EIN SCHATZFUND WESTNORISCHER GROSSILBERMÜNZEN IN MOST NA SOČI (SLOWENIEN) PETER KOS N arodna ban ka , L ju b lja n a W ä h ren d d e r sy ste m a tisc h e n arc h ä o lo g isc h e n F o rsc h u n g e n in d em S ied ­ lu n g sk o m p lex v o n M ost n a S oči im S o č a ta l (Karte 1), in d e m S ied lu n g sk o n ti­ n u itä t von d e r H a lls ta ttz e it b is zu r S p ä ta n tik e n a c h w e isb a r is t,1 w u rd e n im J u n i 1977 d rei n o ris c h e G ro ssilb e rm ü n z en g efu n d en .2 D ie M ünzen w u rd e n zu sam m en in d e r Z u sc h ü ttu n g a u f d e r ä u sse re n S eite des rö m isc h e n B a u es e n td ec k t. N ach d e r R einigung d er M ü n zen w u rd e fe s t­ g estellt, d ass sie alle au sg ezeich n et e r h a lte n sind. D a sie m it d en S tem p e ln g ek o p p e lt sind, k ö n n e n sie m it S ic h e rh e it als Teil eines S c h a tz fu n d e s b e tra c h te t w erd en . D er D e p o tfu n d m u ss sc h o n z u r Z eit des A bbaues d es rö m isc h en H au se s e n td e c k t w o rd e n sein, als d e r g rö sste Teil des F u n d e s w a h rsc h e in lic h a b g e tra g e n w u rd e , w ä h re n d die d re i M ünzen im Z u sc h ü ttu n g sm a te ria l fü r die B au g ru b e a u f d e r ä u s se re n S e ite d es B a u fu n d a m e n ts v erg e ssen w u rd e. Die G ro ssilb e rm ü n z e n vom K u g e lre ite rty p g eh ö re n zu m P rä g e sta m m C d e r w e stn o risc h e n P rä g u n g .3 Alle d re i M ü n zen w u rd e n m it d e m gleichen A vers­ stem p el, die M ü n zen N r. 2 u n d 3 a b e r a u c h m it d em g leich en R ev ersste m p e l au sg ep räg t. A uf d ie R ü ck seite d er G ro ssilb e rm ü n z e N r. 1 b e fin d e t sich u n te r d em P fe rd e u n te rle ib d as B eizeichen X , d a s im n o rd e tru s k is c h e n A lp h ab et dem la te in isc h e n T e n ts p ric h t. R. G öbl d e u te t dies ric h tig als d ie A b k ü rzu n g fü r d en N am e n d e s P rä g e h e rre n T inco, d e r die M ünzen a u c h a u sg e p rä g t h a t.4 In d em F u n d h a b e n w ir es d em zu fo lg e m it eines S tem p e lk o p p e lu n g zu tu n . D er A v ersste m p e l d e r M ünze N r. 1 is t b e s s e r e rh a lte n a ls b e i d e n a n d e re n zw ei M ünzen, b e i d e n e n e r sch o n zie m lic h ab g e n u tz t ist. D esh alb w u rd e die M ünze N r. 1 v o r d en a n d e re n zw ei M ünzen a u sg e p rä g t. M it diesem F u n d ä n d e rt sic h d ie g en a u e re la tiv e C h ro n o lo g ie d e r P rä g u n g d e r M ünzen von K u g e lre ite rty p in P rä g e sta m m C. N a c h R. G öbl5 so llte d e m A v ersstem p el 3 ( C l a 1 ) m it a n e p ig ra p h isc h e m R e v e rs8 d e r a u s g e b e sse rte A versstem pel 3 a (C 2 a 1— 5) m it d em n o rd e tru s k is c h e n B u c h sta b e n X a u f d e m R evers7 u n d s p ä te r m it a n d e re n v e n e tisc h e n L eg e n d en folgen (z. B. V O K K , B O IO ).8 D er S c h a tz fu n d a u s M o st n a Soči b e w e isst je d o c h im G egenteil, d ass d e r e p ig ra ­ p h isc h e n S erie d e r M ünzen m