39. iievnks.
Maribor, dne 25. septembra 1919.
53. fetalk.
4 List ljudstvo v pouk in mhim
m.i	'i " " "■ ■■ "* ' I» ' ' ■	......................i	" m.J
vsak četrtek in velja s poštnino vred Pa v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1*90 K
i» kodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. ittvft* dobivajo list brez posebne naročnine. —. Posamezni Hsti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta šsev. 5. — Roko^M a
Bstfo&ifet», imeT&t in refciasn^b. & «wwate se ptečo^e od enostopne petttvrsie m enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane M vin. Za
, »4
liane beseda 5 vin. Parte i« zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. — laserati se 8pre£eau$» do tarifa
igjBirwwjig»""

Našemu nadpastirju ob 30lef niči škofovanja.
Prihodnji pondeljek, dne 29. septembra, na dan sv. Mihaela, obhaja lavantinska škofija izredno slavje: Njen nadpastir, knezoškof dr. Mihael Napotnik, obhaja 301etnico svojega škofovanja. Dne 27. septembra leta 1889 je bil imenovan lavantinskim škofom in je dne 27. oktobra istega leta vzel prvič nadpastirsko grlico v svoje mladostne roke. Danes lahko zre pre-vsnrišeni jubilant z radostjo in zadovoljstvom na leta svojega škofovanja, izpolnjena z neumornim delom , (bradi in napori, in venčana z bogatimi uspehi.
.Neumorna delavnost je prav značilna ponosa našega nadpastirja. Oživlja in zopet znova vz -%aja mu jo gorečnost za čast Kristusovega imena« Da bi bil Kristus povsod v veljavi! „Kristus Bog ■Stavek živi, kraljuje, vlada." .Ta napis je dal 1.1900 vklesati z zlatimi črkami v mramornate plošče in vzi-"Arti po vseh župnijskih cerkvah. Gorečnost in neprestana delaželjnost mu daje zmirom novih sil, da je kos velikanskim naporom, združenim z njegovo visoko službo: kanonične vizitacije, birmovanja, posve -•¿Sevanja. 2e petkrat je tekom 30 let obiskal skoroda ▼sako svojih 221 župnij. Njegove višepastirske besede ©b teh prilikah ostanejo ljudstvu v neizbrisnem spominu. Okrog 30 deloma novih, deloma prenovljenih cerkev je bilo od njega posvečenih: Videm, Cadram, iVojnik, fit Pavel pri Preboldu, Žalec, Teharje, Cir-kovce, Dol L dr. V največjo radost pa mu je bilo gobovo, da je mogel posvetiti veličastno baziliko Matere Milosti v Mariboru in čudovito lepo cerkev Marije iLurške v Rajhenburgu. In še vedno navdušuje du -hovnike in vernike za zidanje in olepšanje cerkev . — Plod delavnosti in gorečnosti lavantinskega vladi-ke je petero cerkvenih zborov za lavantinsko škofijo. tTi cerkveni škofijski zbori imajo namen, da se na njih škof s svojimi duhovniki vsestransko posvetuje o verskih potrebah ljudstva in o sredstvih, da se versko življenje dvigne ter izda potem temu primerne določbe.	.----ir"
O delavnosti in gorečnosti našega knezoškofa svedočijo njegovi spisi. Samo slovenskih knjig in spisov je izdal nad 25, vseh skupaj okrog 100. 2e v svoji mladosti je mnogo pisal: narodno-gospodarske in zgodovinske članke, modroslovne in vzgojeslovne spise, jezikoslovne in potopisne črtice. Prvi njegov spis, objavljen leta 1873 v mariborskem „Vestniku" , je posvečen kmetijstvu: „Kmetijstvo, podlaga civilizacije (izobrazbe)." Prevzvišeni jubilant je bil tudi so -trudnik „Slovenskega Gospodarja" in je od leta 1879 do 1883 v našem listu objavil svoje potopisne črtice s slovanskega juga. L. 1884 je izdal knjižico „Kratek pregled bosanskega slovstva." Ko pa je postal škof, je vso svojo delavnost, vse svoje pisateljske sile po -svetil cerkveni smeri in ne pozna drugega, nego kar je v zvezi z visoko škofovsko službo. Med njegovimi cerkveno-zgodovinskimi spisi zavzema prvo mesto knjiga „Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov." Ta knjiga je doživela v 12 letih 3 izdaje in je pre -medena tudi v hrvatski jezik. Podal nam je temeljito zgodovinsko razpravo o prvem ptujskem škofu, cerkvenem pisatelju in mučencu sv. Viktorinu. V tej knjižici je zbral vse, kar se da dognati o življenju in o spisih tega slavnega moža, ki je deloval in mučeniš-ke smrti umrl na tleh naše škofije. S posebnim veseljem je pa obdeloval jubilant krajevno cerkveno zgodovino lavantinske škofije, kakor: „Bazilika Matere milosti v Mariboru", „Imennpis konjiške nadžupnije", „Govori ob raznih slovesnostih v Cadramu" i. dr.
Ogromno večino spisov našega knezoškofa pa obsegajo pastirski listi in pridige. Najljubši predmet pastirskih listov, ki so biser cerkvene zgovornosti, je vnetemu nadpastirju Kristus Gospod, Njegovo presv. Srce, Njegova preblažena Mati iij Njegova Cerkev . Kolikokrat v pastirskih listih poziva in budi k češče-nju presv. Srca in presv. Zakramenta! Posebno se je trudil za mednarodni evharistični kongres na Dunaju leta 1912. Za ta svetovni shod je poslal svojim škofljanom 4 pastirske liste, jih vabil in bodril, da se udeleže evharističnega shoda ali pa opravljajo v ta namen doma posebne pobožnosti v čast presv. Zakramentu. Na tem shodu je sam imel dva govora, enega v katedrali sv. Štefana, drugega v frančiškanski cer-
kvi, kakor je bil tudi sicer večkrat povabljen kot go-vornik izven škofije in je prevzel slavnostne govore n. pr. na mednarodnem marijanskem kongresu v Sol-nogradu leta 1910, na katoliških shodih v Ljubljani itd. Med vojsko pa je v svojih pastirskih listih in govorih tolažil nesrečno in obupano ljudstvo, ga pomir-jeval in učil, opozarjal na krščansko ljubezen do bližnjega, ki se ravno v vojski najlaže udejstvuje, bodril k zaupanju v Boga in udanosti v voljo božjo, opominjal k molitvi za mir, za ranjence, umirajoče in padle vojake ter prosil za mile darove in podporo v; korist ranjenim in bolnim vojščakom, ubožcem in si rotam. Svoje slovenske pastirske liste je izdal jubilant v dveh velikih zbirkah (1907 in 1916). Njegovi izborni govori so izšli deloma posamič, deloma pa so zbrani v knjigi „Spomnite se besed, katere sem vam govoril!" (1902.)
Naj bo vsem škofljanom lavantinske vladikovi-ne neumorna delavnost, gorečnost za ime Kristusovo in posebno izrazita katoliška zavest našega vladike-jubilanta vzor! Ravno teh kreposti nam je zdaj v raz-ruvanih razmerah, ki jih je povzročila vojska, prav, posebno treba, da ohranimo našemu ljudstvu najdražji, nebeški sklad — vero. Kako lepo je slavil naš nadpastir živo vero slovenskega ljudstva na II. slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani: „Sreča za. slovenski narod, da je dosedaj imel vero in da se je ravnal po veri. V tem delovanju po veri je lepota in krasota slovenskega naroda. Ni ta lepota v zelenili! slovenskih goricah, ne v ravnih livadah in poljanah slovenskih. Ta lepota in krasota je plemenito, pobožno in krepostno slovensko ljudstvo. Tudi mod in sila slovenskega naroda ni v pečinah in planinah slovenskih. Ta moč je v živi veri slovenskega ljudstva. In dokler se bo naš narod ravnal po verskih načelih, dotlej bo močen in silen, kakor je močna in silna sv* katoliška Cerkev, ki je sezidana na kameniti skali!"
V tem smislu izražamo svojemu delavnemu in gorečemu nadpastirju ob njegovi 301etnici najudanej-še čestitke in voščila. Njegovo neumorno delo naj obrodi ljudstvu stoterni sad, njemu pa bogato plačilo!
LISTEK
Vmks LovreučuV.
pet e
Vedel sem se precej prosto in med vožnjo ma-hel z robcem domačim v slovo; bilo mi je trdo pri srcu, saj nisem vedel, se-li še kedaj vrnem ali ne. A glej! Cesar ni opazil moj spremljevalec, opazilo je bistrejše oko njegovega tovariša. V;del je v mojem ravnanju novo nevarnost za domovino. „Niks mer ausišaunen, glajhes reht fir ole!" (Nič več ven gledati, enaka pravica za vse.) To ti je dušca, sem si ;prav na tihem mislil, to so prave strune, na takšne a« ti bo bronkalo. Govorila sva s svojim orožnikom vedno slovenski — in to je bil zopet delikt, gotovo vreden smrtne kazni. To je baje občutil tudi že moj ¡spremljevalec, ker sta ga onadva gorečneža v Mariboru zatožila, da z menoj drži. Po zatrdilu njegovega predstojnika je iz Gradca prinesel precej modro, od kulturonosnih nemških rok obdelano ko^o domov.
Marburg „ausštajgen"! Teh besed sem se nekam čudno prestrnšil. Slutil sem, da ne bo n k:ii debrega. In nisem se motil. Komaj stopimo zločinci iz vagona, že nas merijo s čudnimi poglodi, zaslišijo se različne kletvine. Spravili so me v čakalnico sa -«nega, kam so odvedli ostala „zločinca", pa ne vem. C8kal sem dve uri, uri polni «dušnega trpljenja. Prišla mi je celo pregrešna misel, dn se morda Kristusu ni hujše godilo, ko so ga sovražni judje za vso njegovo ljubeznipolno delovanje zaničevali in zasra-
movali, a sem jo takoj odpodil: kaj si, ubogi grešnik, v primeri z Zveličarjem? Dozdevalo- se mi je, da se zdaj udirajo tla pod menoj i» zopet, da se zgrinja tu nad menoj strop, da me pokoplje, kar bi mi bilo v resnici ljubše, kot gledati to podivjano druhal in poslušati izbruhe živalsko-nemške olike.
Slučajno je ležala na mizi slavna „Marburge-rica", najzagrizenejša pospeševalka zapiranja katol. klerusa, ki pa še zdaj uživa protekcijo jugoslovanske vlade. Kljub mržnji do tega lista ga vzamem v roke, ga nekoliko pogledam, a že priskoči kot grabežljivi volk nek' policist in mi jo izdere iz rok, češ, za takšnega hudodelca niso časniki.
Pride mlad, komaj pečen lajtfiaiflček, pogleda po stranf skozi steklena vrata, zaviha sv$ krivi nos in — hajd nazaj! V nekoliko minutah je bila pred vrati cela jata divjih obrazov. Oči so se jim iskrile, škripali so z zobmi, mahali z rokami in pretili. ¿Glejte, prokletega izdajalca, obesite ga, na kandelaber ž njim!" Zmernejši so dejali: „V Dravo ž njim, tam?pa naj pogine!" (Seveda vse v blaženi nemščini.) Da bo konec mojemu trpljenju, bil sem trdno-prepričan in se na to tudi pripravljal. Tam pri vratih sede na nizki stolček možicelj s slamnikom na glavi in s palico v roki ter mi zagrozi: „Čakaj, h...., danes mi pa ne uideš!" Groza me je spreletavala, a misel na trpečega Zveličarja me je zopet okrepčala in potrdila. Ne mogel bi imeti do koga toliko sovraštva, da bi mu želel slični položaj.
Vlak pridrdra. Treba je vstopiti. Zdaj, zdaj — Božji Zveličar, odpusti mi . . .! V tvoje roke izročim svojo dušo ... S kratko, iz srca prihajajočo molit -vijo zapustim sramotni oder, vsa druhal se razgrne
krog mene in sam ne vem, kdaj in kako sem prišel v. vagon. A podivjana tolpa za menoj in komaj, komaj sem ušel z življenjem. .Vrata se zapro. V sled velike zmedenosti nisem Opazil ničesar, sedel sem kan na prvi prostor. Kmaiu se zavem; lesketala so se bo< dala, slišal sem vrišč in kletev, bil sem v sredi 8 ali 9 orožnikov in menda 16 političnih zločincev. Ni še miru. Vrata se silno odpro, s palico v roki pridrvi o-menjeni možicelj v vagon, hoteč se voziti zraven mene. Orožniki ga izženejo (mesto da ga zvežejo in izročijo pravici). Zdaj se navali druhal od obeh strani na vagon in zopet je bilo kričanja in preklinjevanja, da me je bilo kar strah in groza.
Vendar enkrat! Zažvižga in Odrinemo v smeri proti GraričJi- Nekoliko se oddahnem in — sram ma je povedati — uderejo se mi solze, ki jih nisem mogel udušiti blizu do Gradca. Pomagalo je. Srce se ja pomirilo, zahvalil sem Boga, da sem za enkrat sreč* no ušel smrti.
Toda nov strah! Kaj me čaka v Gradcu? Go-tovo m že obveščeni o našem prihodu. Ali se jim bo-» dem ftfcfi tam izmuznil? Bodi, kakor hoče, ni mi bila Več velika za življenje med tako posurovelim ljudst« vom, ki je> zastrupljeno od svojih lastnih izkoriščevalcev in goljttfOv. — Kakšen prizor se mi ponudi vi Orad« f
Na peronu je rrvelo vse polno raznojakega ljudstva, ki je že križalo: Vindišarski izdajalci! Dol: ž njimi! Pripravljalnih je bilo nekaj vojakov, rekla se je, rtam v obrambo, v resnici pa zato, da smo bili izroteni na milost in nemilost zdivjane graške gospo« de. Resnici na ljubo moram povedati, da ni bilo vi -deti tam le navadnih delavcev, temveč bila je mestna
Zahteve Kmečke Zve^e, |
Osobito od „Samostojne" se naši Kmečki Zveži očita krivično, da njeni voditelji doktorji in duhovniki doslej za bornega in od vseh strani stiskanega ter nečuveno izžemanega kmeta niso ali nič storili, da pa tudi nič pametnega ne zahtevajo od vlade, kar bi bilo v zboljšanje pomilovanja vrednih sedanjih kmet-skih razmer. Da se tem izmišljenim očitkom pritisne pečat neresnice, bomo podali v naslednjem odstavku zahteve Kmečke Zveze, za katere se je že ta z vso silo potegovala in jih nekaj tudi dosegla že v stari Avstriji, deloma so pa tudi še sedaj v Jugoslaviji cilj vsega njenega stremljenja in delovanja r beo-gradskem Narodnem predstavništvu.
