrši-vi,. bel b(J potrebno napra- Ws,.‘i®'00lJ delovnih ur. Od teli e že-bodo akcije. Poje brigada laiiko 7.000 napravil Potrebne sadike Air,1' nobilj brezplačno. Okraj r,*rn/ Je sedaj prejel v ta jn 2q^p 200,01X1 sadik borove, Na t ......... Za svojo vstran ~ ' Pkroži“- Tu ji ie na-jVjj. 0 delo, kj gre prav njej. sli a i-ast nci drug, mladi ra-našim prihodnjim gozdo- 90 sadik akacije V,.;^ bi iniciativo mladine jfiSf. ze, naša vas na tem, da bo dobila električno razsvetljavo. — Zc pred časom so se pričela deleža napeljavo, sedaj pa bodo ta dela kmalu končana. Tako se bo električni luči umaknila petrolejka. Lepo bo, ko bomo sedli zvečer k mizi, n.a katero se bo spuščala električna svetloba. Citanje in vse delo bo nekam vse prijetnejše, da ne govorimo o snagi in praktičnosti, ki jo bo prinesla prav -tako električna luč. Naše gospodinje bocj0 imele manj opravila, dostikrat tudi jeze, ki je bila neobhodno združena s petrolejko. Prvi bodo dobili novo luč člani obdelovalne zadruge in nato še druge hise. Z drugo besedo, prav vse- vas bo imela v kratkem po vseh hišah električno luč. Ce pomislimo, da ni mogla fašistična Italija kljub razmeroma ugodnim časom napeljati v naše kraje električne razsvetljave in da smo jo dobili sedaj neposredno po veliki vojni., moramo vsekakor naši mlaui ljudski oblasti izreči vso zahvalo za. njeno skrb, ki jo goji za delovnega človeka! Kinopredslave v januarju po Istrskem okrožju KOPER - «Novo cine«: 13. in 15. januarja: «Sirena»; 16. in 17. jan.: ((Samostan sv. Klare«; 20. in 22. jan.: «Beg v Francijo«; 23. in 24. jan.: «Crni kavalir«; 27. in 29. jan.: ((Prekleti«; 30. in 31. jan.: «Caglio-stro«. IZOLA - ((Arrigoni»; 13. in 15. januarja: ((Izseljenci«; 20. in 22. jan.: ((Kavalir v črr.em«; 27. in 29. jan.: ((Dolina moč- nih«. IZOLA - uOdeon«: 13. in 15. januarja: ((Samostan sv. Kla- re«; 25. in 26. jan.: «Prekleti». PIRAN - Tartinijevo gledališče: 13. in 15. januarja: ((Gasilci iz Viggiuja«; 16. in 17. jan.: «Beg v Francijo«; 20. in 22. jan.: ((Samostan sv. Klare«; 25. in 26. jan.: «Crni kavalir«; Gostovanje mladine iz Portoroža V četrtek 12. januarja t. 1. bo ob 20. uri v obnovljenem gledališču v Kopru uprizorila mladinska organizacija slovenskih učiteljiščnikov iz Portoroža Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«. Vstopnice bodo v prodaji v sredo od 10.30 do 12.30 in na dan predstave eno uro pred pričetkom pri gledališki blagajn). Cesto Rižaiia-Križišče bodo preuredili Prebivalstvo bo pomagalo s prostovoljnim delom Domačini iz Rižane in okoliških vasj se veselijo, ker vidijo, da se bo; naša ljudska oblast lotila temeljite preureditve ceste cd bloka v Rižani do Križišča na cesti Škofija -Koper. Kdor se je kdaj peljal po cesti skozi dolino Rižane, je moral opaziti ogromen promet. Nič čudnega, suj je tukaj najbližja in najkrajša zveza Kopra in Istrskega okrožja s Slovenijo in z zaledjem sploh. Ker manjka tudi vsaka Železniška zveza, je tako ves osebni in tovorni promet osredotočen po tej cesti, ki se vije čez blok skozi Crni kal - Klanec -Hrpelje Kozino ter naprej v Vse smeri proti Sloveniji in na Reko. Ce izvzamemo pomorski promet, lahko rečemo, da se vrši ves dovoz in izvoz blaga za cono B največ po tej cesti. Okolnost, da se razvija ta promet večinoma s tovornimi in osebnimi avtomobili, umljivo povzroča, da ravno ta cesta izredno trpi. Vrhu tega zaradi ožine svojega dosedanjega cestišča ne ustreza več vsem nalogam naglega prometa. Na nekaterih krajih pa je tudi cestna podlaga zaradi neugodne geološke sestave terena popustila. Preureditev cestnega trakta Križišče - Rižana (blok) bc vsebovala zlasti razširjenje ceste, popravo ovinkov, s čenier bo doseženo tudi skrajšanje ceste. Na ta način bo dana možnost za neovirani dvosmerni promet, tako da bodo izostale vse dosedanje težkoče izogibanja na cesti y naglem tempu. Isto tako slišimo, da je v načrtu tudi to, da bo preureditev te ceste prinesla po možnosti znižanje vzpona, kar bo zopet pripomoglo k temu, da bo cesta položnejša in preglednejša. V zadnjem času smo opazili, da so inženirji že pregledali teren, kar pomeni, da bodo za njimi prišli kmalu 'geometri, ki bodo na mestu preštudirali bedečo traso. Kakor hitro bo to delo končano bo' ljudska oblast pričela z deli na prvem delu nove trase. Pri delih za preureditev ceste bodo zaposlene veliko delovne sile, ker bo treba doseči to, da se promet med delom ne bo prekinil in da se bc izvršilo delo čim hitreje. Slišimo tudi, da je preureditev tega cestnega trakta prevzeta v plan za leto 1950 in da hoče ljudska oblast to cesto kolikor mogoče modernizirati. Prepričan sem, da bo ljudstvo iz bližnjih vasi, ki bo imelo od prenovljene ceste precejšnje koristi, pomagalo pri gradnji s prostovoljnim delom. V tem oziru se bo gotovo kot vedno izkazala tudi mladina. Pobegi Nagrade zopet - zadrugi Naša obdelovalna zadruga dela dobro. Te dni so prejeli najboljši zadrugarji nagrade. Toda oni so poklonili te nagrade zadružnemu skladu in s tem zopet pokazali svoje izredno socialno pojmovanje. j Na naši podružnici sta se v torek oglasila dva tovariša iz Šareda pri Saletu nad Izolo in nekako ponosu^ povedala: »Prišla sva, da bova nekaj povedala. Pri nas smo ustanovili obdelovalno zadrugo. Potrebno je, da o tem nekaj več napišete.« Tako naši ljudje občutijo napredek in želijo, da Se o tem piše v naših listih. Seveda smo bili veseli te sa-moiniciative obeh tovarišev. Lepo smo se pogovorili, kako so pripravljali ustanovitev. Imeli sq več množičnih sestankov in v soboto sedmega januarja ustanovni sestanek, na katerem so postavili temelje za novo delovno skupnost. Za vse prebivalce tega krajo je bil to velik dogodek. Vsi so čutili, da so s tem napravili nov korak naprej, ki jim bo prinesel še večji napredek in izboljšanje. Za začetek je stopilo v zadru. go 14 družin, ki so vložile vanjo vse svoje imetje. Obdržale so si le nekaj ohišnice — do 400 m2 na vsakega tiana družine. Skupna površina zemlje je 40 hektarjev. Največ od teh je vinograd, ostalo vrt, nekaj pašnika in gozda. Za predsednika je bil izvo- ljen tov. Kocjančič Ivan. za podpredsednika na Djurdjevič Peter. Poleg teh je pet članov upravnega in tri nadzornega odbora. V nedeljo -o novi zadrugarji priredili nekak domač praznik, predsednik zadruge je najprej prečital imena' vseh družin in posameznih članov ter tovarišev upravnega odbora, nakar je sledil prav lep domač praznik. Vsi navzoči so bili zelo navdu. šeni n:;d tem novim korakom v napredek. Nova zadruga inia vse pogoje za dober -razvoj. Zadrugarji bodo j. razširjenjem in napravo novih vinogradov dvignili kakovost in množino vina. Ze na prvi seji, ki je bila v nedeljo, so se domenili, da si bodo nabavili štiri vole kot vprežno silo, moderen plug, en težki voz, 72 stotov raznega umetnega gnojila, 130 stotov sena in še druge potrebne stvari. V najkrajšem času bodo poskrbeli Za sedež zadruge. Na sestankih so ijneii tudi nekaj ljudi, ki jih ;e ljudstvo ostro kritiziralo. Tako je Knez Lazar podpihoval Umer Pavlo, da je ta svojega moža