»v IS r I HI ^msum tt to ight slo«' llillllllll AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ h DAILY NEWSPAPER J CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 11, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Nevarnost za Avstralijo še ni minila lcer avstralska vlada priznava, da je pomorska bitka pri Soiomonskem otočju trenutno odvr nila japonsko nevarnost, toda ne ve se, kam se Je umaknil sovražnik in če ne zbira nove moči 2a napad. Gla Pti v vni stan zaveznikov, Avstralija.—Avstralija se daneš sn«| heei bo kat. Cerkev povala 25 letnico pa-p posvetitve škofom C ^atoli®ki svet bo v sredo °val 25 letnico, kar je bil Nij XII m oft hell. IS » •»«. posvečen v škofa, ^tiarca 1939 je bil izvoljen ilb1' znan do tedaJ kot kar_ n racelli in na 12. marca je r> i- (j, Pastirovanje rimsko ka-• Cerkve. ^A S -Ji k k Vfilandč Nija> ta čani se bodo še dodali obiska kardinala ''ob"' se je ustavil 25. r& 1936 za pol ure na skem zrakoplovnem u- Tam ga je sprejel nad- °Seph Schrembs z velikim 8tv0m tat Kardinal Pacelli je ^j'" državni tajnik papeža '111 je edini papež, ki je sltal Zed. države. ■ is—0- jfrjujejo, da so zdaj obleganje • — Poročilo ruske ar-rJuje, da so se vršili na R nti V6liki b0ji' V ka" ■st * zlomili nemško li- r fto Leningrada. Vzdolž ijj e> od-Finske do poloto- |Ja je padlo v zadnjih 48 kt: 4.000 Nemcev. Poroči- \h3e''0 0 usPe^ih pri uiX!Una Krimu: s V a časnikarska agenci-1 da arno pred takojšnjo japonsko invazijo, katero je pričako-zadnji teden in sovražnik je bil vržen nazaj v eni največjih u. rs^h bitk s primeroma malo izgubo zavezniške bojne sile. Poroča vrhovni poveljnik zavezniške sile v Avstraliji in okolici, general MacArthur. Ta pomorska bitka, ki nima primera v zgodovini, je trajala šest dni in je zaenkrat prenehala. MacArthur poroča, da je ostala iniciativa po tej bitki še vedno v rokah zaveznikov. Vendar svarijo zavezniki, da je bil to najbrže šele prvi spopad z Japonci in da bodo skoro gotovo sledile še druge bitke, dokler ne bo sovražnik popolnoma poražen, ali dokler on ne zasede Avstralije. Poizvedovalni bombniki zaveznikov, ki neprestano iščejo sovražnika, pravijo, da še niso pronašli, kam se je sovražnik umaknil, ali koliko je rešil iz te bitke svoje moči. Niti ni znano, če se ali kje se zbira zdaj sovražnik za ponovni napad. Tudi še ni jasno, če so nameravali Japonci napasti Avstralijo, ali kako otočje v bližini. Ameriške in avstralske izgube v tej bitki še niso dane v javnost, ker bi to, kot se je izrazil general MacArthur, služilo v korist sovražniku. -o—- Lep slovanski program Včerajšnji program v glasbeni dvorani mestnega avditorija je bil lepo izvajan pri napolnjeni dvorani. Zelo so ugajala dekletca od podružnice št. 14 SŽZ, ki so nastopila v narodnih plesih. Vinko Globokar je igral na harmoniko. Med programom je imel kratek, toda zelo pomemben nagovor župan Lausche, ki je rekel, da je pač Amerika edina dežela na svetu, kjer sme vsaka narodnost gojiti svoje narodne običaje. Poudarjal je, da se kolesa v ameriški industriji ne smejo ustaviti, če hočemo ob koncu te vojne slaviti zmago demokra-cij. Delegati za konvencijo SDZ Letos se vrši konvencija Slovenske dobrodelne zveze. Društva so že začela voliti delegate. Društvo Kras št. 8 poroča sledeče delegate, ki so bili izvoljeni na zadnji seji: Joško Penko, Joško Jerkič, Michael Lah, Frank Znidaršič, Mary Kobal in Jenie Koželj. Namestniki so po: Jenine Kapel, John černe, John Kapel, Anton Stefančič, John Strancar in John Pirih. Važna seja nocoj V gl. uradu SDZ se vrši nocoj sestanek društvenih uradnikov. Sejo sklicuje Yugoslav (Slovene) klub z namenom, da se prične med Slovenci z akcijo za nabira- so rabili Nemci na fcjjv uPeni plin in sicer so V.Porabljali v boju 7. Rimski fronti. l»Ha velike izgube n* Balkanu Italijanski radio je u,.' da je bilo v mesecu > Uih 1,194 italijanskih V)U na Balkanu. ^i^Poldne okrog treh se k'Zadet od ],>ley Rack, grob h Policija je preiskala posestvo vodje ruskih fašistov New Haven, Conn.