Xs saaftMRifelicK*:
1. Naše politične zahteve.
Imamo sicer samostojno svobodno Jugoslavijo , novo državo, novo zgradbo in hišo, ki pa še nima pravega pohištva in oprave — postav. Pri nas še ve-ljačijo staroavstrijski zakoni, ki pa niso več prikladni današnjim razmeram, osobito ne v prid kmetskemu stanu. Naša bodoča in nujna naloga je, da si ustvarimo novo postavodajo, ki bo res tudi v procvit in za povzdigo naše kraljevine. To nalogo pa morajo izvesti naši poslanci v Beogradu. Kako je naše Narodno predstavništvo doslej delalo na polju zakonodaje, je javnosti znano. Niso dozdaj skovali še skoro nobenega od potrebnih zakonov, ampak so zabili svoje po-* slaniško delo s samimi strankarskimi prepiri za ministrske stolce. Pa saj tudi naši poslanci v Beogradu niso pravi zastopniki ljudstva, odposlale so jih v pre-stolico ne naš narod, ampak razne stranke. Naša nujna in poglavitna zahteva Kmečke Zveze je, da se enkrat obračuna s tem neplodnim in nedelavnim Narodnim predstavništvom v Beogradu in se razpišejo \olitve za državni zbor. Pri teh volitvah bo ljudstvo samo z glasovanjem pokazalo: komu zaupa, kdo ga naj zastopa in mu napravi postave.
. * Podlaga celemu državnemu ustroju pa je občina. Tudi na naših občinskih stolcih posedajo že predolgo možje, ki so si nakopali nezaupanje soobčanov za časa vojne in bi morali že davno prepustiti vodstvo občinskih poslov drugim, kateri so se izkazali za blagor občine v dobi vojske in ki uživajo zaupanje občanov. Občinske volitve se morajo pred vsem izvesti. V tem oziru se je že res tudi nekaj ukrenilo in za ukazalo iz Beograda.
Naše ljudstvo pa je tudi opravičeno ogorčeno nad dejstvom, da so se doslej vse naše slovenske zadeve razpravljale in obravnavale v za nas preoddal-jenem Beogradu. Kaj n. pr. brigajo razmere za Slovenijo Srbe in Hrvate ali narobe. Naše ožje zahteve in potrebe bi se naj obravnavale v naši slovenski sredini, v Ljubljani. Zahtevati in tirjati moramo od Beograda, da nam da naš pokrajinski zbor v Ljubljani. kjer bodo samo zastopniki naših slovenskih stanov. NTa teh pokrajinskih zborih se bode za nas Slovence tudi nekaj storilo in doseglo, kar je prepotreb-no za naše kraje in ne za srbske in hrvatske. V Narodnem predstavništvu v Beogradu bi se naj sklepalo le to, karbodemo imeli Slovenci, Hrvati in Srbi skupnega, kakor: vojaštvo, finance in železnice. Ako flodo enkrat otvorjeni pokrajinski zbori, potem tudi našim državnim poslancem ne bo treba vedno posedati v Beogradu, ampak le parkrat na leto ob času potrebe, ko se bodo reševale skupne zadeve, ki se tičejo cele kraljevine.
.V naših časih se veliko govori, piše in pridi -guje o ženski volilni pravici. Izšel je že tudi nekak tozadevni zakonski načrt, katerega zastopniki kmets-kega stanu zavračajo, ker po tem načrtu bi se podelila volilna pravica le po večini mestnemu ženstvu:? učiteljicam in onim, ki vodijo ali posedajo kako samostojno podjetje. Naše kmetsko ženstvo pa bi bilo po -tom tega načrta zapostavljeno v kot brezpravnosti . Kmečka Zveza si je pa stavila cilj in nalog, našemu kmetskemu ženstvu, ki si je za časa vojne izvojevalo z delom in javno neustrašeno narodnostjo neprecen -Ijivih zaslug, izposlovati splošno žensko volilno pravico. Ako imajo naše kmetice in dekleta isto delo in iste dolžnosti kot moški kmetski spol. naj uživajo tudi iste javne pravice in časti. Volili bi naj odslej naši možje in žene, fantje in dekleta, to je odločna in pravična zahteva Kmečke Zveze.
2. Na&e denarne zahteve.
Povsod v Jugoslaviji nas tlači in izmozgava naše kmetsko ljudstvo vsestranska draginja, pomanjkanje najnujnejših potrebščin in stiskajo nas neznosno visoki davki. Temeljni vzrok draginje in pomanjkanja je naša slaba in že tako dolgo neurejena valuta. Naše papirnate denarne cape nimajo nobene vrednosti ne doma, še manj pa v inozemstvu.
Tem žalostnim valutnim razmeram mora biti že vendar enkrat konec. Mi zahtevamo od države nov denar, katerega bo sicer manj, pa bo vsaj imel kako vrednost in se bo tudi lahko kaj kupilo doma in v tujini. Pri vsej tej draginji pa postopajo naše finančne oblasti do skrajnosti brezobzirno v predpisih dohod -ninskega davka, katerega krivico najbolj občuti naš kmet, ki je v vojski le izgubil, a ne pridobil. Finančna oblast naj išče svoje dohodke tamkaj, kjer so na-gromacleni v kopicah, pri vojnih dobičkarjih in trgovcih, ki so vojno zavlačevali in si polnili žepe. Zahteva Kmečke Zveze je, naj se zniža osebna dohodnina, ! vpelje se pa naj debelo pošten davek na vojne dobič- j karje in one trgovce, ki so v vojni in sedaj postali | malone milijonarji.
Govori in priklenkava se zopet nekaj o staro - \ znanem vinskem davku, katerega je ravno Kmečka j Zveza preprečila že v stari Avstriji. Da bi naš kmet j in vinogradnik plačevala davek od onega vina, ki se spije doma ali gre za delavce, to bi bilo v nebo krivično obdačenje in tega Kmečka Zveza ne bo privolila nikdar. Kmet naj plačuje le en sam zemljiški davek, ki pa naj bo res tudi pravično odmerjen ne od j špicelnov, ampak od strokovnjakov, katerim so zna- j ne težnje kmetskega stanu. Pri tej denarni razpravi pa bi še omenili tudi našo zahtevo glede carine. Naša država je previsoko zacarinila za nas nujno po -trebne stvari, katerih pri nas nimamo.; ampak jih moramo nabavljati iz drugih držav. Pretirane cene teh potrebščin, kakor: obleke, klobukov, železa, strojev itd. povzroča le carina. Glede carine so se v Beogradu z vso silo zavzeli poslanci naše Kmečke Zveze in tirjajo od vlade, da to carino na za nas najnujnejše predmete ali odpravi ali pa znatno zniža.
Kaj pa glede vojnih posojil? To je vprašanje, katerega se sedaj ne dotakne nikdo rad. Zahteva naše Kmečke Zveze je, da prevzame država vsa vojna posojila revnejših slojev in nedoraslih otrok, ki so i-meli svoj denar pri sodnijah in so ga te vtaknile med vojna posojila. Kdor pa je posedal toliko denarja, da je lahko posojal za vojno 50- in lOOtisoče, ta pa se le
naj prav pošteno obriše na dolgo in široko. SploH je pa to vprašanje še nedotaknjeno in nerešeno.
3.	Zahteva agrarne reforme.
Ako ima kmet še tako veliko družino, jo lahko preživi in s pomočjo delavcev obdela kvečjemu 100— 200 oralov posesti. Kar pa kdo poseda več na njivah, je težko, da sploh ne more pravilno obdelati. Pri nas v Sloveniji pa imamo graščinska posestva do več sto oralov. Večina teh graščinskih njiv je puščenih v travnike ter pašnike, les v gozdovih pa prhni in tro-hni. Od graščine nima veliko ne graščak in ne na -jemniki. Ker je pa pri nas toliko majhnih posestni -kov. ki bi rabili več zemlje, osobito gozda, je nujna potreba, da se ta prevelika graščinska posest porazdeli med potrebne tako, da bo pri tej razdelitvi imel nekaj mali kmet, pa tudi država, ki bo zasegla to veleposest. Kako se bo izpeljala ta razdelitev graščin na občno zadovoljnost in v državni dobiček, to je še preporno in silno težavno vprašanje bodočnosti, ki se pa mora rešiti prejkoslej na zahtevo Kmečke Zveze , pa tudi cele Jugoslavije. Doslej še ni nastopil državni mož, ki bi bil dokazal, da je res zmožen in kos tej pretežavni, a važni ter nujno potrebni nalogi.
4.	Naše zahteve glede šol.
Naše gimnazije in meščanske šole je zgradila avstrijska država, ljudske pa občine. Pa pri teh naših ljudskošolskih stavbah so se občine večkrat silno zadolžile in večina od njih mora plačevati ta dolg še sedaj. Zahtevamo, da tudi ljudske šole prevzame in vzkržuje država. Naše šole po deželi, dasi palače na zunaj, niso odgovarjale kmetskim razmeram in potrebam. Kmetske otroke se je skozi sedem let podučeva-lo v vsem potrebnem in nepotrebnem, samo o polje -delstvu, živinoreji, vinogradstvu in sadjarstvu le bore malo, da — nič! Kmečka Zveza tirja od ljudskih šol, da nam izšola v bodoče dobre in razumne gospodarje in gospodinje, ne pa jezikoslovcev in umetnic v pletenju in vezenju. Treba bo pa poskrbeti in tirjati od države, da nudi našim mladeničem in deklicam višjo izobrazbo v raznih državnih kmetijskih, vino -gradnih in gospodinjskih šolah. Kmetski davki se naj porabijo tudi za kmetsko izobrazbo. Doslej je država vse storila in žrtvovala ogromne svote le za inteli -genco, kmetu pa je nudila samo duševne drobtine in večkrat še teh ne. Za kmeta in inteligenta mora v bodoče skrbeti država, da bosta oba temeljito izobražena vsak v svoji stroki.
5. Naše bodoče zavarovalnice.
Našemu kmetu je bilo na prosto dano, ali si hoče zavarovati svoje imetje proti požaru in drugim nesrečam ali pa ne. To zavarovanje so oskrbovale razne zasebne zavarovalnice, slovenske in nemške . Nemške pa sedaj za nas ne pridejo več v poštev. — M a lokate r i kmet je zavaroval svojo posest res s svo-to resnične vrednosti. Navadno je dobil v slučaju nezgode od zavarovalnice le polovico ali sploh neznatno malenkost, ker je bil po neuki krivdi zavarovan prenizko. Prepotrebna novodobna zahteva je, da prevzame država sama zavarovanje kmetske posesti. Vsak kmet bi naj bil prisiljen zavarovati svoj imetek za svoto, ki res odgovarja resnični vrednosti njegovega imetka. Zavarovalnina bi se naj pobirala potom davkarij. V slučaju nesreče pa se bo kmetu tudi izplačalo, kar mu je uničila uima, da ne bo naenkrat berač na cesti, ampak nesrečnež, ki si lahko pomaga, pripravi in kupi uničeno ali poškodovano.
fakinaža in sodrga v cilindrih in ženskih klobukih.
Odvedli so najprej vse druge iz vagona, in nazadnje mene samega, da bi druhal imela več priložnosti me ubiti. Ko me popelje orožnik iz vagona. — grozno rjovenje, vse se gnete okoli prokletega „vere-terja" in — lop, že sem imel eno po buči, hvala Bogu. da je precej trda! Potipal sem se, je-li še cel*, nekoliko sklonil, klobuk na čelo, urnih krač skozi to kričečo množico, tako da sem hitro izgubil orožnika, on pa mene. Pri izhodu nekoliko postojim, a že spet — rsk, čutil sem palico in kri mi je pordečila obraz, prsti so bili krvavi. Hajd na pripravljeni voz, orožnik me dohiti, sede zraven mene in hi l, in šlo je ▼
jgadofl.	"
Se so se prikazale palice in dežniki nad mojo glavo, a na eni strani jaz z roko. na drugi orožnik s puško odvračava kot vešča sabljača drzne napade. Za menoj še silni krik, a kaj meni za to, bil sem seveda kljub krvavi glavi vesel, da sem jo odkuril.
Najhujše je bilo prestano. Tisto noč smo ležali na golih tleh. Drugi dan ob osmih k raportu, na ..štelengo", „tauglich" spoznan, marš v luknjo! — ,.0, pozdravljen!" za kličem, ko zazrem pred seboj marsikateri znan obraz. In šlo je izpraševanje sem-intie, tako da mi je nedostajalo sape. da bi vsem 22 internirancem obrazložil svojo hudobijo. Cez tri tedne me peljejo pred avditorja, dobrega Dunajčana, ki je prav dobro vedel, da me je v zapor spravilo le neizmerno sovraštvo obmejnega nemškutarstva. Pripovedoval mi je, da je bil sam- večkrat v južnoštajerskih krajih in je hvalil marljivost, poštenost in dobrotlji -vost slovenskega ljudstva. In voditelji in vzgojitelji tega od poštenega Nemca hvaljenega slovenskega ljudstva so bili slovenski duhovniki. Zato me je raz-kačila in do teh vrstic privedla razprava nekega — iča v nekem histeričnem jugoslovanskem časniku, fieš, da smo duhovniki zakrivili vojsko in da smo lepo doma sedeli in se mastili. Trpeli smo razven na-fcih slovenskih vojakov na, fronti in naših krščanskih gospodarjev v zaledju največ mi slovenski duhovniki ■a «hiši in um teles«, ker smo eiiogfh duha. e»a krvi.
dočim so se razni —iči, bodisi —tiči ali —viči ali — čiči, s svojimi vkrivljenimi nogami skrivali v svojih kotih, odkoder sedaj prihajajo na svetlo in prodajajo svojo nadmodrost svojim brezmiselnim backom. Toda saj vemo: Lažje dopoveš štirinožnemu dolgoušcu, kje je desno, kje levo, kot nadpametnemu dvonožnemu ši-rokoustnežu, kaj je resnica, kaj laž! Basta!
H koncu! Življenje po zaporih je bilo že večkrat opisano, torej nočem tega ponavljati. Kratko — bili smo bolj lačni kot siti, ležali smo na prepereli slami, ki je bila nazadnje že sam drob, bili smo polni uši — zakaj vse to?
Obtožnica se je glasila: „Vi ste se pregrešili zoper paragraf 58. ker ste rekli, da so šli Avstrijci s hudičem v boj. Srbi pa z Bogom." Tega sicer nisem nikdar rekel, pač pa vem, da sva se z nekim dija -kom, ki se žal še zdaj nahaja, v ruskem vjetništvu , pogovarjala o tem. da se je z napovedjo vojske zgodila Srbom silna krivica, da so pač vojsko Nemci hoteli imeti. Ta domneva se je skazala kot resnična. A ker pa ni bilo prič in nisem javno kaj takega izrekel. ni bilo povoda me kaznovati. Ker to ni držalo , so si moji nemški prijatelji doma izmislili pa drugo: Predno so me zaprli, sem iz prižnice govoril o volit-vi novega papeža, pri tem omenil tudi sovražnike katoliške cerkve in njenega, poglavarja ter izrekel be -sede: „Pušice, ki jih mečejo na katoliško cerkev, ho-do padale na nje nazaj." Dovolj je bilo. O puškah je govoril, o sovražnih puškah, le denuncirajmo! Pa vkanili so se, ker so ljudje, ki poslušajo božjo besedo in si jo tudi zapomnijo, dokazali lažnjivost njihovo in obrekovanje tistih, ki so besede obrnili in jih tako zavite toplo nesli brezvernežem, ki so zunaj na vrtu sedeli in si prizadevali, da bi me vjeli v kaki besedici.