odvlekla domov in mu Eli pustila, da bi se veselil skupno z zadružniki. Seveda bi taki radi zavirali razvoj. pa jih je ljudstvo hitro razkrinkalo. Nova zadruga, ki nosi slavilo ime vaeh borcev za svobodo »Partizan«, bo šla prav isto razvojno pot v gospodarski borbi, kot so šli partizani y osvobodilni borbi. Izola ir; z nov« Pri avtopodjetju »Adria« je skupina mehanikov z uvedbo novega načina dela popravila motor 8 V. S tem je napravila delo, ki ga opravljajo v Trstu Je v tovarni. S tem načinom dela so tamkajšnji mehaniki prihranili našemu gospodarstvu že sedaj na desetisoče Ih, ker n| bilo potrebno pošiljati navedeno vrsto motorja y popravilo v Trst. Ta prihranek se bo naravno v; bodoče še povečal, ker bodo tudi odslej naši iznajdljivi novatorji opravili potrebno delo doma. m IPliimlblu dnemi!t l SMRT pod kolesi avtomobila Pred Cnevi, ko se je 81etni Pa-gani Enzo iz Zagraja vračal opoldne iz šole domov, ga je na glavni ulici v Zagraju povozil težki tevorni avtomobil z evidentno tablico TS 5119. Mali Enzo, ki .ie prišel pod sprednja kolesa težkega vozila, je ostal zelo poškodovan. Takoj so ga domači odpeljali v občinsko bolnišnico v Gorico, kjer pa je nekaj minut po prihodu izdihnil v naročju svojih staršev zaradi prebite lobanje. Na kraj nesreče je takoj prišla policija in sodne oblasti za ugotovitev krivca nesreče. Kužna bolezen med govedom V Fari ob Soči se je v zadnjih dneh nevarno razširila kužna bolezen med govejo živino. V tej vasi ie v zadnjih petnajstih dneh obolelo n,: slinavki 16 gl k v goveje živine. Osem živali je obolelo v hlevlt kmeta Gregorota Henrika ni osem pa nr; Brumatu Leopoldu. Občinske oblasti so že podvzele vse potrebne ukrepe za preprečitev razširjenja te nevarne bolezni. Z nožem ga je napadel Predvčerajšnjim zjutraj je prišel v občinsko bolnišnico v Gorico 201etni Ivan Marušič iz Jamelj, ki je imel ranjeno roko. Zdravnikom jn pozneje o režnikom je Marušič izjavil, da ga je predsinočnjim, ko se je vračal zvečer domov, nek; neznanec/napadel z nožem v roki. Povedal je tudi, kakor se mu je zdelo, da ga je mislil zabosti naravnost v prša, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je Marušič pahnil na tla. Neznanec ni izpregovoril piti besedice in se je takoj pobral s tal in jo popihal neznano katn. Orožniki s0 že pričeli s preiskavo. GOR IS K I DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI ■ UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 p..™—.« o.L. , plugu gostjasiva jn |nrjZina v gorišhi oblasti Uvedba družinskega davka je revnejše sloje ležko prizadela Zakaj plačujejo veletrgovci in vojni dobičkarji sorazmerno manj družinskega davka kot obrtniki, profesionalisti itd? - Ali je višina prijavljenega letnega zaslužka premožnejših slojev v skladu z njihovimi dejanskimi letnimi zaslužki? Na davčnem uradu goriške občine je že več dni na vpogled tabela, ki določa višino družinskega davka Ko smo.si ogledali postopek, kako so določili davke posameznim družinam, naj si bo to trgovcem, veleposestnikom in onim, ki so obogateli v drugi svetovni vojni in tudi po r.jej, ter delavcem, uradnikom, obrtnikom itd., smo ugotovili, da bodo z novim družinskim davkom za leto 1950 najbolj prizadete 'ravno slabše situirane družine, kot n. pr. uradniške, delavske družine, upokojenci, itd. Kot je zr.ano je občinski odbor mnenja, da je treba z družinskim davkom obdavčiti predvsem premožnejši sloj, vendar se je po uveljavljenju tega novega davka pokazalo,-da ni nameraval prizadeti premožnejših ljudi, katerih inte-i rese dejansko tudi ščiti, am- pak da je njegov korak prej kot slej namerjen proti življenjskim interesom delovne večine goriškega prebivalstva, ki že itak s potrošnjo in drugimi posrednimi davki plačujejo težke milijone in s tem samo še bolj slabša svoje življenjske prilike. Za primer naj uavedefno nekaj podatkov, ki najbolj zgovorno govorijo, kako nepravilno in škandalozno, naravnost je bil razdeljen družinski davek posameznim trgovcem, groši-stom itd. Podjetnik Angelini Quinto, ki ima na leto 261.000 lir letnega dohodka, bo plačal na leto 8.742 iir družinskega davka;1 zdravnik dr. Carrara s 795.000 lirami letnega zaslužka pa bo plačal 53.970 lir letnega družinskega davka. Grosist in solastnik trgovskega podjetja «Isontine», ki je prijavil 210.000 lir letnih dohodkov, bo plačal Ob umoru šestih delavcev v Modeni 27. in 29. jan.: «Cagliostro». Sv. Lucija 25 prostovoljcev nabralo 400 kg oljk Obdelovalna zadruga v Sv. Luciji je imela letos obilen pri-deltk oljk. Zaradi številnih drugih, prav tako važnih opravil na svojem gospodarstvu, člani zadruge št niso mogli po. brati vseh oljk. \ te i stiski jim je prišlo na pomoč 25 zavednih tovarišev, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali za-drugurjem, cfc so pobrali se preostali pridelek, in sicer okoli 400 kg oljk. Poleg tega, da so pokazali Proglas goriške konfederacije Delavske zbornice Policija, ki je v službi vele-i več bodočnost Italije, njeno ne-1 lavci streljali na policijske industrijatv in veleposestnikov in ki jo vodi krščansko-demo-kratski minister, je s svincem ki na je izstrelila iz svojega orožja, ,še enkrat s svojim izdajalskim početjem umorila šest delavcev, drugih štirinajst pa hudo ranila, ker so demonstrirali prot! zapret ju njihovih tovarn. Pred osebnimi interesi m slepim egoizmom kapitalistov padejo vse vrednote, uidi duhovne; padajo življenja najboljših delavcev. V obrambi svojih tovarn delavci iz Modene niso branili samo kruh svojih otrok, tem- odvisnost, svobodo in mir. Z ubijanjem teh borcev vlada, ki služi notranjim in zunanjim gospodarjem, ubija Italijo, njeno bodočnost, neodvisnost, svobodo in mir italijanskega ljudstva. Odločno manifestirajmo našo ogorčenost proti zločinskemu uporabljanju orožja s strani policije in za obrambo življenskih pravic delavcev. Bodimo budni in enotno odgovorimo s protestom, ki ga bo izdal Izvršilni odbor Delavske zbornice, ki se bo danes, sestal v žalujočem mestu Medeni. Uradni izgovor, češ da so de- - - si- le, je popolnoma netočen in smešen. Nobena preudarmi oseba ne more verjeti, da so delavci vedno prvi, ki streljajo na Policijo in da so poleg tega žrtve pedno na strani delavcev. Tajništvo Delavske zbornice obsoja sistematičen ilegalen poseg oboroženih državnih sil v sporno sindikalno vprašanje, poseg, ki je vedno znak obrambe gospostva delodajalcev nad delavci. Branimo svoj kruh in svoji živi ji nje, ki sta kruh in življenje naših otrok! Gorica 10. januarja 1950 Nadaljevanje in konec) V bližini same Gorice je caurjt< ugasnila pipa. Ker arn ni irnel šibic, drugih ni 'ni ter !,a stlačil P°d dej srečo« je tiho nekoliko zmlel v zob. —j zamr- ... "1 Žohar, ko je zavil pro-! Ruitelu. Sanjaril je, kako t^..°J31'nil izkupiček, ko je flišaj za seboj rezek poziv; * er,na s’ciavo! — uOha,» jc Jkričal Žohar kravici ter v ahu zapazil, da se mu bil-5 karabinjer. nc veste- da se po tej ž.1(-'l ne sme voziti z vprežno etno? — Petdese; lir kazni!)> Žoharju je padla Kako je Žohar iz Čekavca prišel ob tele in kravo... 