—Federalna tajna policija je napravila preiskavo na posestvo Anastaza Vonsiatskija, ki je bil znan kot vodja ruske fašistične stranke. Policija je zaplenila več važnih listin, katere bo predložila veliki poroti. Njega samega niso zaprli. V času ruske revolucije je zbežal iz Rusije v Pariz, kjer je ustanovil stranko, ki si je nadela nalogo, da strmoglavi ruske komuniste. V Parizu se je seznanil z bogato Američanko, ki je bila 22 let starejša od njega. Prišel je \\ Ameriko, kjer je poročil Marion Stephens, ki je bila stara 45 let, dočim je bil on šele 23 let star. Zadnja leta sta živela na posestvu pri Thompson, Conn. Predno so šle Zed. države v vojno, se je Vonsiatski večkrat pokazal v javnosti v rujavi uniformi, noseč na rokavu nemško svastiko. -o- V bolnišnico Anton Laurich iz 21251 Arbor Ave. je bil odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico. Nahaja se v vardi D, 2. nadstropje. Prijatelji ga lahko obiščejo. Vojni center $500 srčne kapi, Racker, ko je bil lSj".il Svoji gazolinski po-0 3e vodil na vogalu i« Waterloo Rd. Bil s,, J6t in je stanoval na Tuka-i zaPl,šča 'ir%t)r°g0 Henrietto, roj. Sfto J°hna, brata štefa-ije 7> drugih sorodnikov. ^ v Clevelandu in je AjJ^tva Carniola Tent ™ ' Pogreb bo v četrtek ' hi&e žalosti, 1127 E. Črpališče sv. Pavla S^ e*0ve£a pogrebne-^aj počiva v miru, > C^hurjev bombnik j sta Maple Heights, ^ • Pekarek, je poslal J^akup bomber j a ge-V c^rthurju nad tisoč ■ Ostovoljnih prispv-V; darovalci je tudi \ prodni dom v Maple U 13e prispeval $25. No, čez $300 že imamo! Treba je še malo poriniti, pa bo dosežena kvota $500. Upamo, da bo to ^doseženo v nekaj dneh. V soboto smo nabrali v našem uradu $17.50. Darovali so pa sledeči: John Petrich iz 1105 E. 74. St. je dab $3. Po $2 so pa prispevali: Rozi Hanko iz 5345 Spencer Ave., Matt J. Mlinar iz 1380 E. 52. St., Frank V. Mlinar iz 1380 E. 52. St., društvo Kras, št. 8 SDZ, John Javornik, 1100 E. 63. St., Ella Starin, 1209 E. 176. St. en dolar so prispevali: Michael Kolar, 1021 E. 61. St., neimenovana, in 50 centov je dala Mrs. Tome iz 6206 Dibble Ave. V Klubu SND so pa zbrali $18.50 in silcer so prispevali sledeči: Slovenski mesar Frank Ažman, 6501 Addison Rd. je dal $5, John Vidmar iz 1091 E. 67. St. je dal $2. Po $1 so prispevali: John Koman, 1418 E. 41. St., Frank Schiffrar, 1218 E. 74. St., John Stopar, 1121 E. 66. St., Anton Gruden, 1031 E. 71. St., Peter Zupin, 1204 E. 60. St., Louis Hrovat, 6411 St. Clair Ave., Joseph Skuk, 1135 E. 66. St., Frank Pluth, 6708 Po Amerika zahteva garancijo, da franconsko otočje ne bo pomagalo Nemčiji v Karibejskem morju v zameno za to garancijo od strani Francije, bo ameriška vlada dala vso zaščito francoskim kolonijam ob ameriški obali. Washington.—Predsednik Roosevelt je poslal na francoski otok Martinique admirala John H. Hoover j a, ki naj dobi od francoskega komisarja zagotovilo, da otok ne bo pomagal osiški vojni sili v teh krajih. Ta garancija naj bi odstranila vsako možno nevarnost za Zed. države, ki bi jo rodilo sodelovanje j vlade premierja Lavala z Nemčijo. Admiral Hoover ima polno ---— Nekje v afriški puščavi i ni u j o Angleži skladišče bomb, ki čakajo na ofenzivo nemškega generala Romme-la. Naciji imajo pripravljeno veliko bojno silo za pohod proti Suszu. Kitajci so udarili za hrbtom Japoncev na Burmi in napadajo Mandalay Cungking, Kitajska. — Močna kitajska armada, mimo katere so Japonci prodirali iz Burme čez mejo v Kitajsko, je udarila v hrbet Japoncem, osvojila zavezniški glavni stan v Maymyo ter udarila na mesti Lashio in Mandalay. Ta armada je odrezala zveze japonskih kolon, ki operirajo v Kitajski z glavno silo v Burmi. Poročila zatrjujejo, da je vodil ameriški general Stihvell kitajske čete pri napadu na Mandalay, kjer se je vnel boj mož proti možu po ulicah. Japonci, ki so obšli to kitajsko armado v Burmi, hoteč jo dobiti v past, so zdaj sami v pasti, ko je ta armada nenadoma oživela in stopila v akcijo. Starinarji bodo morali izročiti staro železo Urad za