Tn take ljudi še zdaj ščiti naša država in jim priznava razne ugodnosti, mesto da vzame bič in jih izžene iz svoje hiše tje, kamor jih vleče njih srce.
Trpeli in krvaveli smo radi svoj» narodnosti , plačilo zato pa samo za«i4eTau*<» i* oftrtkovaain?
Kralj Matjaž je vstal — a pravico imajo zaprto v svojih predalih razni politični barantači in sebični koritarji!
Sestra „Rdečega križa".
(Resnžini dogodek, priobčil dr. Leopold Eenard.)
Povem dogodek, kakor se. jih je podobnih med vojsko prigodilo mnogo. Povem samo v glavnih obrisih in v velikih potezah, kakor mi je ravno ostalo v spominu, ker se v onih časih nisem čisto nič brigal, da bi ga ohranil v posameznostih. Dogodki so se takrat vrteli okrog mene tako naglo in v tako čudnih' oblikah, življenje je bilo tako razburljivo, da sem samo gledal, kako bi se srečno skozi to valovje prerinil do brega in nisem mogel misliti, kako bi se dalo pozneje slovstveno uporabiti. Sedaj pa tudi ne maram pretvarjati starih resničnih dogodkov s poznejšimi dodatki lastne domišljije. Raje povem nekoliko manje zaokroženo in slovstveno slabeje izdelano, zato pa vzeto naravnost iz spomina.
Ko sem prvič zadel nanjo, se je nahajala v vojaški bolnišnici v Prvačini. Zanimala me je malo in osebno nisem prišel z njo skoraj v nobeno dotiko — torej tudi ne vem o njeni preteklosti ničesar. Znano mi je samo to, da se je imenovala ekscelenca grofica Degenfeld. Bila je menda že pred vojsko vodilna oseba v ženskem odboru avstrijskega Rdečega križa .. Samoobsebi se razume, da je takoj z izbruhom vojne se popolnoma posvetila delovanju Rdečega križa po raznih bolnišnicah.
Kakor že rečeno, sem zadel nanjo prvič v Prvačini, kjer je v vojaški bolnišnici razvijala svoje delovanje. Gospodje zdravniki v dotični bolnišnici so bili pa menda nekoliko čudni ljudje in prišli so, ne-vem kako. do prepričanja, da je v Prvačini grofiči -nega ljubezenskega delovanja že dovolj. Pošljejo to -rej poŠto gospodbm od bolnišnice v Ajdovščini s po-D«dbo, naj jim odvzamejo grofico. Rekli so, da, ako j« vzamejo, dajo zanjo tri prašiče.
(Itooee ¡»rili««lr»jjč.)
' *	11 n. ima., i .,	_____________
6. Naše ceste, železnice in regulacija rek i* potokov.
Imamo pri nas državne cest«, kater« je oskrbovala in popravljala država. Ceste, ki so bile v oskr- j bi okrajnih zastopov in občinske ceste. Najlepše so | bile seve državne, ker te je največ rabila država — j vojaštvo. Država jih je lažje opravljala, ker je imela | na razpolago avtomobile. Slabše so bile one okrajnih : zastopov, ker so vozniki dragi in jih je težko dobiti. Nedostopna morja blata pa so bili občinski kolovozi. Kmečka Zveza tirja in se poteguje, da prevzame država tudi vse okrajne ceste, katere so za časa vojne veliko trpele, a nikdo jih ni popravljal. Ako bodo sedaj naši okrajni zastopi prisiljeni prevzeti popravo cest in mostov, bi to povzročilo nepregledne stroške , katere bi moral plačati zopet le kmet, dasi rabi te ceste tudi mestjan, uradnik in država. Da se izognemo tem kmetskim stroškom in da bodo okrajne ceste tem hitreje uporabne, mora jih prevzeti država. Občinske ceste in kolovoze pa bodo morale oskrbovati občine same, kar je očividno opravičeno in pravično.
Stara Avstrija je gradila železnice le za Nemce in to skoro do vsake nemške bajte. Mi štajerski Slovenci pa takorekoč nismo imeli železnic. Naloga naše države v najkrajši bodočnosti bo, da zgradi potrebne železnice, ki bodo omogočile, da bo kmet svoje pridelke prodajal ne dobičkarjem-trgovcem, ampak jih lahko pošiljal na svetovni trg, kjer bo svoji robi določeval cene Kmet sam. Kmečka 2veza se je v zad - 3 njem času potegovala in še zahteva, da se tudi sedanje pretirano vozne cene na železnicah znižajo za 3. razred, ki služi kmetu za prevoz.
Isto kar o železnicah, velja tudi glede rek in potokov, ki preplavljajo kmetska posestva in uničujejo polje in blatijo travnike. Avstrija je regulirala vi- j jngasto vodovje po nemških' ali nemškutarskih krajih. Slovence pa je tolažila samo s tozadevnimi načrti, ki so ostali vsi neizpeljani. Pesnico n. pr. so regulirali le tam, kjer teče mimo nemške ali nemškutarske po -sesti, Ga je še bolj preplavljala, ker je ostala za slovenske posesti neregulirana, ravno slovensko polje in travnike. Kmečka Zveza zahteva od države, da regulira celo Pesnico, Dravo in Sotlo, kje« delajo škodo na posestvih.
7. Lov in ribarstvo.
Nekaj res krivičgega in nekmetskega je bil dosedanji lovski in ribarskt zakon, ki je ščitil zakupnike lovov, ne pa kmeta. Lovski zakupniki so bili itak le samo bogataši na deželi in zabaveželjni mestjani. Divjačina, zajci in fazani pa so napravljali po poljih in v sadonosnikih večkrat zelo, zelo veliko škodo. In kdo je trpel to škodo? Kmet, ker lovski zakon je bil v prid zakupnika, ki se je vsikdar lahko izvil, da mu ni bilo treba povračati škode, ki jo je povzročala divjačina. Divjačina je škodljiva polju in drevesom, torej proč z njo, bogataši in mestjani pa si naj poiščejo kako drugo zabavo mesto lova. Kmečka Zveza zahteva prostost lova, da se uniči škodljiva divjačina, in prosto ribarstvo. Mi moramo v bodočnosti gledati in skrbeti za korist in dobiček, ne pa še podpirati tako škodljivo zabavo.
Se enkrat s Staršem I
Po novem šolskem načrtu, ki ga je izdalo ministrstvo za prosveto, hočejo Cerkev izključiti iz šole , krščanskemu nauku pa prisojajo v šoli le še nekaj malo prostora. Zdaj so šli dalje. Ministrstvo za prosveto je zaukazalo nov učni načrt za učiteljišča Ju -goslavije. V tem načrtu minister za prosveto, Pavle Marinkovič, posega v pravice Cerkve in naravnost ukazuje, kaj bi se naj učilo pri veronauku v posameznih letnikih učiteljišča! Načrt določa pouk samo v 1 ■»^„„¡k^___ ~	- ~ ~
cerkveni zgodovini in „krščanski etiki" (krščanskem Manbor> aml)ak moramo mislltl na zvez0 Sobote življenju), popolnoma pa prezira pouk v krščanskih resnicah. Kako bo človek krščansko živel, ako ne pozna krščanskih resnic ? Razen tega določa v zad -njem (tretjem) letniku učiteljišča za veronauk samo po eno uro na teden. Ze v zadnjem „Gospodarju" smo opozorili na protiversko nakano, ki hoče z brezversko vzgojo otrok krščansko ljudstvo odtujiti in iztrgati Cerkvi. Zdaj hočejo za svoje protikrščanske namene pripravljati tudi dijake-učiteljiščnike, ki bodo čez leto dni učili in odgajali naše otroke! Zato hočejo ravno na učiteljiščih veronauk tako omejiti in ga prikrojiti po svoje. Toda ne bo šlo! Krščanski star ši, ki imate prvo pravico do otrok, vi ne boste dopustili, da bi se bodoči učitelji vaših otrok tako malo krščansko ali celo nekrščansko odgajali! Zato protestirajte v vsaki župniji proti temu novemu žaljenju vašega verskega £utaj
Dekliške zveze, kje ste?
Kako lepo je bilo pred* vojno v Dekliških zvezah! Ali se še spominjate,; dekleta, kako ste si ustanavljale Dekliške zveze, se zbirale k mesečnim sestankom, na njih govorile, deklamirale, prepevale, se izobražale in druga drugo vzpodbujale. Ali še veste, s kakim vesoljem in navdušenjem ste pripravljale za prireditve? In dekanijski dekliški shodi! S kolikim navdušenjem ste prihajale po sedem ur daleč, na stotine so vas je zbralo, iz cele dekanije in še čez meje dekanije! Kako vzpodbudna so bila vaša skupna sv. obhajila in vaša cerkvena pobožnost! Po cerkvenem opravilu pa vaša veličastna zborovanja! S kakim ognjem ste govorile in se vnemale za dekliške vzore! Ali vam ne zaigra še danes v radosti srce, če se spomnite teh sijajnih prireditev?
Za časa vojne je vaše delovanje moralo utihniti. Saj so, zlasti v začetku vojske, ob času onih groznih preganjanj leta 1914. vladni služabniki, sti-
Pismo iz Prekmurja.
f. SLvmn 8 Prelararjeu,
Prehodil sem zadnje dni vse kraje, ki pridejo v poštev glede mosta in železnice čez Muro. Znano je, da ima Prekmurje dozdaj eno železnico, ki prihaja od Kormendina na progi Sv. Gothard—Sombotelj v se -verno Prekmurje pri Hodošu ter gre skoz Salovoe w. Mursko Soboto. Po izgubi Radgone ne moremo te železnice nadaljevati v Radgono—Gornjo Radgono—
s
progo Gornja Radgona—Ljutomer. Tri možnosti bi prišle tu v poštev: 1. zveza Sobota—Bučečovci, 2. zveza Sobota—Križevci, 3. zveza Sobota—Ljutomer . ■V poštev pa pridejo tudi kraji na Prekmurskem. Blizu Sobote je večji kraj Beltinci, ki bi moral biti že v najkrajšem času zvezan z železnico. Seveda bi bilo želeti, da bi bila napravljena tudi zveza Sobota^-Beltinci—Dolnja Lendava. Dokler pa ta zveza Sobota—Lendava ni gotova in dokler ni direktne zveze med progo Ljutomer—Gornja Radgona in Mariborom ter je upati, da se preje napravi železnica Ljutomer —Ormož, tako dolgo se mora gledati na to, da se iz-gotovi zveza med Soboto in Ljutomerom, da dosežemo zvezo z Ormožem. Ako naj gre provizorna železnica iz Sobote skoz Beltince, pridejo v poštev za most tu kraji Veržej, Krapje, Mota. Najbolj naravnost bi bila proga skoz Moto. Ako spoznajo inženirji, da je po-brežje pri Moti za to ugodno, potem je dobro. Zdi se pa, da je pobrežje pri Moti in Krapju slabše, kot pri (Veržeju. Ako je to res, inženirji imajo tu besedo, potem je seveda umljivo, da se mora napraviti železnica pri Veržeju. Prihodnje dni mislijo interesenti sklicati shod v Veržej, da bi zagovarjali to progo. Sioer. pa se žalibog tako hitro ne bo delal most, ampak se mislijo napraviti najprej dobri brodovi. Predvsem pa bi bilo potrebno, da se popravijo dovozne ceste k bro-dovom. Vsak večji dež onemogoči vozni dohod do bro-dov. V tem oziru bi morale zadevne oblasti takoj potrebno ukreniti.
2. Slovenska uprava.
Civilni komisar za Prekmurje je prevzel urade v vseh večjih krajih ter nastavil slovenske uradnike. Po občinah so določeni gerenti, ki si jih ljudstvo izbere. Polagoma se začenja slovensko uradovati. 2i -vila se že dobivajo, kjer je postavljen gerent, ki skrbi za to. Sadje, ki ga je dovolj, kupujejo od komisarja določeni prekupci. Ljudje s tem niso popolnoma za -dovoljni, ker imajo bojda prekupci prevelik dobiček , dočim je za kmete določena maksimalna cena. S poš-
kali za Dekliškimi zvezami, popraševali in poizVedo- j ¡° J'e ŽG nekoliko boljše. Sole so še vse zaprte. Kopa
V nedeljo» dne 28. sept* 1919
veliki ljudski tabor
ki se vrši ob vsakem vremenu na dvorišču benediktinskega samostana
v D$brliva$i na Koroškem»
S p o r e H."
1. Ob 9. uri slovesna sv. maša v proštijski cerkvi, ki jo daruje generalni vikar za Slovensko Koroško mil. g. prošt Mat. R a n d 1 in pri kateri igra godba generala Maistra. E. Po sv. maši govore na dvorišču benediktinskega samostana: g. general R. Maister, poverjenik za uk in bogočasie g. dr. Karel Ver-s t o v š e k, koroški narodni predstavnik g. F. S m o d e j, gospa doktorica Angela P i s k e r -n i k, j odpredsednik Slovenske Dijaške Zveze, g. Miroslav Krek, podpredsednik Orlovske Zveze brat Jože Pire.
3.	Ob pol eni uri popoldne prihod aeroplana iz Ma -
ribora.
4.	Ob 3. uri popoldne telovadni nastop Orlovske Zve-
ze, pri katerem igra orlovska godba.
5.	Po nastopu koncert v gostilni Brugger, vstopnina
prosta.
Za jedila, pijačo in tobak .¡e dobro preskrbljeno. — Cisti dobiček je namenjen narodnemu svetu za Koroško.
Slovenski Korošci, posebno pevska in druga narodna društva, pridite vsi na tabor z banderi, na okinčanih vozovih! — Vabimo tudi mile brate iz Štajersko in
Kranjske!
, t	Narodni svet za Koroško.
vali, ali niste morda svojih prispevkov za Dekliško zvezo pošiljale v Srbijo! Avstrijska vlada vas je pobijala, a ubiti in zatreti vaših Dekliških zvez ni mogla. Ob majniški deklaraciji .ste se, Dekliške zveza-rice, zopet zbudile in pokazale sadove svojega predvojnega delovanja. Enoglasno ste zahtevale zedinjeno Jugoslavijo in neustrašeno pobirale podpise za maj-niško deklaracijo!
Zdaj smo svobodni v svobodni Jugoslaviji, ki ste jo ve dekleta pomagale'priboriti! Odprta je zopet svobodna pot Dekliškim zvezam. Ali bi ne bilo lepo, neizmerno lepo, če bi se Dekliške zveze vsepovsod /ooei oživele, in kjer jili ni, nanovo ustanovile! Dekleta! To morate storiti! Dekliške zveze so morajo zopet poživiti, oziroma na novo ustanavljati! Cisto, neomadežano dekliško življenje je marsikje vsled vojske padlo. Dekliške Zveze naj ga zopet dvignejo! Slovensko ženstvo, tudi kmečko, bo dobilo volilno pravico in se udeleževalo javnega življenja. Dekleta! Treba vam bo pouka v političnih in javnih vprašanjih. Dekliške zveze vam bodo dajalo najlepšo prilož-I nost, da se boste v teh vprašanjih lahko izobražale. Slišale t!e v novem šloskem načrtu, ki hoče vero in Cerkev polagoma izriniti iz šol. Dekleta, bodoče matere in vzgojiteljice, ve ste predvsem poklicane, da , povzdignete svoj glas in odločno protestirate zoper ta 5 protikrščanski načrt. Toda posamične ne boste dose
bo vse pripravljeno, se otvorijo tudi te. Glede šolskih knjig za ljudsko šolo si želi ljudstvo v prvih treh šolskih letih čitanko v prekmurščini. V tem oziru se jim misli ugoditi, da ne bodo madžaroni mogli agitirati proti Jugoslaviji. Ti namreč hujskajo proti Jugoslaviji s tem, da pravijo: „Jugoslavija Vam hoče vsiliti hrvatski ali kranjski jezik, Vaš stari slovenski jezik Vam bodo vzeli." To agitacijsko orožje se jim mora odvzeti, zlasti ker še mir z Ogrsko ni podpisan. Preveliko odgovornost bi prevzel tisti šolnik, ki bi hotel z neumestno naglico uvesti književni slovenski jezik. Ljudstvo v Prekmurju je še izpostavljeno preveliki a-gitaciji zoper Jugoslavijo.