it X a u f d e m R evers w ied e r ein e a n e p ig ra p h isc h e 122 A rheološki vestnik 29 (1978) ■ M ostna S o či js J r • □ C i v i d a : g _ ' • f m N o »a G orica , □ Ljubljana lj§K s S l ” O v □ Trst .L d r . w K a rta 1. — K a rte 1 S erie folgt, d ie m it d em g leich en A v e rsste m p e l w ie die M ü n z en m it X a u f d em R evers u n d m it ein em n e u e n R e v e rsste m p e l a u s g e p rä g t w u rd e . D er R e v ers­ ste m p e l d e r M ü n zen N r. 2 u n d 3 w ir d d e sh a lb m it 28 A b ez e ic h n e t. D ie F u n d o rta n g a b e n d e r w e s tn o ris c h e n G ro ssilb e rm ü n z e n des P rä g e sta m ­ m es C s in d s e h r selten , sie k o n z e n trie re n sich a b e r in d e m G eb iet v o n W est­ k ä rn te n u n d F ria u l,9 w o in C iv id ale d ie S ilb e rm ü n z e v o n K u g e lre ite rty p , a u s g e p rä g t m it d em S te m p e l 3 a — 28, g e fu n d e n w u rd e .1 0 D er D e p o tfu n d a u s d e m S o č a ta l, in d em b is h e r n o c h k e in e k e ltisc h e n M ü n z en zu m V o rsch ein g ek o m m en sin d ,1 1 d e c k t sic h m it d ie se m V e rb re itu n g sg e b ie t. D er S c h a tz fu n d d e r w e stn o ris c h e n G ro ssilb e rm ü n z e n a u s M ost n a S o či b e s tä tig t a u s se rd e m die T hese v o n J. S asel, n a c h d e r d e r n o risc h e S ta m m d e r A m b is o n te s in d a s S o čatal lo k a lis ie rt w ird .1 2 Tek. št. Tip Av-Rv Teža Položaj L fd. Nr. T y p pečat G ew icht pečata S te m p e l S tem p el- Stellung 1 Je zd e c s tri- ro g elj n o čelado C 2 /K u g e lr e ite r 3 a— 28 11,53 g 9 T. 1,1 2 Je zd e c s tri- ro g elj n o čelado C 2 J K u g e lre ite r 3 a— 28 A 11,45 g 9 T. 1,2 3 Je zd e c s tri- ro g elj no čelado C 2 /K u g e lr e ite r 3 a— 28 A 11,30 g 9 T. 1,3 1 D. Svoljšak, Die Forschung der vor­ geschichtlichen Siedlung in Most na Soči, G oriški le tn ik 1 (1974) 5—31. 2 Dem K ustos D. Svoljšak (Nova Go­ rica) sei für die Erlaubnis zur Veröf­ fentlichung des Fundes vielmals gedankt. 3 R. Göbl, T ypologie und C hronologie d er keltisch en M ü n zp rä g u n g in N o ricu m , Ö sterreichische Akadem ie der W issen­ schaften, Phil.-Hist. Klasse, D enkschrif­ ten Bd. 113 (W ien 1973) 24, 86, Taf. 4: 1 —5. 4 R. Göbl, op. cit. 24, 86. 5 R. Göbl, op. cit. 6 R. Göbl, op. cit. Taf. 4, 1. 7 R. Göbl, op. cit. Taf. 4: 2—4. 8 R. Göbl, op. cit. Taf. 4: 6—13. 0 M. M ackensen, The state of research on the »Norican« silver coinage, W orld A rchaeology, Voi. 6, Nr. 3 (February 1975) 261, Fig. 1. 1 0 M. M ackensen, op. cit. 250, PI. 1, 10. Gewicht: 11, 13 gr. 1 1 P. Kos, K eltisch e M ünzen Slo w en i­ ens, Situla 18 (L jubljana 1977) 51, Anm. 152, 83, K arte 9. 