'C Jc haj tel Pipg iz »Petdeset lir, kje pa jih vzamem'/ Poglejte, to , e je edini moj pridelek, s Katerim...? «Tej* sem gor, tele dol — 50 Ur Pa kvit!» — Zapisal si ]e njegovo ime in priimek -~r D,iU Pokazal drugo pot. Presenečeni Žohar obrne ozlček p, se poda po daljši odd proti Waunic|. kier iu , daj nesrečnega telička za si/! lir. Denar je zavil . 1 no v ogel rdečega robca se napotil v mesto, da bi P°ravnal dolgove in bi kupil se kako malenkost za hišo Na glavnem trgu je bila znana trgovina Orsan, kjer so vedno nakupovali okoličani. Tudi Žohar je vstopil v trgovino in naročil nekaj kilogramov koruzn - moke ter zavitek tobaka. Ko je odvijal denar i robcu, se jv pojavit nu vratih mnež postave« in žuvrpil: sCigav je ta voz pred vrati?« Žoharju je vzelo sapo. Paj je dobro vedel, da besede veljajo nji mu. «M oj je, kaj se je zgodilo?» - je ponižno odgovoril in skrbnb zavezoval moko. «Ali veste, da se živina ne sme puščati na ulici sama brez varstva? 50 lir globe!« «Kdj moja kravica da potrebuje varuha/ Saj je pametnejša kakor marsikdo od vas... jc dodal zlobno Zobar, ki je lak o prišel ob tele, ((Zakon je zakon« — je tu zabrusil Zaharju v obraz ter si zapisal osebne podatke, »Strela naj udari tebe in tvojo ladjo!« — j? zaklel Žohar in je odkrevsal proti vozičku, — Karabinjer je vpra- šal trgovca, kaj da je rekel kmet: ta je pravilno odgovoril; «Nič posebnega. Pravi, da so mu takšni zakoni krivični...«. Žohar je zavil po prvi najkrajši ulici, le da se reši tega nesrečnega mesta. Za nesrečo je zavil ravno v gosposko ulico. Bilo zaradi samega imena, bilo od straha pred številnimi črnimi srajcami, kravica se je ponesmžila, kakor kje na gmajni. V hipu jc zgrabil nekdo Zobarja za ovratnik in zavpil; «Maledel-to contadino — prekleli kmet, ali ne veš, da je to gosposka ulica, da je torej le za gospodo ne za krave! *— 50 lir globel«. Žohar sc je skoro sesedel. Začel j,'j prositi, naj mu vendar ne vzamejo še edino kravico, če so mu že snedli do sedaj tele. Fašist je ostal trd in neizprosen. Zapisal si je osebne podati)': in izginil... «E, ma če obstaja kje pravica, jo boste plačali prekleti banditi« se je tolažil Žo- har, ko je zavil mimo grade proti domu. . Sonce je ravnokar tonilo v morju nekje ža devinskim gradom, ko je Žohar sopihal proti koči, puščajoč jezno ža »-boj obilne oblake tobako-vega dima. Ze od daleč ga je slišala Neža, kako je preklinjal rimsko kulturo in grozit s pestjo proti mestu. «Ben, si kaj dobro opravil, a/n — ga jc mirno nagoveri-la, .ko jc ustavil kravo in jezno zalučal ‘bič od sebe. «Pusti me na miru. Iludič naj vzumž tako mesto z vsemi njihovimi zakoni« — je jezno odgovoril Žohar. »Ma buh se usmili, pa kaj se jc zgodilo?« — je silila žena, ki je slutila, da je nekaj tidrobt. «Ka j se je zgodilo? Ti fr dumam mdnguti so nam požrli tele an kravo«. »Kako kravo, če pa si jo pripeljal nazaj«, se je čudila Neža. «Ja, ja«, je vzdihnil žalo- stno Žohar ((boš že videla kako dolgo jo bomo molzli!. In res: začel je prihajati epomin za opominom Od sto petdeset lir je prišlo na en tisoč, dokler nista šla na dražbo kravica in bajta. Le zavednosti vaščanov se ima ■ zahvaliti Žohar, ker ni hotel nihče kupovali na dražbi ponujanih posestev. In tako j- Žohar pazneje -topil v prve vrste antifašističnih borcev in je še danes zaveden član Fronte in... »borec za pravice delovnega človeka« — je veselo, vzkliknil Žohar, ki je za vogalom bajte poslu-šal dober del Nandetovega pripovedovanja. «Tovariši, sedaj se pa pokrepčajte. Bes je, šla sta tele in krava, toda šli so tudi nosilci 2000-letne ritmike kulture«, je še dodal Žohar ter napil siaremu tovarišu, svobodi in napredku. Pozno zvečer smo zapuščali prijaien in zaveden Cekavec ter ? napotili proti Novi Gorici, kjer gradi mladina novo zgodovino. Stare rane se bol) počasi celijo, kljub pobožnim željanl preostalih zastopnikov rimskega imperija, ki še vedno sanjarijo o «svetih» mejah tam nekjii na Savi, Donavi in.., 6.306 lir. letnega družinskega davka, medtem ko bo moral zdravnik dr. Comel, ki je prijavil 616.000 lir letnih dohodkov, plačati 30,131 lir letnega družinskega davka. Iz tega je razvidno — lahko pa bi navedli še bolj značilne in še bolj zgovorne številke — da je namera občinskega odbora jasna in naperjena izključno zoper one, ki služijo kruh z lastnimi rokami, medtem ko je trditev občinskega odbora, da bodo z novim družinskim davkom obdavčeni predvsem premožnejši sloji, enostavno metanje peska v oči revnejšim slojem, da bi ne videli protiljudskega zadržanja občinskih oblasti. Da bi dala videz večje zakonitosti novega davka, je bila izvoljena celo neka komisija, ki je imela nalogo razpravljati in pravilno razporediti višino družinskega davka. V to komisijo je bil izvoljer.1 tudi svetnik Batti od italijanske komunistične partije, ki je predlagal svoj način, kako naj se določi višina davka. Predstavnik občinskega odbora v komisiji za določanje družinskega davka se je sicer izjavil, da ne more v celoti sprejeti zgoraj omenjenega predloga, vendar je bil soglasen s tem, da je treba obdavčiti predvsem premožnejše ljudi. Kljub vsem lepim besedam in obljubam pa je občinsk* odbor napravil ravno nasprotno; z družinskim davkom jc obdavčil obubožane sloje prebivalstva, najbogatejšim pa je samo obljubil — irj pri tem je tudi ostalo — da bodo morali tudi plačati davek sorazmerno z višino letnega dohodka. Kmalu po objavi omenjenih tabel jc ožji občinski odbor dal tisku izjavo, v kateri zagotavlja, da bodo rešili vse nepravilnosti in tako postavili stvar v prave meje. Prebivalstvo, ki to pot ni prvič občutilo protiljudsko ost sedanje občinske uprave, katere naloga je, da zastopa interese premožnejšega sloja, da jih brani in jim odpira vrata k novim denarnim in materialnim zakladom, jc po pravici prišlo do spoznanja, da od td-ke uprave, ki je že pokazala, da so ji interesi in potrebe najširših slojev prebivalstva deveta brigu, ne more pričakovati niti popravila krivice, niti izboljšanja sedanjega položaja. Zanimivo je pri tem ugotoviti, kateri izmed davkoplačevalcev družinskega davka je pri prijavljanju pokazal več poštenosti. Nujno ni, vendar pa je zelo verjetno, da neki podjetnik kot je Angelini ali pa grosist iu solastnik «Isou-tine« zaslužita na leto več kot 260.000 oziroma 210.000 lir. Občinska uprava bi morala tudi pri samem prijavljanju letnih dohodkov posameznih grosistov, veleposestnikov, podjetnikov, trgovcev itd. pokazati več pazljivosti in natančnosti. Ni pravično, da samo uradniki, delavci in večina revnejšega prebivalstva prijavlja do zadnjega lire svoje letne dohodke. Kot smo že omenili, bi se dale te nepravilnosti odpraviti z vestnejšim delom, ki bi ga spremljala tudi misel, da je treba v tem pogledu priskočiti delovnemu človeku na pomoč. Tam kjer je občina kolikor toliko pod upravo demokrutičnih svetnikov, se višina družinskega davka v bistvu razlikuje od višine davka, ki je veljavna v Gorici. V Pierisu plačuje delavska družina od 600 lir do 1.20« lir letnega družinskega davka. V Gorici bi ravno