3. Narodno gibanje.
O kakem narodnem gibanju v Prekmurju še ni j veliko opaziti. Ljudje so veseli, da imajo mir in da j jih vojaštvo ne nadleguje in ne vznevoljuje s kakimi nepostavnostmi. Slišali smo, da so nekemu kmetu vo-j jaki vzeli voz s silo, drugje da se pasejo vojaški ko-j nji v vinogradu. Na meji se-daio bojda vojaki prego-i voriti za nagrado, da spustijo ljudi skoz demarkacij-j sko črto itd. Naše vojaštvo ima res veliko nalogo, da 1 pridobi nrekmursko ljudstvo za zadovoljno sodelovan* | je z našimi oblastmi. Prekmurski dii ki so priredili dne 21. t. m. v Crensovcih večjo slavnost, istočasna pa prleški visokošolci enako prireditev v Beltinoih
gle ničevjr! Skupno, združene in dobro organizira- f 9beh se domače ljudstvo z veseljem udeležilo v ve-
ne v Dekliških zvezah bo vaš glas, vaš protest kaj zalege!! Nasprotniki krščanstva nam bodo gotovo hoteli vsiliti še druge protiverske odredbe, n. pr. raz-porerko ali ločitev zakona! Zopet se boste poleg žen v prvi vrsti ve dekleta morale upreti takim poskusom. Zmagala pa boste te tedaj, če boste združene, tosno združena v Dekliških zvezah! Vaše mlado srce, dekleta, potrebuje po težkem tedenskem d'du poštenega razvedrila. Boste ga li iskale po plesiščih? Ne! V Dekliških zvezah se boste shajale, govorile in se navduševale in prepevale! V Dekliških zvezah boste našle najplemenitejšo zabavo in razvedrilo!
Gleile, koliko razlogov, da si ustanovite in poživite Dokliško zvezo! Dekleta želijo Dekliško zvezo in željno čakajo, da jim jo kdo ustanovi. Kako hvaležne so voditeljem, ki si naložijo tisto malo truda in jim ustanove Dekliško zvezo! S kako radostjo se o-klopajo Dekliških zvez. s kako rtvovalnost:o se u-delcžHjejo mesečnih sestankov in izdelujejo govore ter se pripravljajo na gledtl ške igrice! Ze cel mesec naprej so vesele na shod in po shodu so njih srca Dolna plemenitega navduše j.i i*i nedol ega veselja!
Dek'eta! Zbudite se! Prosite svoje dušne pastirje, da vam ustanovijo Dekliško zvezo! Z veseljem fHHio ugodili vaši želji! Po mestih, trgih in obrt iii krajih pa snujte Orlico, ki je višek dekliške vzajemne misli!
likem številu.

ši-inte rc&še is&s
P&nesrečen shod fySamo*t ¡ne".
St. Ilj v SI. g., 22. sept. 1919.
Zašumelo je v narodnem St. Ilju, ko se je zvedelo, da namerava v nedel o, dne 21. sept., že znani zgagar Mermolja iz Pesnice prirediti tukaj javen shod. Da bi vedel Mermolja za javno mnenje v St. Ilju,. bi pač bil to prireditev opustil. Doživel je tudi tako bla-mažo, kakorSne še ni in je *udi ne bo, razven če pride zopet v St. Ilj. Do zborovanja sploh ni prišlo-. A tudi prošnje nekaterih naših voditeljev, naj se vrši: shod. niso nič pomagale. Ljudstvo je bilo čisto divje., in jo dalo duška svoji ogorčenosti v strastnih izrazih. Odkritosrčno rečemo, mi ne odobravamo vsega „ kar se je na shodu zgodilo, samo javnosti hočemo pojasniti, daje čisto umevno, da je bilo ljudstvo tako razburjeno. Kdor vse premisli, bo drugače so -dil.
V St. Ilju so bili zadnja leta, hudi boji. Ljudstvo tukaj je bilo vedno na ironti — več kot 20 let. Koliko zgag in prepirov so napravili razni nomškutarji in švabsici privandranci! Ljudstvo se je kar oddah « nilo, ko se je ustanovila Jugoslavija. Nikjer niso Ju* goslavije tako veselo pozdravili, kot v St. Ilju. Zdaj so mislili, da bo onkrat konec teh vačnih prepirov i» bo.ev. Naveliča se jih vsak Človek. Zdaj pa pride ta
nesrečni Mermolja, pa hoče med to razburjeno ljud -stvo vreči zopet bakljo prepira in nesloge. Ni čuda , da so se čisto priprosti ljudje vedli čisto divie v oči-¡gled take nakane. Ce je hotel Mermolja kmetsko ljudstvo tukaj samo organizirati, mu povemo, da je tukaj že vso organizirano v Kmečki Zvezi in da je ravno Vseslovenska Ljudska Stranka tukaj vsa leta vodila uspešne boje, da je ravno ta stranka rešila St. Ilj in da tej stranki zaupa velikanska večina šentiljskega ljudstva. Zakaj delati razdor, zakaj sejati tu prepir? Kje ste bili vi zgagarji, ko smo mi noč in dan agiii-rali, ko smo od hiše do hiše prirejali shode, ko smo rotili in prosili osebno skoraj vsakega poedinca? Mi smo delali in sejali, zdaj pa bi radi želi. Mi smo se bojevali, vi bi pa radi ležali na lavorikah. Kaka velikanska premoč je bila proti nam, pa rešili smo le narod ! Mislim, da ni več javna tajnost — g. dr. Kovačič bo o tem še pisal — da je ravno S t. Ilj in njegova okolica rešila Maribor! Bi bil St. Ilj in okolica ponemčena, ne bi imeli slovenskega Maribora. Tukajšnji voditelji so ravno Francozu dr. Reverdyju natanko pojasnili razmere in boje tukajšnjih Slovencev z vsenemci. Bil je dalje časa osebno v St. Ilju in se natanko poučil o nasilnostih Nemcev. Ni se mogel načuditi žilavosti našega naroda. In zopet ni več tajnost, da je ravno ta Francoz dr. Reverdy « svojim vplivom v očigled razmer v šentiljski okolici zabranil še v zadnjem trenutku plebiscit, glasovanje v sodnem okraju mariborskem.
Ali pa so že boji z Nemci pri nas nehali? Ni kakor ne! Najprej smo mislili, da bodo naši Svabi morali zapustiti svoja posestva in se bodo naselili du ¡naši ljudje. Pa ta nesrečna pariška konferenca jih ščiti. Saj bomo videli, kako se bodo razmere zasukale. Pa dejstvo je, da Svabom greben zelo raste. Mi potrebujemo na meji neobhodno slogo. Ce bi se cepili v stranke, bi s tem pridobili le Nemci. Dobili bi nad nami oblast in podlegli bi mi. Saj imajo ti Svabi na skrajni meji vedno stike z Avstrijo in svojo materjo Nemčijo. In kako že vzdigujejo glave! Zato pa je tisti izdajalec domovine, grobokop slovenskega naroda in naše Jugoslavije, ki dela tu na skrajni meji prepir in razdor. Najzagrizenejši liberaloi so toliko pametni, da pravijo, St. Ilj pustimo še zdaj pri miru; tam se morajo razmere urediti. Le zgagar Mermolja tega noče razumeti. Ali ne bi po pravici človeka sveta jeza prijela?!
Znano je tudi, da-se zatekajo v Mermoljevo stranko najzagrizenejši tukajšnji nemškutarji. Ti brezznačajneži so tu njegovi zaupniki. In te vlači s seboj na svoje shode. Naše ljudstvo je od teh ljudi že neznosno trpelo. Dejansko so napadali naše prireditve (otvoritev Slovenskega Doma 1. 1910), izdajali so nas, denuncirali so nas, zapirali so nas. Leta 1914 so za nas imeli samo ječo, bajonet, kroglo in vrv. Duhovnike in druge može so v celi jareninski dekaniji brez vsakega vzroka odpeljali v ječo samo radi tega, ker so bili Slovenci in katoličani. Nihče ni bil varen pred temi barabami. Letali so okoli kakor stekli psi, jn grizli vsakega poštenega Slovenca in z revolver -jem v roki ga peljali na orožniško postajo. Vsakemu otroku je znano, kaj so delali leta 1914 Reininger in sodrugi. In čujte, Reininger je zaupnik Samostojne za Poličko. In znana Ferk in Hojnik naznanjata Mer-moljeve shode! Ali ne more našemu ubogemu ljudstvu vskipeti kri, če vidi kaj takega, če prihaja med nas tisti nesrečni človek, ki ima take ljudi za oprode, ki jemlje te ljudi v zaščito?
Glavna razlika med programom Samostojne in naše krščanske stranke je, da pravi Samostojna, duhovniki se ne^smejo v politiko mešati, z duhovniki le proč iz javnega življenja, oni ne smejo nikjer vodilne vloge igrati. Mermolja se kar vstraši in dobi kar — kurjo polt, če sliši, da predlaga kdo izmed ljudstva duhovnika za načelnika kakega društva. Kakor da bi duhovniki imeli vsi garje, kakor da bi bili duhovniki največji izkoriščevalci, oderuhi, stiskači in trinogi u-bogega ljudstva. To ve šentiljsko ljudstvo, da je to Tvlermoljev program. To mu pa grozno zameri. Zato so mu na nedeljskem shodu v obraz metali očitke „Vi 1. oče te naše duhovnike požreti." Ljudstvo s svojim u-mnm dobro spozna, kam pes taco moli. In v tem oziru je pač naše ljudstvo recimo kar fanatično kleri -kalno, ne toliko i t verskih nagibov, kakor iz narod -nopolitičnih. Nad 20 let se bojuje to ljudstvo za svoj borni obstanek na svoji sveti rodni grudi. Jemali so temu ljudstvu jezik in vzeti so mu ga hoteli, jemali * o mu otroke in jih silili v nemške mučilnice, rezali so mu prav mačehovsko narodne in gospodarske pravice, jemali so mu dom in domačo grudo in ga gnan v fabrike in mesta, vzeti so mu hoteli celo krščansko-katoliško vero, na katero je naš človek navezan z vsako žilico srca ... In kdo edini je branil to ljudstvo, kdo edini je bil njegov sodnik, učitelj in tolaž -jiik ? Duhovnik in le duhovnik. Naši ljudje vedo in čutijo, da je le duhovnik jih branil in da č>e jih duhovnik ne, bi vzel v zaščito, bi bil tu narodni živelj propadel. Katoliški duhovnik je živel, trpel in delal z našim ljudstvom. Vsak duhovnik, ki je bil tu na meji, je bil narodni delavec,' agitator in mučer.ik. Nihče drugi se ni brigal za to ljudstvo — nekaj mlaj-fcih učiteljev je hvalevredno sopomagalo. Vse je to u-bogo ljudstvo zaničevalo, vse, kar je bilo inteligentnejše, je zbežalo v nasprotni tabor med gospodo, ki je živela od mestnih šulvereinovih in siidmarkinih podpor, samo v duhovniku je našlo ljudstvo podporo in zaščito, ljudstvo, ki je vzdihovalo in gladovalo. A zdaj pa pride Mermolja v St. Ilj in hoče zaklicali — Jii imel časa — : Proč z duhovniki iz javnega življenja! Proč s farji! Ali se čudite, daje bilo ljudstvo na .shodu tako razburjeno, da bi ga bili ubili, če ga ne
bi naši branili in ga spremili domu ? Jaz se ne ču -dim. Obsojam vsako preostro ogorčenje, p a u m e v n o j e. Mislite li, da nima čuta hvaležnosti naše ljudstvo? Mislite li, da bi si to ljudstvo pustilo zdaj duhovnike, svoje največje prijatelje, na cesto vreči?! O kako slabi politiki ste! Nihče ni nedeljo ljudstva nahujskal, demonstracija je bila hipni izraz ogorčenja, ki je izbruhnilo iz ljudske duše samo od sebe, iz ljudske duše, ki živo in naravno čuti, kakšno nakane imajo ž njo. Kakor Mermolju, se bo v St. Ilju vsakemu politiku godilo, ki hoče med našo krščansko ljudstvo vreči bakljo prepira in zasejati razdor med vrste naše Kmečke Zveze. Zatorej: roko proč od St. Ilja!
imelsvalcem, ki so addali ianski let© seno«
Nešteto kmetovalcev je, ki so v jeseni pred in še po prevratu oddali seno in slamo erarju, plačila za to pa še do danes niso dobili. Gre za milijone, na katere morajo posestniki čakati, ki so ob krutem re -žinfli morali oddati zadnjo bilko sena, svojo živino pa privezati na kratko. Ogorčenje je splošno in zato pa naj javnost izve, pri čem da smo.
Stvar je takšna-le: Bivša Avstrija je zaplenila vsa krmila za-se. Ustanovila je takozvane „krmilni -ce", ..Rauhfutterstellen" in sicer za Štajersko v Gradcu. Ti zavodi so imeli nalogo, zaplenjeno in rekviri-rano krmo in slamo prevzeti, plačati in čez isto razpolagati po uradni^ navodilih, Ta zavod je bil trgovska družba. V posameznih okrajih je nastavil ta zavod okrajne prevzematelje in ti prevzematelji so si zopet imenovali in nastavili nakupovalce. Ti nakupo-valci so torej prevzemali od kmetov krmila in izda -jali potrdila. Plačilo je prišlo od zavoda iz Gradca , kar.je vedno trajalo nekaj časa. Ravno meseca septembra in oktobra 1918 jo veliko posestnikov oddalo krmo. Prijel pa je prevrat. Plačila iz Gradca še niso dobili, jugoslovanski erar je zaplenil po prejšnjem vzorcu vso krmo, tudi tisto, ki je že bila za prejšnji avstrijski erar kupljena in tudi prevzeta, pa še ne plačana.	.
Vsled tega je poslovalnica za krmila ustavila izplačevanje kmetovalcem. V to bi se jo seveda lahko tudi prisililo, kajti ona je krmo po svojih pooblaščencih,prevzemnikih že prevzela, krma je prešla v njeno last in je ona s tem postala dolžna plačnica.