1 2 J. šašel, Zur E rklärung der Insch­ rift am Tropaeum Alpium (Plin. n. h. 3, 136-7. CIL V 7817), Ž iva a n tika 22 (1972) 142. Vgl. auch M. M ackensen, op. cit. 269. ZAKLADNA NAJDBA V ELIK IH N O RIŠK IH SREBRNIKOV NA MOSTU NA SOCI Tekom sistem atičnih arheoloških raziskovanj naselbinskega kom pleksa na M ostu na Soči (k arta 1), kjer lahko sledim o naselitveni kontinuiteti od halštatskega obdobja do kasne antike,1 so bili ju n ija 1977 najdeni tudi trije veliki noriški sre­ brniki.2 Novci so bili odkriti v skupini v zasu tju na zunanji stran i tem eljev rim ske arhitekture, p ri čem er sta bila srebrnika št. 1 in 2 m ed seboj sp rijeta. Po očiščenju novcev se je pokazalo, da so odlično ohranjeni in pečatno povezani te r tako gotovo del zakladne najdbe. Novčna najdba je m orala biti odkrita že v času zidanja kasnejše rim ske stavbe, ko so večji del depozita verjetno pobrali, tri novce p a so spregledali v m aterialu, s katerim so n ato zasuli gradbeno jam o n a zunanji strani tem eljev. Novci z Apolonovo glavo z dvolistnim lovorovim vencem v levo na sprednji stran i te r jezdecem z značilno čelado s kroglastim i odebelitvam i na krajcih na konju z močno poudarjenim i sklepi v levo, od koder poim enovanje tega tipa, sodijo v deblo kovanja C starejšega zahodnonoriškega kovanja.3 Vsi trije novci so izkovani z istim pečatom za aver, novca št. 2 in 3 p a tudi z istim pečatom za rever. N a zadnji stran i srebrnika št. 1 je pod trebuhom konja priznak X, ki je v severnoetruščanskem alfabetu enak latinskem u T, kar R. Gobi verjetno upravičeno tolm ači kot o krajšavo za im e kneza Tinco, ki je novce tudi koval.4 V n a jd b i im am o potem takem kom binacijo vezave pečatov, ki je zlasti v keltski n um izm atiki poleg prek o v an ja eden najvažnejših fak to rjev za ugotavljanje kronološkega zap o red ja novčnih em isij. P ri novcu št. 1 je p ečat za aver veliko ja sn ejši in b o lje o h ran jen kot p ri ostalih dveh srebrnikih, k je r je že precej izrabljen. Zato je m ogoč sklep, da je novec št. 1 izkovan pred ostalim a dvem a novcema. S tem se sp rem in ja tu d i podrobna relativna kronologija kovanja novcev tipa »jezdec s trirogeljno čelado« v okviru debla k o v ajn a C. Po R. Göblu5 n a j bi pečatu za aver 3 (C l a 1), ki je vezan z neepigrafskim reverom ,6 sledil izboljšani pečat za aver 3 a (C 2 a 1—5), katerega rever im a pod treb u h o m konja severnoetruščansko črko X,7 sledijo pa m u rev eri z ostalim i venetskim i legendam i (npr. VOKK, BOIO).8 Zakladna n ajd b a z M osta n a Soči nasprotno dokazuje, da epigrafski se riji novcev z oznako X na reveru zopet sledi neepigrafska serija, izkovana še z istim pečatom za aver, vendar že z d rugim pečatom za zadnjo s tra n novca, k aterega označujem zato 28 A. N ajdišča zahodnonoriških srebrnikov debla kovanja C so izredno redka, kolikor jih je znanih, p a se osredotočajo na ozem lje zahodne K oroške in Julijske K rajine,9 k je r je v Č edadu od k rit prav tako novec tip a »jezdec s trirogeljno čelado«, izkovan s pečatom 3 a—28, na katerem se X pod konjem razbere le še v obrisih.1 0 N aša n ajd b a iz P osočja, k jer do sedaj sploh ni bilo dokum entiranih keltskih novcev,1 1 se vključuje v to področje raz p ro stra n jen o sti. Obenem daje novčni depozit velikih zahodnonoriških srebrnikov z M osta n a Soči še večjo težo tezi J. ša šla, ki v Posočje agrum entirano locira noriško plem e A m b iso n te s.1 2