ista, delavŠklPdrtiŽtfla“Splačala'6d 2.000 do 6.000 lir na leto. Iz tega je razvidno, kako je prizadeta ravno delavska družina, medtem ko plačujejo bogataši in vojni dobičkarji smešno nizke davke. Goriški občani so mnenja, da bi se dale te nepravilnosti, ki sc pojavljajo pri urejanju davkov, odpraviti z ustanovitvijo davčnih svetov, ki naj bi bili posvetovalni organi občinskega davčnega urada, ki bi znali določati višir.o davkov s pravim človekoljubnim odnosom do občanov goriške občine. Samo na tak način bi se dalo pravilno rešiti težko vprašanje, ki ga je povzročila nova lestvica družinskega davka za leto 1950 med najširšimi goriškimi delovnimi množicami. Važna faktorja goriškega gospodarstva sta gostinstvo in tU' rižem, ki morata razviti posebno delavnost za dvig družbenega standarda. Ce primerjamo stanje gostinske mreže pred vojno in danes, ugotovimo veliko pomanj kljivost v tem, da je ostalo od skupnega števila gostinskih objektov vseh vrst le če sposobnih lokalov za obratovanje. Ce pogledamo kvaliteto obstoječih lokalov, vidimo, da je največ lokalov kategorije D, ki so lokali najnižje kvalitete. — Takšno stanje je nastalo zaradi splošnega pojava stihijskega razpolaganja z gostinskimi lokali. Zapirali so lekale vseh vrst, njso pa pri tem mislili na nadomestilo. Tukaj se je poseono izražalo slabu pojmovanje, gostinstva. Dejstvo pa je, du og k kljub temu gostinstvo na Primorskem praV v zadnjem času začelo oživljati in ima vse pogoje, da bo odigralo v bodoče svojo vlogo. To se vidi tudi iz tega, ker so se začeli v zadnjem času organi oblasti resno zanimati za vprašanja gostinstva. Ako bodo hoteli doseči večje uspehe, bo treba do bi vsi organi od oblastnega do okrajnih rn krajevnih ljudskih odborov začeli reševati ta problem kot poseben sektor gospodarske delavnosti. Ljudski odbori bodo mogli iz gostinstva dobivati sredstva za svoj proračun, kajti gostinstvo obstaja na bazi družbene akumulacije in postane lahko odločujoč faktor razvoja gospodarstva v naših ljudskih odborih. Kot ena izmed prvih nalog IZPRED SODISČA Ali niso za taka dejanja strožje kazni? Prvi sodni primer, kj. so ga »Punleri Angela iz Ul. Baiamon-na goriškem kazenskem sodi-1 ti 28, 391etnega Di Biagio Ivana iz Kapucinske ulice in'471et- iču včeraj peučilj po odložit vi razprave, ki bi sc morala Vršitj preti glavnemu uredniku tednika «Soča» je' bil primer 60 let starega begunca Bia-siola Dominika iz Dignana pri Pulju in bivajočega v Tržiču. Biasfolu jc obtožnica očitala, da se je letošnjega avgusta večkrat sestal nu nekem travniku s štirimi deklicami v starosti od 7 do 8 let in tam z obljubo, da jim bo prihodnjič prinesel sladkorčke, se vedel z njimi pohotno. Nadalje jc bil obtožen, da je vse štiri posilil in jih s takim vedenjem no-hujsal ter da se je skrajno nedostojno obnašal na javnem prostoru, T.o je stari begunec večkrat storil in b; s svojimi dejanji najbrže tudi ne prenehal, če bi zadeva ne prišla na uho odraslim in policiji, ki ga je takoj izsledila. Pri zagovoru je starec izjavil, da jc to storil ker da so ga za to zaprosile same deklice, ki da so ga tako nadlegovale, da se je moral pokoriti njihovi želji. Javni tožilec je po zaslišanju raznih prič, men katerimi so bili starši deklic in ki so vse potrdile starčevo krivdo, zahteval za Biasiola skupno za vse tri obtožbe 6 let in šest mesecev zapora. Nato je spregovoril obtožencev zagovorniki ki je zahteval, da se prot; obtožencu ne sme postopati, ker da je umsko bolan in du ga je treba najprej podvreči zdravniškemu pregledu. Toda sodišče jc to tezo zavrnilo in ga obsodilo skupno na 5 let in 1 mesec za-P4°r m in PWUo sodnih stioskov, T-oda Baasiol bo odsedel samo 2 leti in 1 mesec zapora, ker so mu’ tri leta odpuščena zaradi odpusta za sveto leto. \l okviru načrtno protiparti/.anslio gonjo Nato so sodniki pregledali ob-toznico 401etnega Zaiatea Karla iz Ul, N, Sauro, 281etnega nega Cerrija Maria iz Ul. Ra-fut. Prva dva sta bila obtožena, da sta nejcega dne meseca maja 1945 leta aretirala slugo sedeža fašistične stranke v Gorici Zangarellija Dominika in mu tako odvzela osebno svobodo, da sta nekaj dni za tem odnesla iz stanovanja istega Zan-garellija okrog 150 g zlatnine ter hišne opreme v vrednosti 150 tisoč lir. Di Biagjo je bil obtožen, da se je maja istega leta udeležil aretacije Rutarja Antona iz Ul. Parcar, vsi štirje Pa so bili obtoženi aretacije Mazzolina Longina. Obtoženci so sedaj vsi v; zaporu razen Cerrija, ki je obtožen samo sodelovanja pri aretaciji Mazzolina Longina. Glavnj obtoženec je Punteri Angel, ki je bil takrat šel jugoslovanske komande Vzhodne četrti mesta. Vsi ostali obtoženci pa so bili ie pod njegovim vodstvom, kot mobiliziranci narodne milice. Pri zagovoru je Punteri priznal vse obdolžitve i-azen one, da se je polastil Zangarellijeve-ga pohištva in zlatnine. Tudi ostali obtoženci so priznali krivdo in Izjavili, da so se aretacij udeležili na povelje šefa Punterija. Punteri je pa s svoje strani izjuvil, da je bil to primoran storiti kot mobiliziranec in da je imel tako visok čin, ker je že prej sodeloval v osvobodilni borb; kot garibal-dinec, zaradi česar so ga Nemci tudi deportirali v Nemčijo in re ob Povratku včlanil v CLN. Razprava se bo nadaljevala ODPUSTI... Goriška policija je zaradi odpustov svetega leta spustila iz zaporov in z Izgonskim listom poslala domov 31-Ietnega Leghissa Ferruccija iz Krmina. za uspešno dviganje gostinstva na ustrezno stopnjo je vzgoja in prevzgoja gostinskega kadra. Treba bovbedoče spremeniti odnose do gostinskega kadra ter ga politično in strokovno dvigati, da bo kos svoji nalogi in bo tako lahko prispeval fc dvigu kulturne ravni postrežbe. Druga važna naloga za dvig kvalitete gostinstva je potrebno izboljšanje gostinskih lokalov. Pri tem si je trpba prizadevati. da se lokali dvignejo na višjo kategorijo. Kot posebna panoga tesne povezanosti z gostinstvom je turizem, ki je y naši deželi zelo malo razvit. Mnogim ljudem naše ožje domovine, da ne govorimo o tujcih, ni znana lepota naših krajev. Vsekakor moramo ugotoviti, da je fašistična Italija znala te kraje temeljito izkoristiti ter je seveda iz njih črpala ogromne profite. Oblasti skrbijo za popularizacijo Primorske z vsemi njenimi lepotami,da ustvarimo stanje,ki bo omogočilo obisk tiočem delovnih ljudi, kjer bodo našli ob boči v Bovcu in romantični Trenti ter prav tako v Goriških Brdih in Vipavski dolini ter na Krasu prijetno razvedrilo. Tu čakajo oblast velike naloge v zvezi z organizacijo komunikacij, preskrbo prenočišč ter hTane. To bo naloga okrajnih ljudskih odborov, posebno tistih, v katerih so pogoji za razvoj turizma in gostinstva najboljši. V ta namen bodo spremenili lice mest, vasi in naselij ter olepšati njihovo zunanjost, preurejali ceste in parke. Na vseh cestnih križiščih bodo označili poti ter pred vasmi in naselji postavili napise z imeni vasi, da se bo vsak lahko brez posebnega truda in neprijetnega povpraševanja ljudi sam orientiral. Prav tako bodo planinska društva poskrbela za pospeševanje .turizma v planinah in za pravilno funkcioniranje planinskih postojank. Vozni red na goriškem kolodvoru Odhodi: V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah); 19.18, 22.15, 23.29. V Videm: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10. 