Tukaj pa se prične delovanje Zadružne Zveze v Celju. Ker v Gradcu čez oddano krmo zaradi zaplembe od strani jugoslovanskega erarja niso mogli več razpolagati, je Zadružna Zveza v Celju stopila z graško krmilnico v dogovor. Sklenila se je pogodba, glasom katere Zadružna Zveza v Celju: i. prevzame vse zaloge krme na Spodnjem Štajerskem, 2. prevzame od graške poslovalnice ves denar, , namenjen za naše kmetovalce in 3. se zaveže izplačati kmetovalcem kupnino za oddano krmo.
Zadružna. Zveza v Celju je nato takoj razpro -dajala rekvirirano krmo, vse zaloge, katere je imela poprej poslovalnica na našem spodnještajerskem o -zemliu. Prodajala je to krmo 40—50 K mq! Zadružna Zveza pa je prevzemala še nadalje krmo od kmetov, in jo razpečavala.
Kako pa je Zadružna Zveza izplačevala kme -tom denar? Nad pol leta je odlagala s plačili, češ, da je samo posvetovalnica SHS države ttd.! Sedaj pa je baje sklenila plačevati kmetom, ki so oddali krmo, po 70%, to se pravi, mesto 100 K samo 70 K.
Predvsem moramo pripomniti, da Zadr. Zveza ni posredovalni državni urad, marveč si je pridobila od države le pravico, da razpolaga s senom po uradnih navodilih, na svojo odgovornost, za lasten dobi -ček. Ona je nekaka centrala za krmila. Torej sedaj je milostno sklenila, da izplača kmetovalcem 70% kupnine. Na ta način naj bi trpeli kmetovalci na Sp. Štajerskem več milijonov K škode. Ako namreč ra -čunamo, da se je oddalo najmanj 200.000 mq sena po 25 K, znaša kupnina 5 milijonov K. Od tega pa bi Zadružna Zveza izplačala samo 3y2 milijona K, tako da bi profitirala l'A milijona K. Obresti od teh 5 milijonov po 3% za pol leta znesejo 75.000 K. Pri tem pa ne računamo za enkrat, da je Zadružna Zveza veliko krmo prodala po 40—50 K, dočim bi jo kmetovalcem naj plačala samo po 25 K.
Vprašamo javnost in deželno vlado, kam sta li šla ta dva milijona? Ce je Zadružna Zveza državna naprava, ali pride ta denar v državne blagajne? Da bi pa privatni zavod iz kmetskih žepov shranil ta denar, je škandal.
Prosimo in pozivamo deželno vlado, 1. da nam pojasni značaj Zadružne Zveze v Celju, 2. da napravi takoj strogo revizijo v omenjenem zavodu.
Politični preuled.
Beograd.
Davidovičeva vlada v Beogradu je že davno podala ostavko, a nove vlade še do danes nimamo . Vse prejšnji vladi nasprotne parlamentarne stranke so zahtevale odločno, da se nova vlada ne sme se -staviti pred povratkom našega mirovnega odposlani-štva iz Pariza. Ti'pariški delegati bi naj. Narodnemu predstavništvu natančno obelodanili naš zunanjo politični položaj glede našega podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo, ker je Davidovičeva vlada odstopila , kakor je to sama izjavila, ravno radi naše zunanje politike. V Beograd so se že vrnili iz Pariza: Pašič,
Trumbič, Smodlaka in Jovanovič. Poročali so o na* šem zunanjem političnem položaju ministrskemu sve« tu, kateremu je prisostoval sam regent Aleksander« Ti delegati pogovarjajo razne med seboj nasprotne parlamentarne stranke, da bi se zedinile in sestavile koncentracijski kabinet iz vseh večjih strank. Tor.aj se bo uresničila tozadevna že stara zahteva dr. Korošca in Jugoslovanskega kluba. Dr. Pavlovič, predsednik Narodnega predstavništva, kateremu je regent Aleksander poveril nalogo, da posreduje med stran -kami in sestavi novo vlado, svoje naloge ni izvršil , vsa njegova pogajanja in vse njegovo spravno delo je bilo zaman. Kdo bo oni veliki mož zedinjenja, kateremu se bo posrečilo poriniti našo vladno zmedo ia kolobocijo v red in poslujoči tir, še ni znano. Imenujejo se sicer po listih nekateri kandidati za nove mi* nistrste predsednike, a to so le časnikarska ugibaj^ ja, ki so brez prave podlage. Naš regent Aleksanden bo 5. oktobra posetil Zagreb in tamkaj sprejel v av-dijeneo vse višje cerkvene in svetne dostojanstvenike. Za 13. oktobra je napovedan regentov obisk v Ljubljani. Tozadevne podrobnosti še bodo objavljene*
Reka in Italija.
D'Annunzijo, ki se je na svojo pest polastil Reke, je še vedno samodržni zapovednik tega mesta . Ima svoje brodovje: 3 ladje in 1 torpedovko, vojaštva pa 10.000 mož. Prehrane dobiva Reka dovolj, ker so se ententine ladje, ki so Reko blokirale, odstranile . Italijanska vlada vedno poživlja in grozi D'Annunzi-ju in njegovi armadi, naj zapusti Reko in se vrne v Italijo. D'Annunzijo pa se bore malo zmeni za te vla-dine grožnje, vlado še smeši in jo blati po listih in svojih oklicih. Častnikov in italijanskega vojaštva se vedno več priglaša za D'Annunzija. Za Italijo je se-*-daj ista nevarnost, kot nekoč za staro Avstrijo in za Nemčijo, da odreče vladi vojaštvo pokorščino, da se zruši italijanska vojaška sila. V to nam pomozi Bog!
Dunaj.
Vse prebivalstvo dunajskega mesta živi sedaj pod vtisom premogovne krize. Cestna železnica stojiT ob 8. uri zvečer se zapirajo restavranti, gostilne, kinematografi in druga podjetja. Vsled tega se močno širi brez oselnost, ki lahko pospeši nov prevrat. Edini izhod iz teh neprilik se pričakuje s strani entente. Danes so_ po 20urnem dežju ceste bolj podobne veliki mlaki, ka*kor pa normalnim prometnim cestam. Nemogoče je dobiti kakoršnokoli vozilo. Pešci zlasti v ju -tranjih urah preplavljajo ceste. Vidi se samo nezadovoljne obraze in ljudi slabe volje, ki imajo pomanj -kljivo obleko in slabo obuvalo.
Kmečka Zveza.
Shodi Kmečke Zveze. Dne 28. septembra: po rani si. božji v Z a v r č u ¡v šoli (Goleč, Ze> bot), v Z j b i k i (Pušenjak), v Podčetrtku pri M. Pajku (Pušenjak), pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v stari šoli (govori urednik Krajnc iz Maribora), po večernicah pri S v. Marjeti niže Ptuja-Dne 5. oktobra po rani sv. maši gospodarsko politično zborovanje pri Sv. Antonu v Slov. gor., pri S m a r t i n u na Pohorju, po pozni službi božji pri Sv. Trojici (govorniki se še določijo). Na C v e~ n u ob 14. uri tabor muropoljskih kmetov. Prosim© zaupnike, da agitirajo povsod za številno udeležbo.
H a j d i n. Shod Kmečke Zveze, ki je bil skli-.can za 28. septembra, se preloži radi slinovke, ki s® jo pojavila v mnogih kmetskih hlevih, na pozneJS* čas.
Ponikva ob juž žel. Samostojna Kmetijska Stranka je že mislila, da je cela velika občina Ponikva za njo. Shod KZ dne 2i. t. m. pa je pokazal,, da KZ na Ponikvi še vedno trdno stoji.i Iz vseh delov občine so se zbrali pristaši KZ ter z veliko pozornostjo poslušali gg. govornika dr. Antona Ogrizek, in Jakoba Vrečko. Govori so izredno ugajali in naše* pristaše tako utrdili v načelih KZ, da jih gotovo nihče več ne omaje. Samostojna je le par naših mož premotila, o katerih pa upamo, da v kratkem spoznajo svojo zmoto in se vrnejo k svoji stari stanovski organizaciji. Naši zaupniki, postavljeni po okolicah, pa. so vsi ostali KZ trdno zvesti, četudi so bili nekateri od Samostojne brez njihove privolitve izvoljeni v krajevni odbor. — Istotako je lepo uspel tudi shod v St. Vidu pri Grobelnem, kjer sta ista govornika številnim poslušalcem razlagala večno veljavna krščanska načela KZ. Na obeh shodih so zborovalet prišli do trdnega prepričanja, da je pristen 1 i-b e r a 1 e c v s a k, ki trdi, da je vera privatna stvar-ali, da se duhovnik ne sme vtikati v politiko, v katero se vtika zdaj že vsak priprost hlapec in delavec* Posebno veselo razpoloženje je bilo med zborovaloi,, ko je g. dr. Anton Ogrizek omenjal, do kako čudnih, naravnost smešnih posledic privede načelo „vera je privatna stvar", in ko je ožigosal novo kmetijsko stranko, ki je že tolikokrat spremenila svojo firmo, bna je že neodvisna, narodna, demokratska, zdaj pa lioče bili samostojna! Na obeli shodih se je na predlog č. g. župnika iz Ponikve sklenil oster protest proti predloženemu šolskemu zakonu, ker je nedemokratičen, cerkvi in veri sovražen. Sklenile so se tudi razno resolucije, tako za sklicanje pokrajinskega zbora, za razpis volitev, proti krivični sdmeri davkov, proti ^soki carini. Izrazilo se je slednjič tudi popolno zar-upanje Jugoslovanskemu klubu in njega načelnik® dr. Korošcu.

P. o 1 j 6 a n e. Dne 14. septembra se je pri nas po rani službi božji vršil lepo obiskan ustanovni shod Kmečke Zveze. Predsedoval mu je kmet Haupt-rann. Obiskal nas je naš poslanec Pišek, ter nam razložil politični položaj, razkrinkal tudi laži, ki jih trosijo o Jugoslovanskem klubu in dr. Korošcu nasprotniki. G. Krajnc iz Maribora je govoril o nasprotnih političnih strankah in naštel zasluge, ki si jih je stekla Kmečka Zveza za kmečko prebivalstvo pred vojsko in med vojsko. G. dr. Leskovar iz Maribora nam je podrobneje podal delovanje Kmečke Zveze in Tcizvil njen program. Izvolil se je odbor Kmečke Zveze, ki mu načeluje kmet Prešeren. Končno so se sprejelo resolucije, ki zahtevajo ureditev vrednosti denarja, olajšanje davčnega bremena in visoke carine, in protestirajo proti novemu šolskemu načrtu, ki žali .čut krščanskega ljudstva.
M a k o 1 e. Za našo Kmečko Zvezo je bil 14. september, dan veselja. Po večernicah se je v naši Narodni dvorani zopot vršil velik shod Kmečke Zveze, ki smo si ga že tako želeli. Udeležba je bila, kakor si v Makolah drugače misliti ni mogoče, naravnost sijajna. Blizu 400 ljudi! Shod je vodil kmet Cr-coga. G Marko Krajnc nam je narisal namere so-cijalistov, kojih ustanovitelji so židje in brezverci. 0-bljubljajo nam sicer lope reči, a v resnici hočejo le odpraviti zasebno lastnino, zatreti vero in doseči ločitev zakona. Ustanavljajo konzume, toda s tem hočejo le zasužnjiti .kmečko prebivalstvo, da bi z njegovo pomočjo tem lažje dosegli svoje protikrščanske namene. G« dr. Leskovar je govoril o zahtevah Kmečke Zvezo v prid kmečkemu prebivalstvu in krepko zavrnil obrekljivo m šuntarsko govorjenje naših nem-škutarjev in socijalistov proti Jugoslaviji in proti Srbom. Ko so se stavile resolucije, je ljudstvo posebno hrupno zahtevalo pokrajinski zbor in volitve v predstavništvo. K sklepu je še g. Krajnc opozoril na prvi lepi uspeh makolske Kmečke zveze: njej se imamo zahvaliti, da dobimo Makolčani za celo župnijo posebnega pismonošo.
Šmarje pri Jelšah. Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. bo v Habjanovi dvorani ob pol 9. uri shocl KZ. Govori dr. Anton Ogrizek iz Celja.
Shod v Križevcih. Krajevni odbor SIvZ je poklical g. dr. Slaviča, da je v Slomšekovi dvorani govoril v nedeljo 21. t. m. o delovanju mirovne konference v Parizu.
Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dne 7. t. m. se je pri nas vršil prav dobro obiskan shod članov SKZ. Zborovalci so sledili z velikim zanimanjem izvajanju gospoda govornika, ki je v jasnih in krepkih besedah pojasnil potrebo, da se kmet organizira v SKZ, ki temelji na podlagi krščanske in demokratske pravičnosti. Predvsem živahna je bila debata ali razgovor, katerega se je udeležila večina zborovalcev. Soglasno so bile sprejete resolucije: 1. Cene za najpotrebnejše kmetijske stroje, orodja, obleko, obuvalo naj se uredijo tako, da bo kmetu mogoče, da si jih nabavi. Carina na te predmete naj se opusti popolnoma. 2. Pristojno oblast poživljamo, da ustavi vsako tirjatev vinskega davka, ker je krivičen in ni bil naložen na podlagi postave ampak naredbe. 3. Ker se pri predpisovanju dohodninskega in, drugega davka godi premnogokrat krivica ravno kmetskemu stanu, zato zahtevamo, da se k komisijam tozadevnih davkov pritegne vsakokrat tudi poznavatelj in prijatelj kmetskega stanu. 4. Volitve naj se čim prej razpišejo in odločno zahtevamo, da ima volilno pravico vsaka moška in ženska oseba, ki je dopolnila 21 leto. 5. Cim prej ■ naj se skliče pokrajinski zbor za Slovenijo. 6. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje in odobravamo njegovo delovanje v polnem obsegu. 7. Kmetje organizirani v SKZ odločno odklanjamo vsako vmešavanje in rovarjenje „Samostojne kmetijske stranke", je ne potrebujemo, ker je izrodek liberalne stranke., Mi imamo svojo organiza' cijo in ta je Slovenska kmetska zveza.
M. Nazare t. Ustanovili smo 14. t. m. podružnico Kmečke Zveze za našo župnijo. Pristopilo je na dan cam 51 članov. Drugi, ki so zavedni, upamo bodo sledili. Zasluga za to gre preč. g. definitorju Marijofilu Količek, ki je z ognjevito besedo navdušil uaSe ljudi za Kmečko stranko in zvezo. Hvala mu! Seje odbora so določene na vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Ker imajo le člani „Slovenske kmetske zveze za Štajersko" pravico do vseh ugodnosti, ki jih nadi „Pisarna Slovensko kmetske zveze", združena s „Poslovalnico slovenskih spodnještajerskih poslancev" prosimo, da pošljete članarino za leto 1918. — Članarina znaša 10 K na leto; za manj .premožne 5 K.
Seja izvršilnega odbora SKZ, ozir. SLS se vrši v torek, 30. septembra obi 10. uri v pisarni KZ v Mariboru. Člani izvršilnega odbora naj so radi važnosti sigurno udeležijo seje.
fioipodarike norice.
Prošnje za podpore po ujimaH, Na poverjeniS-
tvo za kmetijstvo se .vlagajo razne prošnje za podpore po ujimah (toča, povodenj, požar,itd.). Opozarjamo, da je take prošnje vlagati na poverjeništvo za nqtran-je zadeve v Ljubljani, in sicer potom pristojnega o-krajnega glavarstva. Po\erjeništvo za kmetijstvo nima za take podpore nikakih sredstev na razpolago.