17.21, 18.42, 20.14, 22.16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12 22.14. Iz Vidma: 5.06, 6.15, 7.31, 3.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 23.27. LISTNICO JE IZGUBIL Ko se je Poiani Franc iz Ul. N. Sauro št. 3 včeraj kretal po mestu, je nenadoma ugotovil, da mu je iz žepa izginila listnica, v kateri je imel poleg osebne izkaznice ir: še nekaterih dokumentov tudi okoli 1000 lir v gotovini. Poiani je izgubo listnice prijavil Pplicijskim oblastem. KINO PO VERDI. 17; ((Sanjarjenje ulicah«, A, Magnani. V1TTORIA. 17: «Lov na človeka na severnem tečaju«, M. Conrad. CENTRALE. 17; »Do zadnje kaplje krvi«, J. Ellisom MODERNO. 17: «Gospa Paw kington«, G. Garson. EDEN. 17: «Se bo sonce vzšlo«; , E. Parvo, NA ČIGAV RAČUN obrekuje Cordon Jugoslavijo c rtom i k si\Kovi:t Vidalijev organ «II Lavora-tore« ponatiskuje zadnje čase Cordonove modrosti iz sRude prava«. Kdor ponatiskuje Cordonove trditve, priobčene v sRude pravo» pred nekaj meseci, še potem, ko so bile ovržene kot lažne in obrelco-valne, ne služi ne resnici ne int er nacionalizmu. Vidali je dal Cordonovemu Skrpucalu tale naslov: sVidel sem Tita izdajati svoj narod. 18 mesecev gverilskega vojskovanja z jugoslovanskimi par-tizani«. Na prvi strani Pa bralce na članek še posebej opozarja: vBerite na tretji strani: Vidali je takole predstavil Cordona: Antonio Cordon, general španske republikanske vojske... se je med drugo svetovno vojno 18 mesecev boril v vrstah jugoslovanske osvobodilne vojske in bil tako zelo blizu Tita, ki je tej vojski poveljeval. Ko je sedaj končal znanstve-no-vojaškc delo o operacijah na tem področju, je Anton Cordon napisal serijo člankov, ki po Zaključkih njegovega dela kažejo v pravi luči vedenje jugoslovanskega diktatorja. Članki, katere danes pričenjamo objavljati, so posebej interesantni zaradi avtoritete in nesporne kompetence avtorja, tci je videl in doživel to, kar pripoveduje«. («11 Lavoratore«, 26. 12. 1949). Iz te opombe zvemo, da se je Cordon 18 mesecev boril v vrstah NOV J in je zaradi tega bil vzelo blizu» Tita. Za to ve samo Vidali. Toda če bi Vidali prečital prve stavke Cordono-vega pisunstva, bi videl, da je tam napisano: sMed 18 meseci (med njimi zadnji meseci vojne) mojega bivanja v Jugoslaviji sem se posvetil študiju vojaških operacij jugoslovanske vojske...» Cordon je napisal veliko laži, ni pa si upal trditi, da se je 18 mesecev boril v vrstah NOVJ. Toda Vidaliju je dovoljeno vse lnformbiro ga ne bo klical na odgovornost zaradi falzifici-ranja zgodovine NOVJ, Nasprotno — še hvalijo ga. V Mo. skvi ima Vidali več enakovrednih kompanjonov, ki komaj čakajo, da lahko objavijo kako njegovo izmišljotino. Prvenstvo bosta vsekakor odnesla Pero Popivoda in Savič, ki tekmujeta med seboj v blatenju FI.RJ in njenih državnih in partijskih voditeljev. Kot primer navajamo samo člančič Saviča pod naslovom: sCenene jraze z odlikovanji«. ki ga je radio Moskva objavil 4. I. 1950, v katerem pravi, da s o bila nedavno v Beogradu podeljena španska odlikovanja nekaterim našim dtšavnikom. V članku citira tudi klevete Cordona o rizdajal-skem početju Tita in njegovih pomagačev med narodnoosvobodilno borbo«. Moskva tov. Kardelju ospora. va odlikovanje, češ da ni sodeloval v. borbi španskega ljudstva za svobodo in tudi nikoli ni bil v Španiji Tov. Kardelj je bil odlikovan izrecno za di plomatsko pomoč stvari španske republike. Moskva Pa je tudi pozabila — česar špansko ljudstvo ni in ne — na izdatno pomoč, ki jo je KPJ leta 1936 dajala španskemu ljudstvu. Prostovoljci iz Jugoslavije prav do bro vedo, da je ta pomoč S pa niji bila organizirana predvsem na iniciativo tovarišev Tita in Kardelja Važno pa ni samo to da le KPJ preko tov. Tita in Kardelja pomagala španski Republiki 1936 leta, temveč je važnejše to. da ji KPJ s svojim odločnim intemacionalističnim stališčem pomaga tudi še danes, medtem ko je vlada ZSSR veliko bolj zainteresirana na bor-bi proti socialistični FLRJ kakor proti Francovi Španiji. Kako bi se sicer moglo Zgoditi, da delegacija ZSSR pri -07-N pri zadnjem zasedanju glavne skupščine ni postavila vpraša nja o tem, zakaj nekatere države niso odpoklicale iz Madrida svojth akreditiranih predstavnikov v smislu (tri in pol leta starega) priporočila OZN. Ne samo. da tega vprašanja sovjetska delegacija ni postavila temveč se je na vso moč trudi la, da z laskanjem diktatorju Peionu, argentinskemu zagovorniku Franca, pridobi proti Jugoslaviji en glas pri volitvah v Varnostni svet. Procesi v Budimpešti in Sofiji, ki so baje «kompromitira lin jugoslovansko partijsko državno vodstvo, so pokazal jasno, da Moskvi nista trn peti Francov režim v Španiji in Caldarisov režim v Grčiji pač Pa Titov režim v Jugosla viji zaradi tega, ker se ta režim bori za enakopravnost med socialističnimi državami Kar se pa nanaša na Cordo nova »odkritja«, na katera se radio Moskva tudi neprestano sklicuje, pa naj odgovorimo nekoliko obširneje. Četudi se general Cordon, kakor sam priznava — ni udeležil borbe, ki so jo pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čelu leta bojevali jugoslovanski na-rodi proti okupatorju in domačim izdajalcem, si kljub temu lasti pravico, da o tej borbi sodi suvereno, nezmotljivo, Vsakdo bi mislil, da se je 9e neral Cordon posvetil raziskovanju zgodovine NOB zaradi tega, da bi njene izkušnje posredoval španskemu narodu, ki še vedno tiči pod jarmom Francovega režima. Toda on tega ni storil Cordon piše o tej borbi tako, kakor da so jo vodili agenti Gestapa in imperialistov, a ne KPJ, v katere vrstah so bili tudi njegovi soborci iz španske vojne. V Jugoslaviji s takimi svojimi «dognanji» in trditvami ni napravil nobene zmede, pa tudi španske republikanske vlade ni prepričal, kajti prav ta vlada je smatrala, da mora državne voditelje in predstavnike Jugoslovanske armade odlikovati za njihove zasluge pri priznanju republike Španije, pri diplomatski pomoči republiki Španiji in za zasluge v borbi za svobodo španskega naroda, kakor je to označil v svojem govoru Federico Mihana, izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Španije v Beogradu, kjer je izjavil med drugim,-«To ni le slavnostno odlikovanje Za osebne zasluge tistih, so ta odlikovanja prejeli, temveč tudi za plemenita in velika dejanja, izražena v odločni enotnosti narodov in vlade Jugoslavije z republiko in narodi Španije, To odlikovanje, gospodje, pripenjam hkrati na prsi vseh Jugoslovanov, ki so se borili za neodvisnost moje domovine. Kdo izmed nas, Spancev, bi mogel pozabiti, da so ti mladi jugoslovanski intelektualci in delavci, ki so se borili tudi na Manzanaresu, ustvarjalci drža-ve in voditelji socialistične Ju-goslavije. Gospodje, odlikovanja, s katerimi vas odlikuje moja vlada, predstavljajo ljudstvo Španije, vašega starega prijatelja, ki vam ta odlikovanja izroča». Do resolucije Informbiroja je tudi Cordon priznaval, da je Jugoslavija tudi po letu 1945. nenehno delala za osvoboditev Španije«, kakor se je izrazil poslanik Mihana. Cordon je prav tako priznaval, da je štiriletna borba jugoslovanskih narodov proti okupatorju edinstven zgled drugim narodom, kakor je govoril na kongresu španskih borcev marca 1946. leta v Beogradu. Po resoluciji Informbiroja pa je spremenil svoje mišljenje — moral ga je •premeniti predvsem zaradi tega, ker živi v Pragi. Ce bi bil sgeneral«, bi ne bil izdal svojih jugoslovanskih soborcev in bi ne blatil vseh tistih, 'ki so Priskočili na pomoč španski republiki in ki jih je še v marcu 1946. leta vabil v skupno borbo, i naj bi privedla do tega, «da bi se prihodnji kongres španskih borcev lahko vršil v Madridu«. Danes Cordon o tem molči, ker je tudi on med tistimi, ki razbijajo mednarodno enotnost ki so že razbili na- rodnoosvobodilno gibanje v Grčiji, ki ga ogrožajo v Španiji in ki bi hoteli celo zbrisati s zemeljske površine socialistično Jugoslavijo. Španski narod dobro ve, kdo so njegovi prijatelji, kdo njegovi sovražniki. Španski narod ne bo pozabil tistih, ki so se na njegovi strani borili za njegovo svobodo, kakor tudi ne bo pozabil tistih, ki so podpirali in še podpirajo Franca. Dopuščati in celo podpirati krmvi fa- J šistični Francov režim v Španiji pomeni grobo in podlo negirati dolgotrajno borbo, v kateri je padlo na milijone človeških življenj. Napadati FLRJ, najboljšega zaveznika Republike Španije, kakor to dela general Cordon, pa se pravi izdajati stvar svojega lastnega — španskega — naroda! I. K. Uptfi m Zdaj ni več čas, da prosil bi ljudi s ponižnimi očmi, če smem živeti; če smem zavreči težo starih dni, ponižanja skeleča iz dna srca izžeti. Dovolj v mladosti sem že kruha stradal, nizkotnosti prenašal in psovanj: kdo bi z zatiranjem mi upornemu zavladal, ko zrasel na preizkušnjah sem spoznanj? Ne gioje neurejenost me in mrak krivice razvnetega srca ne moti melodijd; soglasne s časom in preproste kakor ptice, ljudi, sveta se pesmi moje veselijo! O, človek sem iskanj, radosti, nepokoja, ljubezen moja sije kot pomlad; v sijaju neizrekljivem sončnega opoja človeka ljubim, ljubim v cvetju nad . . I gospodikstvo I TRGOVINA • JndUŠTRIJa j Dela za tržaški velesejem so se pričela Uprava tržaškega velesejma sporoča, da so oddali prva dela za zgraditev novih velesejm-skih prostorov. Tržaška tvrdka Audolp et Frandoli je dobila gradnjo uradnega Poslopja, v kakih 15 dneh pa bodo oddali gradnjo obeh velikih razstavnih hangarjev, ki jih bodo gra. dili po cevastem sistemu sinno-centi«. Ves čas nadaljujejo z zemeljskimi deli računajoč, da bo med poslopji tudi tako imenovana «Palača narodov». Velesejmska uprava namreč misli, da bi bilo treba že v prvem letu nove gospodarske prireditve popolnoma ostvariti načrt ki so ga Mi sprejeli. Po RAZISKOVANJE MORSKEGA DNA Z «BENTOSKOPOM» i mshi eioBin 1500 »era« Leta 1930 je Willian Beebe skupno z Otisom Bartonom v svoji «batisferi» dosegel globino 912 metrov. Ko se je zopet prikazal na svetlo, je izjavil: »Povem vsemu svetu, da je to moj zadnji rekordni poskus potapljanja, ker taki poskusi očitno nimajo nobene znanstvene vrednosti«. Drugi so bili drugačnega mnenja. Tako so predlanskim razni časopisi in revije poročali o pripravah prof. Avgusta PiccSrda, ki je zaslovel po svojem poletu v stratosfero leta 1931, da bi prekosil Beebe. jev rekord. Lani pa so javili, kako klavrno se je končal 'ta poizkus in kakšen tragikomičen zaključek je imel podoben podvig Italijana Vassene. Sedaj pa je prišla -iz Amerike vest, da je sredi avgusta 1949 Beebejev spremljevalec Otis Barton prekosil rekord iz leta 1930 za celih 600 metrov. Barton je 1. 1930 napravil načrte in zgradil Beebejevo ba-tisfero, med potopom je on de-’ lal zapiske in fotografiral, medtem ko je Beebe vzdrževal telefonsko zvezo z ladjo na gladini. Zato je bil Barton gotovo najbolj pripraven, da ponovi Beebejev poskus. Toda leta so pretekla in Barton je kot fotograf prepotoval Ameriko, Avstralijo in Indonezijo. Po vojni se je zopet vrnil domov in se je v zatišju lotil priprav za rekordno potopitev. Po vzorcu ba-tisfere je zgradil novo potapljal no kroglo, samo da je nova kro-gla mnogo odpornejša in bolje opremljena. Njen zunanji premer meri 152 cm, stene so iz jekla in skoraj 5 cm debele, Le tako lahko vzdrži ogromen tlak v velikih globinah. Novost je nadaljnje okno, ki je poševno obrnjeno navzdol proti dnu, medtem ko je imela batisfera okna samo ob strani. Po tem oknu je Barton krstil svojo po-tapljalno kroglo za »bentoskop«. (Po naše bi ji rekli «oko v globino«.) Bentoskop je opremljen s pripravo za cirkulacijo zraka, nosi v bombah kisik, ki je preračunan za šesturno uporabo, in zmes kalcijevega in natrijevega hidroksida, ki hlastno vpija ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju. Bentoskop spuščajo z ladje po močni jekleni vrvi v globino. Ob tej vrvi tečeta žici za telefonsko zvezo in za razsvetljavo. Nova potapljalna krogla je dimenzionirana samo za eno osebo. Njena celotna teža znaša okoli 3500 kg. Po nekaterih poskusnih potopih je bil končni potop določen za 12. avgust, toda zaradi slabega vremena so ga morali preložiti za tri dni. Barton je med potapljanjem sproti telefonsko poročal svoje vtise ladji na morski gladini, od koder so vesti oddajali dalje po zvočnikih in po radiu. Tako so po Bartopovih besedah poslušalci lahko sledili prečudnemu bajnemu življenju v morskih globinah. To življenje doseže po Bartonovih izjavah svoj višek v globini kakih 600 m, nato pa znatno pojema. Med drugimi živalmi, ki jih je opazil, omenja Barton svetlečega raka, zavitega v obliki spirale, ki se je zaganjal v okno, dalje dolgo ribo, podobno jegulji, ki je izsevala krasno belo svetlobo, ogromno svetečo meduzo in prečudno bitje s svetlo kapljico v sredini obdano s prav tako svetlim obročem, ki je po videzu spominjala na planet Saturn. Barton sam je premalo prirodoslo-vec, da bi se mogel spoznati v tem neznanem svetu, zato si je želel poleg sebe Beebeja, da bi mu morda to ali ono lahko no vojno je imel Zagreb 140.000 prebivalcev, od katerih je po vprečno na dan po eden umrl. Po povprečju umrljivosti prebivalstva v drugih evropskih mestih bi bilo danes pri 300.000 prebivalcih na dan povprečno po 20 mrličev. V resnici jih je pranj, ker tvorijo prirastek' zagrebškega prebivalstva po ve čini mlajši ljudje. Razširitev pokopališča ali njegova razbre. menitev pa je za veliki Zagreb zelo važno vprašanje. Ze v nek .danji Jugoslaviji je v Zagrebu delovalo društvo «Plamen». ki je bilo član mednarodne zveze za graditev krematori- njem bi zgradili poleg ostalih poslopij tudi veliko sPalačo na-odov». ki so jo povzeli po podobni trgovski palači v ZDA. Ta naj bi služila razen ob velesejmu tudi sicer, ker bi bila v njej stalna vzorčna razstava. Ves velesejem je obsegal sledeče stavbe: 1. Poslopje za urade (urade velesejma,zastopstva trgovinske zbornice, ministrstva za zunanjo trg., instituta Za zunanjo trgovino, dvorana za sklepanje kupčij in dvorana za razne u-sluge); 2. Monumentalni vhod; 3. Zabavno poslopje z restavracijo s 450 sedeži, kinodvorano z 900 sedeži; 4. Hangar «A» z obsegom 70 x 332 m, zgrajen z visečo, dvigljivo streho in notranjim pročeljem, ki bo služilo svetlobnim reklamnim napisom (hangar bo ob drugem času služil za športne prireditve); 5, hangar «B» z obsegom 50 x 32 m, zgrajen podobno kakor prvi; «Palača narodov«, zgrajeno v dve nadstropji in z koristno površino 6000 kv. m; 7. Višji del razstavnega prostora bodo uredili v vrt z malimi paviljoni in kioski. SIPTARSKA (fiptn'tii imfii« iv 30 obnovnili 5of !