Podružnica Slovenske kmetijske družbe Mari -bor in okoliš vabi svoje člane in članice, da se pri -hodnjega zborovanja, ki se bo v dvorani okrajnega zastopa vršilo prihodnjo nedeljo, dne 5. oktobra t. 1., udeleže polnoštevilno. Poleg razkazovanja in razlage,
kako se določujeta kislina in sladkor v vinskem moštu, in razklade, kolikega pomena so za mošt kvasne glivice in kako jih je uporabljati, se bo imel zbor pečati z velevažnim predmetom. Došlo je namreč poročilo, da je jugoslovanska vlada že določila, naknadno za vino. ki se je pridelalo leta 1918, od pridelovalcev pobirati davek in vsled tega še zelo visok davek. Zoper to namero vlade, ki bi, ako bi se uresničila, vinogradnikom vsekala strašno rano, je treba najodločneje protestirati: treba pa bo tudi pri predstavnikih storiti potrebne korake, da se udarec zabrani. Zato pa, vsi vinogradniki na noge! Začetek zborovanja ob 9. uri dopoldne. — Obenem se opozarjajo gospodje odborniki na odborovo sejo, ki se začenja že ob 8. uri dopoldne.
fi»juiit>wka se šo vedno širi. Opozarjamo živinorejce še enkrat na članek o slinovki, ki ga je, priobčil v zadnji številki Slov. Gospodarja živinozdravnik
H.	Hinterlechner. Naj si vsak živinorejec dobro shrani dotični članek. Gospodje živinozdravnike pa prosimo, da nam večkrat pošljejo tako: strokovnjaške članke. Ljudstvo jim bo zelo hvaležno.
Z ozirom na razširjajočo se kužno bolezen „sli-novko" pri govedih v okolišu celjskega okrajnega glavarstva, odpade za okraj Gornji Grad nameravana razstava in ogledovanje govedi dne 29. in 30. septembra 1919.	,
Konjski sejmi. Konjerejski odsek priredi tri sejme, od kterih je bil eden dne 22. t. m. v Radincih za našo Mursko polje. Prignati in tržiti se smejo žrebčeki do 18 mesecev in to izključno mrzlokrvnih pasem, m le za te se bodo izdajala izvozna dovoljenja. Vabljeni so tudi inozemci, tako da je pričakovati obilo kupcev. Neznansko so pa stem prikrajšani kon-jerejci iz Murskega polja, zlasti iz ljutomerskega o-kraja, ker njim je odvzeta možnost prodati žrebeta od .žlahtnih kobil, in da teh ni malo, je dokaz, da so že pred večimi mesci zahtevali prost izvoz za svoja žre' beta. To je naravnost atentat na našo konjerejo in jasen kažipot' za naše konjerejce, da naj opustijo rejo lahkih konj, pri kterih imajo le zgubo.
Hmelj. Zatec, 18. septembra 1919. Na tukaj-šnern trgu se je danes prodalo 100 bal. Zelo se povprašuje po lepo zelenem hmelju. Cene razstoče. Za slabši hmelj je povpraševanje nespremenjeno. Na kmetih so kupuje kakor poprej vztrajno. V Nurnber-gu se je prodalo 800 bal po 540 do 625 mark za 50 t dogramov.	%
Prost izvoz vina v Avstrijo. Jugoslavija je dne
I.	septembra 1919 sklenila z Nemško Avstrijo kompenzacijsko pogodbo. Med predmeti kompenzacijske pogodbe je tudi vino. Vino smejo Avstrijci v Jugoslaviji svobodno kupovati in Jugoslovani v Avstriji svobodno prodajati. Nemškoavstrijski kupec plača vino nemškoavstrijskemu blagovnoprometnemu uradu na Dunaju; blagovnoprometni urad mu da uvoznico za vino, ki jo kupec pošlje prodajalcu v Jugoslaviji. S to uvoznico lahko prodajalec vino svobodno izvozi . Obračun pa napravi prodajalec s Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, ki ima svoje podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Zadru.
isoi. Preko Spilja je dospelo zadnje tedne v našo državo iz Nemčije 500 in iz Angleške 1000 ton soli.
Petrolej za zimo. Uprava državnih trgovskih uradov naznanja, da je na potu iz Amerike v Solun šest miljonov kilogramov petroleja za Jugoslavijo. Deželna vlada v Ljubljani dobi za Slovenijo tri milijone kilogr. tega petroleja. Cena bo baje 4 do 5 K. za 1 kg.	i
Sladkorja za sladkanje vinskega mošta letos ne bo dobiti. Radi tega bo treba, čo bo količkaj lepo vreme, grozdje pustiti delj časa na trti. Iz Ormoža nam poročajo, da se bo trgatev v ormoških goricah pričela letos še le med 15. in 20 oktobrom.
Lanene tropine. Dolgotrajna vojna je povzročila, da so povsod zmanjkala močna krmila in še dandanes jih primanjkuje povsod v veliki meri. Posledica tega je pomanjkanje mleka, ki ga dandanes ne moremo pridobiti niti toliko, da bi zalagali ž njim naša mesta. Druga posledica leži v slabem stanju naše mlade živine, ki je ne moremo vzrejevati tako umno, kakor bi bilo potrebno za izboljšanje živinoreje. Posebno veliko potrebo občutimo na oljnatih tropinah, in glede teh posebno lanenih, ki so za vzrejevanje telet in za krave molznice posebno velike važnosti. Dobre lanene tropine imajo povprečno 2,/2-krat toliko beljakovin in tolščobe v sebi, kolikor jo imata oves in koruza, dvakrat toliko kakor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko kakor dobro seno. Rabijo se najbdlje na ta način, da se najprej ovlaži rezanica, nanjo se potrosijo lanene tropine in morebiti nekaj otrobov ter se vse skupaj dobro pomeša. Z ozirom na starost in velikost telet se poklada na glavo po % do % kg, enoletni '/s do 1 kg lanenih tropin na dan. Kravam dajemo po 1 kg do VA kg. Posebno hvaležne za to krmo so molzne krave, če jih dobivajo v pijači 14 dni pred oteletvijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lehko prebavna pijača tako okrepi živali, da navadno leh-| ko prestanejo otelitev, pa tudi pozneje ne obole tako | lahko. Krave molznice pa se sploh izkažejo hvaležne I za vsak dodatek lanenih tropin s povečano množino mleka, ki se ga od njih namolze. Slovenski kmetijski družbi se jo posrečilo dobiti nekaj vagonov lanenih tropin, ki jih bo oddajala v prvi vrsti svojim udom po K 170.— za 100 kg franko Ljubljana. Vrečo še mora plačati posebej, ako jih ne prinese odjemalec sam s seboj.
Rude v Črni gori. Francoski inženerji so našli v Črni gori velike plasti, železa, premoga, svinca in bakra. Dragocena žila svinca vodi iz južne Dalmacije v Črno goro. Premog pa so zasledili v veliki
plasti v okolici. Berana, petrolejne izvirke pa pri Vir-Pazarju in živo srebro blizu Ilorinja.
Amerika nam pošlje železniške vozove in lokomotive. „Jugosl. Ekon." poroča, da je naročila naša država v Ameriki več tisoč novih železniških vozov in 500 lokomotiv. Naročeno blago pride še tekom leta 1919 na Reko.
Razne cene. Cene za skorje se sedaj gibljejo med 40 K za 100 kg, za čreslovino pa med 42 do 44 K za 100 kg od postaje nakladanja. — Cene za razne sveže živalske kože so sedaj, kakor sledi: Konjske kože komad 50—68 K, goveje kože (vsakovrstne) 15—14 K za 1 kg. telečje kože 15—16 K za 1 kg; za suhe kozje in ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagnjet 6—8 K komad. — Cene za raznovrstna žita so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 kg 210-260 K, rž 200-220 K, ječmen 200-220 K, koruza 200-220 K, oves 200-220 K, ajda 160-170 K m fižol 220-260 K za 100 kg.
Tedenske novice.
Himen. V sredo, dne 24. septembra se je vrši-< la v župni cerkvi v Selnici ob Dravi :poroka gospoda Karla Maurič, nadučitelja pri Sv. Petru pri Radgoni, z gospodično Anico Ciuha, sestro mnogozasluže-nega župnika Ciuha v Selnici ob Dravi. Poročal ju je nevestin brat, č. g. župnik Ciuha. Novoporočenca spremljaj božji blagoslov!
Obmejno slovensko ljudstvo nagnalo agenta Samostojne Kmetijske Stranke. Na drugem mestu piše naš dopisnik o stališču, ki ga je zavzelo obmejno slovensko ljudstvo proti onim nesrečnikom, ki v obliki Samostojne Kmetijske Stranke hočejo zanesti bratomorni boj med naše ljudstvo. Glavni agitator za to stranko, Mermolja iz Pesnice, je stal preteklo nedeljo pred ljudsko sodbo v St. Ilju v Slov. gor. Obmejno ljudstvo: kmetje, viničarji, delavci, obrtniki, možje, žene, mladeniči in dekleta iz domače in okoliških župnij, več sto po številu, se je zbralo na shodu, ki ga ;e sklical Mermolja. 2e pred shodom se je videlo, da i.:0 prišlo do viharja. Ljudstvo, ki je preizkušeno y narodnem boju, ki je desetletja v trpkem boju z narodnim protivnikom se utrdilo v bojih in je pretrpelo nepopisno gorja, je bilo do skrajnosti razburjeno. In zakaj P Mermolja zbira krog sebe voditelje nemšku -tarjev, nekdanje .Sudmarkovce, ki so lioteii naš rod s silo pregnati z rod»e grude. Našim voditeljem kršč . slovenske stranke, ki so se leta in leta trudili za pro-bujo in osvoboditev našega rodu izpod germanskega jarma, pa odreka Mermolja in njegova stranka pra -vico besede v javnem življenju. Nobeno čudo, da je naš rod vzrojil kot en mož proti predstavitelju libe -ralno-nemčurske Samostojne Stranke — Mermolji. Ob ¡48. uri je hotel Mermolja otvoriti shod. On in Sume-njak sta se utaborila v utici pred Celcerjevo gostilno. Obširen trg pa je bil poln ljudstva. Komaj izusti g. Mermolja nekaj besed, že stopijo pred njega kmečki možje in mu izjavijo, da ga ne marajo poslušati . . -Ljudstvo ie vzrojilo . . . Bati se je bilo, da ljudstvo svoje nevolje ne bo moglo zadrževati. Naši zaupniki so poklicali urednika-domačina Zebota, ki je bil v bližini, naj posreduje. Zebot je prosil in rotil ljudsko množico, naj pusti Mermolju otvoriti shod, da se more voliti predsedstvo. A zavrnili so ga: „Pa ga sam poslušaj, mi ga ne maramo!" Zebot je pojasnd ljudstvu, naj vendar pusti, da se shod vrši, a vse ni nič pomagalo. Moški in ženske so klicali Mermolju: Tvoja stranka se' veže z nemčurji, duhovnike hočete požreti, samo zgago delate, mi smo že organizirani v Kmečki Zvezi, proč s Samostojno, kdo te je klical i. t. d. Med tem je Sumenjak po tihem zbežal iz utice. Polagoma je tudi Mermolja prišel na cesto. Razjarjeno ljudstvo je zavzelo grozilno stališče, kmetske žene in možje so ga opljuvali. Naši zaupniki so komaj in komaj oteli Mermoljo, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Nazadnje je Mermolja prosil Zebota, naj ga ščiti in spremlja iz vasi. Mermolja je odšel, a ljudstvo je nato zborovalo v Slov. Domu. Vse slovenske hiše so sedaj vpisane v Slovenski Kmečki Zvezi. — Popoldne je nameravala Samostojna prirediti shod pri Murše-cu v Cirknici, a jo je pravočasno „zgrivalo." — Tako sodi naše ljudstvo o stranki, ki prikrito prinaša liberalizem, bratomorne boje, sovraštvo in zbira okrog sebe nemčurske kolovodje.
Celjska „Nova doba" se je hudo razjezila, kei ni bilo o priliki strankarsko-svobodomiselnega sokol-skega zleta v Celju vso mesto v zastavah, posebno huda pa je še na dr. Brejca, ker je baje prepovedal izobesiti zastavo na glavarstvu. Sicer pripada „Nova doba" stranki, ki je hrbtenica države, pa moti se vendar ako misli, da mora biti' pri vsaki svobodomiselni prireditvi vse mesto po koncu. — Da bi bilo Sokol-stvo,,posebno še slovensko, kakor zatrjuje „Nova doba", nadstrankarsko, tega Slov. Sokol sam ne veruje. Slov. Sokol je bojna organizacija svobodomiselstvap kar je že sam dokazal z besedo in dejanjem. Pa ne samo slovenski, ampak razen srbskega Sokola, Sokol sploh. Ali ne spada češki Sokol tudi k Sokolstvu? In kaj dela češki Sokol? Poziva svoje člane k odpadu od katoliške vere. Ali je to nadstrankarsko? Po Slovaškem oskrunja katoliške cerkve! Ali je to nad strankarsko? Kako hoče Sokol narod nravno, krepostno vzgajali, ko pa vero! temelj "prve morale, kreposti zametuje?! In kako si upa zahtevati, da naj takim ljudem na čast razobešajo uradi zastave? Ne dr. Brejc, ampak naše svobodemiselstvo je krivo, da ni bilo okrajno glavarstvo okrašeno. — Primerjanje Or- j lovstva s Sokolstvom si pa tudi mi odločno prepovemo, ker je res poniževalno, da bi se Orel, pod katerim se
zbira cvet našega naroda, jedro naše armade primerjal s Sokolom, ki ima za vzor, kakor s« je izrazil član Sokola: vino in žensko.
Na naslov Mermolje in Droienika. Radovednež bi rad vedel, kako da Memolja po shodih tako lahko za neke dokaze obljubuje kar po 10.000 K. Smo mislili, da je uničen siromak, ker priznava, da je na Goriškem pred tremi leti vse zgubil. Kako da si je v tej kratki dobi s splošno zgubo kupil posestvo na Pesnici in da še ima povrhu posestva dosti denarja za pogoste drage pote na shode in da na shodih ponuja kar po cele 10.000 .K, kar zmorejo le veliki bogatini. Preglej mu kdo njegove debele kmetske žulje, če si res žnjimi tako pomaga. Ali pa ni morebiti Mermolja verižni k ali pa agent kapitalistov? Kmetje, bodite le previdni pred njim! Pri njegovem prijatelju Drofeni-ku se nikdo ne čudi, da obljubuje še več, po 20.000 K. Med vojno je prodajal sladkor in moko. Takrat ste čutili njegovo prijateljstvo do kmetskega žepa. Na druge njegove prijatelje po krčmah in trgovinah se kmetje še tudi spominjate, kako so vas drli. Boste pa že kmalu res „samostojni" pod njihovim vodstvom — brez premoženja, brez narodnosti, brez vere.