> 3C it rit vi ji narodna manjšina v Črni gori V Crni gori živi nad 20.000 j pregledu delovnih akcij je do- Siptarjev, pripadnikov albanske narodne manjšine, ki so jih do osvoboditve raznarodovali. V socialistični državi pa tudi ta narodna manjšina razvija vse svoje ustvarjalne sile. Siptarji so danes zastopani v vseh organizacijah v Crni gori. V plenume krajevnih ljudskih odborov je bilo izvoljenih 137, v okrajne ljudske odbore pa 29 Siptarjev. V Ljudski skupščini IR Crne gore imajo Siptarji 6 zastopnikov, kV so bili izvoljeni že na prvih povojnih volitvah. Siptarji so dobro zastopani tudi v odborih vseh množičnih organizacij in velik delež imajo tudi pri vseh delovnih akcijah. Pri graditvi proge Nikšič—Titograd' in na velikih gradiliščih so*imeli lani svoje brigade in pri zadnjem llllllillllllllllllllllllll seglo nad 130 Siptarjev udarniški naziv. Pred vojno je bilo v Crni gori 434 osnovnih šol in niti ena ni bila namenjena šiptar-ski mladini. Zdaj je ta mladina deležna pouka v svojem jeziku že v 34 osnovnih šolah, ki imajo okrog 70 razredov, in nad 50 učiteljev. Gimnazija v Ulcinju ima dva posebna razreda za šiptarske dijake. ..Krali na Betajnovi" v Dubrounfhu V začetku decembra je bila prva dramska premiera Narodnega gledališča y Dubrovniku v tej sezoni. Cankarjev sKralj o. Barton in njegov bentoskop na Betajnovi« je v režiji našega rojaka Petra Malca doživel dostojno uprizoritev. Gledališče v Dubrovniku i>na malo poklicnih igralcev, režiser Malec pa je dosegel, da je bil celoten ansambel skladen. «Eksperiment» s Cankarjem v Dubrovniku je dobro uspel. Kritična dubrovniška publika je Cankarja toplo sprejela in iskreno nagradila nastopajoče. Sceno je dobro izdelal Miša Račič. Peter Malec je doslej v Dubrovniku zrežiral dve predstavi — lani kot gost »Globoko so korenine«, letos pa kot novi član gledališča «Kralja na Betajnovi«. Sedaj mu je poverjena naloga, da organizira dramski studio, ki bo pod njegovim vodstvom v kratkem pričel z delom in dal Dubrovniku nove igralce. obrazložil; Barton je nameraval doseči globino 1800 m, toda prekiniti je moral ekspedicijo že pri 1500 m, kajti pokvarila se je napeljava za razsvetljavo, tako da je ostal v temi. Začel ga je tudi močno tresti mraz. Potop je trajal 2 uri in 19 minut. Po končanem delu je Barton izrazil podobno mnenje kakor Beebe pred devetnajstimi leti, da namreč taki rekordni potopi njmajo pravega znanstvenega pomena. Pač pa je svetoval, da naj bi se z bentoskopom proučevali kanjoni na morskem dnu. Priprave za zgraditev krematorija v Zagrebu Do leta 1876 je imel Zagreb več pokopališč v raznih delih mesta, potem pa je bilo urejeno centralno pokopališče na Mirogoju, ki je obsegalo 24 in se je v dobi 73 let razširilo na 120 oralov. Pred prvo svetov- jev; Društvo «Plamen» nada ljuje svoje delo in mestni ljud skl odbor v Zagrebu bo v svojem prihodnjem proračunu določil potrebno vsoto za zgraditev zagrebškega krematorija. ro vozijo, bodo naložile na povratku porurski premog. mreže na Po poročilu agencije Nova Kitajska so v preteklem letu popravili v osvobojeni Kitajski nad 8200 km železniških prog. Trenutno ima dežela na razpolago 26.800 km prog sposobne za vožnje. Promet so obnovili na 21.846 km teh prog. Jugoslovanski rečni konvoj v Nemčiji Z Dunaja poročajo, da pluje te dni po Donavi skozi Avstrijo prva rečna tovorna spremljava od konca vojne. To je jugoslovanska flotilja, ki vleče 2700 ton pirita, ki ga bodo izkrcali Regensburgu. Konvoj pluje skozi Avstrijo z dovoljenjem krajevnih sovjetskih in amerikanskih oblasti. Rečne ladje, ki plujejo pod jugoslovansko zastavo in obenem pod zastavo države skozi kate- bo lelos razstavljalo Nemška industrija fotoaparatov in projekcijskih aparatov za kino bo razstavljala od 6. do 14. maja v prostorih velesejma v Koelnu. Ta prva in posebna razstava naj bi dosegla velik uspeh, ker porcčajra za brezposelne ki je znesla 1949 leta 1,9 milijard dolarjev, kar je 1 milijardo več kot v letu 1948. izdatki prebivalstva za blago in usluge so dosegli 189 milijard dolarjev, kakor v 1948. Nekaj večji so bili izdatki za nakup trajnega blaga in uslug, za na kup potrošnega blaga pa so bili manjši kakor v 1948. Torej, kupna moč širokih množic je padla in to priznava tudi predsednikovo poročilo. O-sebni prihranki so znašali 14.4 milijard dolarjev (1948 - 12 mi lijard), vendar smatrajo, pravi poročilo, da vse družine niso povečale svojih prihrankov marveč so celo več potrosile kot so zaslužile. To kaže po eni II. DEL SPISAL 143 vrni me obupa-Nagrade te bo- nOtmi me, nemu očetu! govi!» Alanka je ukrotila besni val hrepenenja po maščevanju, ko je vide a pred seboj nesrečno zdvojeno, uničeno deklico. Na mišicah krog stisnjenih ustnic se ji je zibala slast in se oasla ob trpljenju tiste, kateri je zaprisegla smrt. Sklonila se je k njej in |o ogovorila kakor Ba-lambak. bec je šel v Bizanc. Samevala boš!« »V Bizanc? Tunjuš? O, o, usmiljenje — otmi me iz njegove roke, siqer se umorim, preden se vrne.« Ob tem se je napojila duša Alanke z novo slastjo. «Ha, njegova ljubica ga sovraži, zaničuje. Ha, prekletstvo bogov, ker je pahnil od sebe mene, ki ga edina ljubim! O bogovi, kako ste mi Nenadoma se je polegel v Alanki najhujši vihar, ost, naperjena v Ljubinico, je otopela, želo je izgubilo strup! «Kaj govoriš? Velikega kneza Tunjuša, sina Atile, pehaš ob sebe?« «Proc z njim, proč od mene! Daj mi strupa! Morana, pridi, samo proč od njega, razbojnika! Besi na njegovo pot, pogibel, koder hodi!« Kakor bliski so se snovale Alanki misli. Pozabila je na strup v nedrjih, pozabila na edini smoter, zakaj dvigali so se novi smotri pred njo. Sedla je k Ljubinici. #Ti me ne poznaš. Jaz sem Alanka, kraljica Hunov, žena tistega, katerega je zastrupila tvoja ljubezen«. Ljubinica se je preplašena umaknila s preproge, prekrižala roke in se ji priklonila. »Kraljica, naj bodo bogovi s teboj, vladaj z njim, ker on je velik in moRočen. Toda moje srce ga sovraži«. Alanka je vsesala pogled v bledo lice Ljubinice. Po glavi so ji begaie misli, dvigali so se načrti, zoreli sklepi: »Maščevanje njej in njemu«. Po dolgem molku je izpregovorila: »Alanka te otme!« Ljubinica se ji je zgrudila k nogam in ji objela kolena. Preteklo je nekaj dni. Na noč se je zmeglilo. Težka koprena je legla na raven v Podonavju. Tenek dež se je cedil iz nje. Tedaj je završalo po šotoru: »Rop, rop, rop!