Radoveden kmet iz Celjske okolice bi rad izvedel, kje so bili Sokoli, posebno še sokolski naraščaj ob priliki javne telovadbe, dne 14. t. m. pri sv. maši! Ali je mogoče Sokolom ponočno razveseljevan-je, ki je trajalo do drugega jutra, nadomestilo službe božje?
Deželna vlada je t svoji seji dne 4. avgusta t. j. sklenila, da se deželni dobrodelni zavodi izroče s 1, avgustom 1919 v državno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica glede vsega premičnega in nepremičnega premoženja deželnih dobrodelnih zavodov kranjskih pridržana dosedanji deželni upravi in da se v tem pogledu podrobnosti določijo v posebnem dogovoru. Kakor že od preobrata sem vse javne dobrodelne zavode (bolnišnice in hiralnice) na Štajerskem, upravlja od 1, avgusta 1.1. dalje tudi dobrodelne zavode na Kranjskem — deželno bolnišnico v Ljubljani, deželno blaznico na Studencu pri Ljubljani in deželno blaznico-hiralnico v Ljubljani — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
Jesensko zasedanje mariborske porote se je začelo y pondeljek 22. t. m. V prvem tednu so razpisane sledeče razprave: 22. septembra Franc Frank. Friderik Grilec, Albin Potočnik in Franc Lederer, goljufija in tatvina; 23. septembra Karel Robinšek, Adolf Majer in Karol Ktpčič, tatvina; 24. septembra Mihael Vodušek, tatvina in goljufija; 25. septembra Ivan Karlin in Terezija Konrad, tatvina in udeležnost tatvine; 26. in 27. septembra Tomaž Pretner dva roparska umora in tatvina.
V sadonosniku Jurija Zver, posestnika in tr -govca pri Mariji Snežni na Velki, zdaj cvetijo jablane, akoravno so letos obložene polno s sadjem.
Še enkrat pozor pred tirjatvami iz Gradca! Sedajni deželni svet v Gradcu tirja iz zapuščine neke kočljarice v občini Presečno v okraju kozjanskem, ki je umrla v Feldholu pri Gradcu dne 18. okt. 1918, oskrbne stroške nad 3000 K, ki presegajo zapuščino, k kateri so poklicani mnogoštevilni nepreskrbljeni o -troci. Ti stroški so se sicer zaračunali že deželnemu ubožnemu skladu, tirjajo se pa naenkrat iz razloga , jker je imenovana tuja državljanka. Likvidacijska komisija v Celju je obvestila graški deželni svet, da to ni bila tuja državljanka, ampak štajerska državljanka in nima pravice graški deželni svet zdaj, ko ne spadamo več pod Gradec, tirjati za dobo pred 1. novembrom 1918, kar se je iz skupnih davkov porabilo za slovenske sodeželane v bolnišnicah v nemškem delu dežele. Iz tega slučaja se vidi, da je previdno o -Jbrniti se v vsakem slučaju najprej na likvidacijsko komisijo štajersko v Celju, ako pridejo kakoršnikoli plačilni pozivi iz Gradca.
Naznanilo o začetku prvega šolskega leta 1919 —1920 na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Vpisovanje na trgovski šoli se vrši 1. in 2. oktobra t. 1. na bivšem deželnem ženskem učiteljišču (vhod iz Ha-merlingove ulice) in sicer vsak dan od 9. do 11. ure. Vpisnina in prispevek za učila je enkratni znesek 20 K, šolnina pa mesečno 30 K. V uvaževanja vrednih slučajih se dovoli oprostitev plačevanja šolnine. V pripravljalni razred se bodo sprejeli brez vsakega izpita učenci in učenke, ki so vsaj 13 let stari in z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. V I. letnik se bodo sprejeli: 1. brez vsakega izpita tisti učenci in u -čenke., ki so vsaj 14 let stari in so z ugodnim vspe -kom dokončali 3. razred kake srednje šole ali popolno meščansko, oziroma osemrazredno ljudsko šolo. 2. Tudi drugi vsaj 14 let stari učenci in učenke, če napravijo izpit iz slovenskega in nemškega jezika, ra -čunstva, geometrije, prirodopisa, zemljepisa in priro-doslovja. Pri izpitu se zahteva toliko znanja iz ime -novanih predmetov, kolikor si ga pridobe učenci t pripravljalnem razredu. Izpiti za I. letnik se vršijo dne 3. oktobra ob osmih dopoldne v šolskih prostorih. Redni pouk se začenja dne 0. oktobra.
Dopisi.
D. ML t PuS&ivI. V nedeljo, dne 28. septembra
bo imela Jugoslovanska strokovna zveza shod za katoliško slovenske delavce iz PuB&av« in Sv. Lovren- ' ca ob 10, uri predpoldne pri g. Jak. Osvald, p. d. \ Sumej. Govornik iz Maribora.
Dravska dolina. Vsled oddaljenosti v naših hri- j bo vitih krajih in neugodne zveze po železnici prosimo, naj okrajno glavarstvo Slovenjgradec svoje u-radne dneve v Velenju, Šoštanju, Marbregu in Ribnici blagovoli naznanjati župnijskim uradom, da so nam oznanijo v cerkvi. Hvaležni bi bili glavarstvu za to uslugo.
Brezno ob Dravi. Poročila se je 24. t. m. hčerka cerkvenega ključarja Lizika Rižnik, prednica Marijine družbe in svetovalka tretjega reda sv. Frančiška z veleposestnikom g., Ignacijem Podlesnik, cerkvenim ključarjem pri sv. Antonu na Pohorju. Blagoslov božji, varstvo Marijino in dobre želje naših družb naj jo spremljajo v novem stanu! yi
Marcenu se je nabralo za invalide kozjanskega okra+ ja 534.52 K, kateri znesek se je odposlal poverjeništ-v« za socijalno oskrbo t Ljubljano. Naj bo na tem mestu izrečena zahvala gdč. Zinki Cerjakovi, Malki Staretovi in Marici Setinčevi, ki sta s svojim delom pokazali, da sta vsikdar pripravljeni, pomagati bratu trpinu. Istotako prisrčna zahvala vsem udeležencem., ki so se odzvali vabilu v tako obilnem številu, kakoir tudi vsem igralcem, ki so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli, da je imela prireditev zažel-jeni uspeh. Pokazal je ta dan ves kozjanski okraj da ima. odprto srce, kadar je treba pomagati bratom» invalidom.
V Labudu na Koroškem se vrši dne 5. ali dne 12. oktobra velik ljudski shod. Po shodu ljudsta veselica (srečolov, šaljiva pošta itd.). Mecl veselico svi-ra vojaška godba. Ker je ta shod velepomemben radi bodočega glasovanja: Vsi ta dan v Labud. Gotov© ne bo nobenemu žal, kdor si ogleda našo krasno Lar budsko dolino. Zveze z vlaki so ugodne. Upamo, da se tudi vsa društva udeleže z zastavami. Natančnejši spored in dan prireditvi se še pravočasno na -znani.
Pernice. Dovoljujemo si, vprašati javno oblast,-zakaj se ime Marbreg še vedno ne piše pravilna Edino občinski urad in šolsko vodstvo rabita pravilni izraz, drugi uradi pa gredo vsak svojo pot. Sodišče piše Marenberg, davčni urad Marbek, dekanijski urad Marenberg, pošta Mahrenberg, železniška postaja ima na sprednji strani Marenberg, ob strani Marbek. Torej cela babilonska zmešnjava. In ven -dar je po Zunkovič-Cilenšekori razpravi edino prav pisati: Marbreg.
Sv. Anton v Slov. gor. V Brengovi je umrla, po dolgi in mučni bolezni sušici, dne 9. septembra posestnica Ana K6pnik, rojena Pukšič, stara komaj 33 tet. Zapušča dva mala sinčeka od 4. do 8. let stara. Mož se nahaja že od začetka vojske v ruskem vjetništvu v mrzli Sibiriji, in nič' ne zna, kaj se doma godi. Žalostna usoda svetovne vojske! Rajna je bila dobra in vzgledna žena, kakor je kazal pogreb, ki se ga je velika množica udeležila dne; 11. septembra. C. g. župnik, se je ob grobu rajnke zahvalil t imenu njenega moža, vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Biš pri sv. Bollenku v Slov. gor. Opozarjamo našgga župana, da nam že ,da odstraniti nemške napise pri cestah, in da nemudoma odstrani nemški pečat. Naš župan naj skrbi za občinske koristi, na love naj pa vabi naše slovenske može, ne nemšku-tarje iz Maribora. Zupan naj opusti lov, in se naj raje inlormira o početja tukajšnjega gostilničarja Ke-tiš: Ali ima dotični dovoljenje za pošiljatev vina iz Haloz v Nemško Avstrijo in v Cmurek?
Boreči pri Ljutomeru. Nočni pretep med tihotapci. Tudi naša vas slovi zaradi mnogih tihotapcev obojega spola,, ki trgujejo tudi po noči z nam sovražno Avstrijo. Pa tudi med njimi vlada črna zavist. In tako je v noči 20. septembra okoli desete ure prišlo med njimi do pretepa. Dve glavni tihitapki sta bili pošteno tepeni. Vsa zadeva je že oblastim znana.
Ptujska gora. Strmeli smo nad preveliko skrbjo gospodov na okrajnem glavarstvu, ko smo slišali, da je prepovedana procesija iz Ptuja. Tukaj namreč o kakih črnih kozah, zavoljo katerih je bilo romanje prepovedano, nič ne vemo. Sicer je pa bilo precej Ptujčanov iz mesta in okolice ravno te dni na Ptujski gori in gotovo nobeden ni šel okužen domov. A nekaj drugo je, kar nas navdaja z začudenjem. Zakaj se namreč ni vršilo, kakor je bilo zapovedano za celo Slovenijo, javno cepljenje proti črnim kozam pri nas na Ptujski gori. Prišel je sicer baje enkrat neki zdravnik in cepil otroke, prišel je nekdo tudi neki večer okoli sedme ure, da bi cepil odrasle, a mi o tem splošno nismo nič slišali. Sedaj je okrajno glavarstvo zvedelo za župnijski urad in mu prepovedalo ro -manje, takrat pa, ko bi se naj vršilo javno cepljenje, pa ni poznalo župnijskega urada, da bi se iz prižni-ce oznanila taka važna reč. Tudi ne vemo za niko -gar, ki bi prišel pregledovat onih par, ki so se dali cepiti, ker so slučajno zvedeli za to. Kdo. g. glavar, bi bil sedaj kriv, če bi res izbruhnile črne koze? Hvala Bogu, da niso, a pri nas ni cepljenih niti deseti del ljudi proti črnim kozam. — Pač pa je silno in zelo nevarno razširjena živinska kuga pri nas, slinovka, pa še vedno vidimo po veliki cesti iz po^a voziti se z govejo Živina Kdo jo je prinesel, to strašno nevarnost? Prišla je iz Hrvaške, od kamor so jo prignali razni mešetarji, katerim se ob določenih mejah čisto nič ne gleda na prste. Tukaj, gospodje, bi se malo bolj pobrigali, pa bi ljudje ne imeli sedaj toliko škode, ker je mnogim že nekaj živine poginilo . Pa brez skrbi so razni mešetarji hodili na Hrvatsko Fn nazaj, namesto da bi doma na polju delali, in to sedaj imamo!
Rajhenburg. Dne 29. avgusta je umrla tukaj v Rožnem blaga žena in skrbna mati Marija Ajdo-nik., Bila je tiha in miroljubna ter dobrotljiva do re-vežev, cJa večkrat ni vedela levica, kar je dala desnica. Bila jo vzor žene in matere, ki je svoje otroke vzgojila v najlepšem verskem duhu. Zraven žalujočega moža in ubogih otrok žalujemo tudi vsi, ki smo jo poznali. Kako je bila rajnka priflubljena pri vseh, priča tudi njen pogreb, katerega se je udeležilo o-gromno veliko ljudi. Bog jej daj vživati veCno veselje, žalujoisi robini pa naže prtsrčno sožalje. Blag ji spo-
OSLOVSKE ZVEZE
S t. Peter pri Mariboru. Seme je vr * ženo, upamo trdno, da bo uspevalo, zorelo ter rodile stoteren sad. Ustanovili smo namreč Orla, h katere -mu je pristopilo takoj 12 članov, 12 apostolov za našo lepo misel. Mladeniči šentpeterski, pridružite s& nam! Pridite v nedeljo, "dne 5, oktobra, na prvi redni sestanek, da se pogovorimo o bodočem delu! KdOB ostane doma, je zaspanec. Na sestanku bo govoril g* prof. dr. Karel Capuder iz Maribora. Torej na plaa,. Šentpeterčani, in nazdar!
F r a m. Na rožnivensko nedeljo, dne 5. oktobra, popoldne po večernicah, se vrši v Aninem "dvom pri framski cerkvi veliki mladeniški shod. Vabimo pa tudi može. Govori g. prof. dr. Capuder iz Maribora in drugi govorniki.
Celje. Za celjsko orlovsko okrožje se vrši od 20. do 23. novembra t. 1. organizatorično-tehnični te» čaj. Po tečaju bo okrožna tekma v višji in nižji vr ■+ sti. Tekmovalne vaje so se že razposlale posameznica odsekom. Dne 22. novembra bo tudi okrožni občni zbor. Vsi stari odseki na delo, novi pa stopite v nag krog!	j
B r a s 1 o v č e. Dne 8. septembra se je ustanov vil pri nas Orel, po katerem smo že tako dolgo hre-* peneli. Pridružili so se nam fanti iz Polzele v prav velikem številu. Kmalu dobimo svojo telovadnico i o potem se bo vgnezdil Orel tako trdno, da ga ne bode pregnala več nobena sila.
Prireditve* V nedeljo, dne 28- septembra:
Prostovoljna požarna bramba v Gomilskesa priredi ob treh popoldne gledališko predstavo in vrt» no veselico z zanimivim vsporedom. Sosedna društva se prosijo, da se naj na to ozirajo. — Pri Sv. B o k f e n k u v Slov. gor. se vrši ob 10. uri dopoldne šoli ustanovni shod nove podružnice Kmetijske druž^ be za domačo župnijo in bližjo okolico; govori druž« bin tajnik, g. inž. Tavčar iz Ljubljane. Opozarjamo na to predavanje tudi ude sosednih podružnic. — Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu priredi ob treh popoldne v prostorih farovža pri Sv. Petru občni zbor. Govornik bode en strokovnjak iz Ljubljane. Udje podružnice morajo priti vsi! — Gasilno društvo v Le tušu v Savinjski dolini priredi ob pol treh popoldne v gostilni g« Švajgerja dve igri „Vse naše" in „Bratranec" ter; veliko veselico. K obilni udeležbi vabi odbor. — Pro» stovolino gasilno društvo v D o r n o v i priredi po -poldne po večernicah vcselico v gostilni g. Herga „ Vsa bratska okoliška društva in prijatelji gasilstva so uljudno vabijo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo orodja. — Pri Sv. B o 1 f e n k u v Slov. gor. b® ob 10. uri dopoldne v šoli ustanovni shod podružnice Kmetijske družbe za župnijo Sv. Bolfenk in bližnjo o-kolico. — V M a k o 1 a h popoldne po večernicah 2 gledališki igri „Krčmar pri zvitem rogu" in Krekove „Tri sestre', godba in prosta zabava. — Dekliška Zveza v Središču ima svoj shod. Pridite!