« Pastirji so pribežali povedat, da so Varhuni napadli čredo in da jo tirajo s seboj. Kakor bi trenil, se je izpraznilo šotorišče. Balambak ie drl za Varhuni. »Sedaj!« To je bil sklep Alanke: »Ljubinica na beg, v meglo, v smrt! In jaz sem čista pred njim! Moje srce se pa napase ob njegovi bridkosti!« Crna noč je zavila šotorišče Hunov v neprozorno temo, iz katere je žarelo le še nekaj drobnih ognjev s krvavordeči-mi očmi. Tedaj sla izza Tunju-ševega šotora hušknili dve temni senci in šli neslišno iz tabora v dolino, kjer se je še paslo nekaj konj. Kakor dva dečka sta bili senci — Alanka in Ljubinica. V usnjati cajnici je nosila Ljubinica nekaj brašna Srce je viharno plulo obema, da je vztrepetavalo na nedrjih belo pražnje. Ko sta zasegli konje, je zaklicala Alanka svojo kobilico po imenu. Sepetaje Je izgovorila njeno ime. Kobilica je rahlo zarezget^la in pritekla h gospodarici, grebla s kopitom pred njo in uklanjala vzboče-ni vrat Alanka je pošepetala nato Ljubinici ime drugega konja. Pogumno je šla med čredo, ponovila nekajkrat ime in velik, slok dirkač je oprezno dvignil glavo ter se približal Slovenki. Segla je v cajnico in mu ponu dila pest dateljnov. Konj je zadovoljno pokimal in zmlel slaščico. Hitro sta pritrdili sedli, uravnali brzdi ter zajezdili. Počasi, tiho, korakoma sta jahali po mehki travi, da bi ne zbudili straže v taborišču. Ko se je razprostrla pred njima stepa, ko so ginili temni obrisi gora, je Alanka pognala. Namočena zemlja je zacmo-kala pod kopiti, konja sta zletela kakor senci dveh oblačkov, kadar ploveta jadrno pred mesecem. Alanka je nagibala čedalje bolj na levo, dokler nista obkrožili hriba in se jima je razprostrla temna, nepregledna ravan, ki je komaj mračno sivela v oblačni noči Ko se ji je zdelo, da je zadostno označila smer, je ustavila kobilico. »Jezdi dalje! Do jutra si pri Donavi. Ce ne dobiš broda, poženi konja v valove. Preplava!« Ljubinica se je približala Alanki, da so se dotaknili stremeni in zažvenknili. »Bogovi te nagrade!« Pogledala ji je v lice in zdelo se ji je, da v črni noči gle data izpod čepke nanjo dva žareča oglja kakor oči volko dlaka. Spreletelo jo je do mozga. »Pomni, da si prisegla! Ce me izdaš, smrt tvojemu rodu! Alanka je zasukala kobilico in zdirjala nazaj. Tudi Ljubini-čin konj se je zaobrnil, da ga je iztežka vzdržala in obrnila v nasprotno smer. Ko se je bi la Alanka oddaljila, je ustavi la kobilico, zloben smeh ji udaril stisnjene ustnice, da se je prestrašila in pritisnila roko na usta. »Le dobro goni, vrabuljica razplakana! Po tej poti ne prideš nikdar do Donave! Ne boš ti kraljica Hunom, ljubica boš kakega klatečega se Obra v Me-ziji ali pa revna večerja volkovom izpod Hema! Srečno pot!« Nadaljevanje sledi Iržaški trg Po uradnih podatkih so ceni na drobno v prvem tednu letos*, njega leta še naprej nekaj nazadovale, zlasti pri živilih. Med temi je znižanje precejšnje pri 30 predmetih, pri 3 so cene iste, pri 7 pa so narastle. Največje razlike znašajo: maslo (—250 lir), mast (—332), semen-sko olje (—257), olivno oljd (— 225), furlanska salama (—430), šunka, praška (—220), teletina (— 149), mortadela (—180). Podražilo pa se je: surova kava (+267), pražena ( + 176), fižol (+53), paradižnikova mezda ( + 46). Za splošne življeniške prilike mesta j8 značilno, da cene v času med 20. in 30. decembrom, ko so o-bičajnc vsako leto vsled praznikov močno narastle, se t? preteklem letu niso povišate, marveč ponekod celo malce znižale z izjemo zelenjave in sadja, kjer so zabeležili povišanje. Poprej omenjeno znižanje cen živilom se seveda ne nanaša na teden po novem letu, marveč je upoštevan celokupen padec od pričetka decembra pa do 4. t. m. Kljub tem padcem pa trgovina na splošno ni beležila navala kupcev in'je blaga 'ostalo na pr c- r tek vsem tistim, ki so računali na večje predbožične nakupe) Na vsak način računajo, di božični promet v 1949 ni dih segel niti 80 odst. takega prometa v letu 1948, pa četudi so bile nekatere cene znatno nižje-Tudi ostala trgovina ima še naprej ogromne zaloge, ki jo spravljajo v težak finančni položaj. Vsled tega neprestano terja posojila in zato se tudi število in vrednost protestov ne moreta zmanjšati. Tudi prodaja na obroke niso izboljšale 'položaja, zlasti še ker trde poslovni krogi, da je njih korist dvomljiva, češ da je le preveč nesolidnih kupcev , ki ne plačujejo redno obrokov, vsled česar pride do protestiranja menic in težav z gotovino. Industrijsko delovanje je prav tako ostalo omejeno in sp napovedi tolažijo z upanjem na spomlad, kar pa se že ves čas po vojni ponavlja, seveda brez rezultata. Nepremičninski trg je bil mrtev, cene padajo, ker ni povpraševanj. Veletrgovina e bila živahna pri lesu in pri kavi, malo prometa pa je bilo s sladkorjem, vinom in suhint sadjem. Tržaški trg sladkorja je v nasprotju s položajem na svetovnem trgu, kjer so cene dobre, že dolgo časa slab zaradi stalnega priliva EPP blaga za Avstrijo in tudi ker primanjkuje madžarske in češkoslovaške «izvozne« robe. Povpraševanje levantskih držaj) je vedno manjše zlasti, ker je pridelek vsled velikih sladkornih plantaž in nove sladkorne industrije v Egiptu, Turčiji in Izraelu, po vojni vedno večji-Cene kubanskega sladkorja v Trstu, franco prosta luka dose-tfajo danes 144 dolarjev za 1000 kg nasproti 136,50 sredi novembra. Povišek je nastal nekako špekulativno, ker je zmanjkalo starih zalog. Ponudbe novega pridelka s Kube, na razpolago za krcanje v januar ju-februar ju kažejo na trdnost cen. Tudi angleški uGra-nulated«. ki je decembra veljal 130,50 dolarjev za tono CIF Trst. znaša danes za tekoče blago, Pretehtano x> luškilt skladiščih 143 'dolarjev. Ponudbe poljskega sladkorja po ceni 120 dolarjev za tono FOB Gdi-nja ali franco-poljska meja, so na razpolago, vendar pa kaže, da jih tržišče prezira. Priliv lesa je bil nekaj manjši. trgovanje Pa je neizpromenjeno živahno. Cene v lirah za kub. m blaga sv tranzitu«! smrekovina sTombant» 12-500 do 13.000, tramovi vrste Trst 7500 do 8000, hrastovina boulles« 37.000 do 42.000. hrastovina na počez 35.000 do 40.000, parjena, neobrezana bukovina 27 do 32.000, naravna neobrezana bukovina 17 do 19.000, parjena, obrezana bukovina 31. do 34.000, javor, neobrezan 28 do 30.000; hrastovi Parketi 1250 do 1450 za kv. m, bukout parketi 7 do 8000, orehov furnir 120 do 140 za kv. m, bukove vezane plošče 80 do 85.000 za kub. m, detto, mizarsko pripravljanje 80 do 85.000, bukovi hlodi za tesanje 17 do 20.000. detto za žaganje U do 13.000. »Ne jokaj, kraljica! Tvoj lju-1 dobri in pravični!« četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJ: Izvod 4.50, mesečno 100 din. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 11.5374. — demokratičnega Jugoslavijo: Inozemskega Agencija tiska, SNslSod°8:3^ v Slrin^^tolpca^trgovsk*t"go, fTnančno-upravnl 100. osmrtnice 90 „r. OGLASI, od 8.30-12 ln od l> Za FLRJ; Za vSak mm slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battisti I. Te Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.