Prevorje v tozjanskem okraju. Od prireditvi igro „Dom n" v zvezi s prosto zabavo v gostilni pri
Slavensici Gospariara» naj ba v isalsi hiši«,
Slovenci širite naše liste !
Knpim vsako množino
Mala naznanila, senu, slame in ovsa
— upi. FtilMMIWIW—IIIHIIIII '.I »W.III ■ Mwwii^MWWI'illtil i
tfeai&ms. T najem, event. tudi ▼ prodajo 86 išče. Ali pa hiša ob vodi ležeča, pripravna za usnjarno se kupi. Ponudbe naj se pošljejo na Jernej Brišnik, usnjar na Vran-8 k eni.	409
Fant, 8 let star s,e odda za svo-Teg*- rejenca. Vprašati je pri g. Pavlinič Anton, Koroška cesta 26, Maribor.	392
Želim vzeti gostilno na račun s potrebnimi prostori in če je mogoče, nekaj zemlje za zelenjavo. Zena dobra kuharica. Jaz sam sem zelo eposoben za gostilno. Gostilna bi se naj nahajala v okolici Maribora. Ptuja, Radgone ali Ljutomera v mestu ali na deželi. Is as t op vsak čas ali z novim letom 1920. Naslov v upravništvu lista. _______Jt07
Is bolJSega stanu dekle 26
let stara, želi za gospodinjo stopiti k starejšemu gospodu tudi k otrokom. Rezi Marin, Brebrovnik, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. 394
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenim gostom, da začnem zopet staro znano gostilno König na Vranskem. Postregel bom vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili kakor tudi s pristnim starim in nbvim vinom, pivom itd. po zmernih cenah. — Za obilen obisk se priporočam 361	Josip König.
SBÄJGB a 4—6 delavskimi močmi se sprejme pri g. Ogrizek, Sturm-berg Pesnica.	340
Poslovodja
-se sprejme kot vodja neke tukajšnje podružnice, trgovsko izobražen. če mogoče z kavcijo, vešč knjigovodstva. Ponudbe s spričevali na upravo lista pod „F. J. G. 422".
:
j lovaškega učenca, močnega, ki ima veselje do te obrti, sprejme Šalamun Jakob, kovač v Oseku, Sv. Trojica v Slov, gor. 430
Mizarski učenec, močen v starosti 10 let, kakor tndi pomočnik, vešč dola v pohištvu se takoj sprejme pri Benkiča, Krčevi ta 140 pri Mariboru.	422
1 Jamske krainike
kupuje po najvišji ceni, enako deske v debelosti 20 in 40 nun Lesna ekspertna trgovina E. Ma rine, Sv. 1'avel pri Celju. 420
Lepo posestvo,
obstoječe iz njiv, sadonosnika, vinograda in gozda, vse skupaj 6 in pol oralov, se prod». Rošpoh 131, 3 četrt ure od Maribora. Izplača se v gotovini.	425
Vinidarja
treznega značaja, izkušenega, o-ženjeaega, ki je prost vojaščine, ter ima dve »li tri za delo sposobne odrasle delavske moči. Sprejme se v službo od 1. novembra 1919 za vinograd, ki meri 6 oralov. Viničar ima prosto uživanje od 6 oralov njiv, travnika in pašnika, dobi gotovo plačo sa posel in drnge užitke. Več se izve na graščini Šaulovec, pošta Varaždin Hrvatsko. Ponudniki se naj osebno oglase.	429
Učenca poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo zmožnega slovenskega in nemškega jezika sprejme takoj. Vid Morv, trgovec v Piiberku.	406
357	ter plačam [isto takoj po
najvilil dnevni ceni
E. Konjedic, Maribor. Koroška e 80
Med. univers. Ii
dr. Josip Marcius
zdravnik v Slov. Bistrici štev. 105
crdinira od 8. do 11. ure dopoldne in od 2, do 4. ure popoldne.	428
DO BABIC
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, Flosarjeva ul. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila,
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Naribor, Mozartova ul.59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
1486—151
¡uwtmxu t m gn
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dem
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in toč-»o postrežbo ter se priporočava za mnogobrojea obisk.
Ivan in Ana Čeme
413 z Goriškega.
IŠdem
8 vlničarje z večimi delavskimi močmi in 8 ežeojene hlapce. Kje, pove uprava.	419
GRIŽA
se pojavlja »e v celi 81oveniji.
— Občinstvo se opozarja, da ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za •oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni ,.T«mp al vrelec" iz naše Rogaške Slatine.
404
iŠrebioa v drugem letn in svinja
breja se proda Dogoše 30, Maribor.	^_ 421
Široka blaiiaasta plii-klop z naslonjalom in ravnot&ko ogelna klop
ee p«Mni proda. Vprašati je <5er-mak, Župnijska nlica 1, Maribor. _____482
Vtnlčarja išče Gregor Železnik, •Gradišče (Sehlossberg) polta Lu-«iane.	424
Čevljarskega »čeaca sprejme takoj M. Novak, Koroška cesta 7,
Maribor.	426
Govorite povsod slovensko!
f	Kobila 2 in pol leta staja beio-	j
b	rumena, ima črne grive in črn	J
e	rep, še ne podkovana, ima znake	f
? od garij, je bila v noči 11. t. m.	j
■	Simonu Prahu na Ranči pri Ma-	>
i	riboru iz p»šniku ukradena, vred-	;
i na je 90 0 K. Kdor jo izve dobi	s
1000 K nagrade.	420
TrjjovsSsi s.Sgne« se sprejme v trgovini Ivana Loschuigga v Smar- jj
ju pri Jelšah.	402 j
Mlinska sita (paitlii)
za moko v?eh vrst se dobe v
trgovini!
k. ČAOEŽ, LJubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti Tislerjeri gostilni.	436
Priložnostni nakup! j
3 pare dvojnih vrat za sobo j 245 cm visokost, 78 širokust, t 2 vrat iz jekla 280 cm vis. S 6;') široka, 1 lesena omrežna » vrata za šupo 270 cm vis. \ 130 cm šiiokost, brez pogreš- | ka se proda zelo po ceni. Vpraša se pri gosp. trgovcu Ordlaand Raufmann, Maribor, Glavni trg št. 2. 433
Glavna zaloga in zastopstvo :: poljedelskih strojev ::
wan Hajny ss NIag*ihoi*f
Tegstthoffava cest® it. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelne, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstro pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi inštaliranje električne luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brez carine in tovornine.	1586-84S
Pozof !
1641—339
Glejte!
; Učenec se sprejme takoj v par-l nem mlinu v Kaaiži pri Pesnici.
1427
1CUPI SE HIŠA
z vrtom, primerna za krčmo in obrt v bližini železniške postaje v mariborskem ali ptujskem okraju. Ponudbe na npravaištv» pod „A. Z. 1001".	423
Gostilničarjem In prokipcem
na deželo pošiljam po povzetju franko
5 kg poštne pakete
finega
Trapistnega sira
za 200 K VINKO HMELAK, trgovec s sirom, Maribor, Stolni trg (1. 425
Viaka msažlnl bukovih hrastovih in jevševih drv za kurjavo sveže sekanih in tudi suhih kupi cele vagone in prosi ponudbe za 100 kg franko vagon oddajne postaje takoj Rudolf Dergan, trgovec v Laškem trgu.	428
£aj se vse tukaj dobi po najnižji oeni:
Emajlirana kuhinjska posoda, sita in rešeta, vsakovrstne košare za potovanje, za cvetlice, za perilo itd., tudi lesena posoda, kakor: kadi za zelje, škafi, banje za perilo, deske za rezance in za meso, sploh kaj se za kuhinjo rabi; dobijo se tudi vsakovrstne mreže iz žice za ograjo, kakor tudi za mlinarje in za zidaije. Košare in vsakovrstna sita se ::: tudi ▼ popravilo preizamejo, samo pri :::
Josip Antloga, Maribor
Zofijin trg št. 1.
Zraven mestne mostne tehtnice,
Vsakovrstno špecerijsko in kolonijalno blago na debelo in na drobno razpečava :: na novo ustanovljena trgovina ::
Ant. Močnik
82»
CELJE, Glavni trg 8.
Najboljša žgana in surova kavs, cikorija, milo, vseh vrst, moka, riž, pristno bučno olje, rozine, mineralne vode, petrolej, vžigalice, barve za :: obleko, konjak itd. ::
Vsaki dan sveži kvas
Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile
FRANio FARIČ
POBREŽJE PRI MARIBORU
NASIPNA ULICA 20.
Specijalit«te :
Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, n> • štalacija plina in vodovodov Pf>pravl jalnicn vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela.
Vlivanje železa in medenine ▼ lastni tovarni. — Kupi» stare železo 1 — Lastni isžonirji za izdelovanje narisov
v tovarni.	1514—29S
Odvetnik
dr. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
¥ Piiberku, Guifnfska gosta it 7.
Na
Legatovem zaseb. učilišcu
jS |	t;
1582
1. oktobra 1919 snovi tetaii
za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni sestavki, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slove&sdi in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska uiical7, I.nadstr. Prospekti brezplačno.
se prično
r. 3.S n. z. V MARIBORU, STOLE2A ULICA S
Obrestuje hranilne vloge po 3 odstot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uradne uce s«*edo sij čafidefc od 9.
do 12. ure, v soboto od 8. do 12. ure
Najnoveiie!
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6"90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
H MILJ ~
knpi vsako množino Rudolf Pevec v Morarja. Oena po dogovoru z vzorei.

«SttMPSBJi
Karel Kocijančič
kamnoseška industrijska obit v Mi;ibory
Schillerjevo ulic» 25
priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfik, nagrobnih spomenikov, ploščah za umi-valne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh vsa cerkvena dela v kamnu, kot svedoči mariborska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje I Lastni kamenolom pri Slov. Bistrici, industrija za granit, mramor i»
sienjt.	1664—424
Rogaška slatina
Tempel vrelec:
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje.
Stvria vrelec:
Zdravilna voda proti kroničnemu katmgn želodca in čre-ves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Doneti vrelec:
Najmočnejši vrele« svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Rogeike slatine
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rud-ninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača ; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
logaška slatina
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, :: katera nima n kdar slabega okusa ali duha. ::
Gospod lekarnar pl. Trnk6czy v Ljubljani!
Naročam po pošti 5 paketov »Mastma«. Dajal sem ga po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna hvala !
S pozdravom Franc Tinbiansky, Lugos (Banat).
Primešal „Mastin" ki mi»
Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izk r sti, da se na koncu nič ne izgubi, če se d .igne slast d žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled t^ga težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest pra«ka »Mastin«. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestilna ¿redstva za. krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek »Martin« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo daijev hvalijo »Mastin«, ko ga erkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavo ev praška »Mastin« zadostuje za 5 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenj« sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v le kara^h in trgovineb ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelo alinei > Mastma«, to je
teS£«n*»r TrirtttfiUf v i:ublj«ii
5 zavojev (paketov) »Mfstina« za K 17-50 poštnine prosto na dom Od tam se pošilja »Mastin« s prvo 369	pošto na vse kraje sveta.
Rezan lil okrogel les, tramove, drv«, oglje
kupuje vsako množino
POZOR!
99
lesna trgovska in industrijska družba z o. z., S Maribor.	202
Križevska
OPEKARN
v Kriievcih pri Lfutomsru»
ima veliko zalogo
dobro ožga e zidne opeke
na razpolago.	Cena po dogovoru.
Križevska opekarna.	3ii
CISTA SVINJSKA MAST!
(prima kakovosti)
sladna kava a la Kneipp, prodaja v vsakfpo-ljubni množini
Maribor
Glavni trg 21.	428
plačam po najvišji ceni.
427
rnedičar in svečar
CELJE, Glavni trg štev 8.
Rizg»is služb.
Sprejmejo se v službo
kmetijsko izšolani uradnik
za nakup živine in prašičev ter druga strokovna dela.
V poštev pridejo le reflektantje, ki so vajeni kupčije z živino in prašiči. Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe s spričevali in referencami na
„Vnovievalnico za iivino in mrist"
v Ljubljani.
431
Ce razpošiljate
sadje zelenjavo itd.
rabite košare,
te pa dobite takoj, tudi v največjih množinah t
v
y StrniŠČu pri Ptuju Slovenija,
ki pa izdeluje tudi draga, v pletarsko stroko spadajoča dela. 1&6S Zahtevajte ponudbo.
Zavarovanje
zoper Škodo
po poierul
Edina slovenska zavarovalnica zoper škodo, povzročeno po požaru je ljubljanska 1&68
Vzajemna zavarovalnica.
G-lavnl za stop za naše obmejne kraje je v Celju (Breg); V Maribora daje pojasnila zastopstvo „Vzajemne" v pisarni Augasse št. 10; v Kamilici pri Mariboru pa v pisarni Posojilnice. Jugoslovani, zavarujte se pri domači zavarovalnici
za trgovino, obrt ali industrijo
(trgovino z lesom, žago, mlin, gostilno itd,), kjerkoli, kupim takoj. Ponudbe pod „Do 1 in pol milijona" na Anenč. ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, 494
POSOJILNICA v MARIBORU
(Narodni dom)
razpisuje za iolsko let« 1919/20 nttanoye:
1.	Dr. Prane Rapočevih devet po 300 K za dijake visokošolce,
2.	za obiskovalca Vinarske in sadjarske šole v Mariboru ena po 700 K,
3.	za obiskovalca Kmetijske šole v Št. Jorju ob juž. žel. ena po 400 K,
4.	za obiskovalca Državne obrtne šole v Ljubljani ena po 600 K.
Pravico do ustanov ad 1. imajo dijaki slovenske narodnosti posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico, ubož-no spričevalo, spričevalo o izpitih ter indeks. Navesti je treba tudi študijski semester ter ako že dobiva prošnjik od drugod kako podporo.
Pri podelitvi ustanov ad 2—4. se bode oziralo v prvi vrsti na prošnjike iz mariborskega okraja. Prošnjam za te ustanove je treba priložiti krstni list ali domovnico ter zadnje šolsko spričevalo
Vse prošnje je vložiti pri Posojilnici v Ma-f riboru (Narodni dom) do 15. vinotoka 1919.
429
Ravnateljstvo.
Otvoritev gostfilra!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, d 1 sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilni" v Katici,
(poprej gostilna Assinger ur pchfinen Au^sicht). Telefon 35/VHI. Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priperoča za mnogobrojen obisk
M. Vt« >"io, gostilničar.
ZAHVALA.
Ob bridk» irgubi naše ljubljene žene in dobre mamice gospe
Marije Ajdonik,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili ob času žalosti, našo najlepšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo č. g du hovnikom, gosp. kaplanu Urlepu ta njihove obiske in tolažbo, pevkam za h po ginljivo petje, ter suloh vsem ki so se v takem številu udeležili njenega pogreba.
Bog bodi plačnik I
Rajhenburg—R jino, 16. sept. 1919.
426
Žalujoči ostali.
WJa1aM! in zatožni tr: Kat. tiskovno «IrnJSvo.
OSgovomi urednik Frajujki žebot,-
Ttek tiskarn® bv. CHrita s Maribor» . ,