vojno produkcijo bo začel s kampanjo, da se prisili trgovce s starim železom, predvsem nerabnimi avti, da izroče to vladi in sicer najmanj enkrat vsakih 60 dni. Teh prostorov ali takozvanih "pokopališč starih avtov," je v elevelandski okolici 776, ki imajo najmanj 78,000 ton starega železa. Vlada ne bo vzela tem trgovcem obrti, ampak jih hoče samo prisiliti, da redno oddajajo železo vojni industriji. Dr. Kern odpotoval Včeraj je odpotoval za en teden dr. Frank J. Kern. Odsoten bo ves ta teden, v pondeljek 18. maja bo pa zopet v svojem uradu. V bolnišnico , ima moč garantirati samostojnost tega francoskega ozemlja ter garantirati zaščito te kolonije, vključno protekcijo za $1,000,-000,000 zlata, ki ga ima francoska vlada spravljenega na Martinique. Ameriška vlada še ni izjavila, kakšne korake bo podvzela, ako francoski komisar ne bo obljubil, da ne bo dajal pomoč in zavetišče osiškim bojnim si-mornice so torpedirale zadnji lam v Karibejskem morju, teden v Mehiškem zalivu dve Znano pa je, da imajo Zed. dr- Osiške podmornice so na delu v Mehiškem zalivu Washington. — Osiške pod- tovorni ladji. To je prvič, da se poroča o delovanju osiških podmornic v teh krajih. Te podmornice so zelo hitre, kot trdijo poročila in poveljujejo jim častniki, ki so jim dobro znane plitke vode zaliva. Posadke obeh ladij so bile rešene. To, da so se pojavile nemške podmornice celo v Mehiškem zalivu, je dalo povod sumnji da poveljuje tej ali oni podmornici baron Edgar von Spiegel, ki je bil pred vojno nemški generalni konzul za vse ob-režjei mehiškega zaliva. Von Spiegel je tudi v prvi svetovni vojni poveljeval podmornici in o njem je šel glas, da ni nikdar potopil kake ladje, s katero bi bilo izgubljeno kako človeško življenje. Leta 1917 so Angleži vjeli barona. Baron von Spiegel je bil štiri leta nemški konzul v teh krajih in o njem je znano, da je neprestano potoval po obrežju in da se je večkrat peljal po reki Mississippi od New Or-leansa do ustja. Ko so Zed. države lansko leto zaprle osiške konzulate, je moral oditi iz dežele tudi von Spiegel. -o- Vojakov obisk Včeraj nas je obiskal v spremstvu svojih staršev, Mr. in Mrs. John Jadrich, iz 948 E. 207. St., Euclid, O. in sestrice Lillian, čvrsti vojak ameriške armade, pvt. Eugene Jadrich, ki je prišel za tri dni na dopust. Naha- žave v bližini Martiniqua več jako močnih morskih oporišč. Ako pa dobe Zed. države zahtevano garancijo, bo francoska zastava še nadalje vihrala nad Martiniquom. Ameriška vlada je enkrat dobila od Francije garancijo, da francoske kolonije ne bodo pomagale osišču, toda zdaj, ko je prišel na francosko vlado Laval, hočejo dobiti obnovo te garancije, ker je znano, da je Laval odprto za sodelovanje z osiščem. t -o- Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 bo seja mlad. zbora škrjančki in sicer v navadnih prostorih na Recher Ave. Churchill svari Hitlerja, naj ne rabi strupenih plinov v vojni London, 10. maja. — V govoru, polnem borbenosti, je premier Churchill svaril Hitlerja, da bo Anglija začela preko Nemčije na dolgo in široko rabiti strupene pline v tej vojni, ako se bo drznil .Hitler rabiti strupene pline proti Rusiji. Churchill je dalje napovedal mizerijo in pobijanje za Nemce, ker se je tehtnica končno obrnila v korist zaveznikov. Napovedal je ameriško in angleško ofenzivo z bombniki proti Nemčiji ter zagotavljal, da bo ameriška in angleška bojna sila gotovo zadržala Japonce. Premier je izjavil, da je prišlo iz Rusije poročilo, da se Nemci poslužujejo strupenih plinov v tej vojni, radi česar bodo z istim orožjem odgovorili zavezniki. Rekel je, da so se zavezniki zavezali, da se ne bodo posluževali strupenih plinov, dokler ga ne bodo začeli rabiti Nemci, vendar, ker dobro poznajo Nemce, so se s tem strašnim orožjem dobro pripravili. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI ja se v Fort Leonard Wood, Mis-V St. Alexis bolnišnico je biljsouri. Trenira se za pionirsko odpeljan Louis Grilc iz 20229 j divizijo, v kateri je služil tudi [ rest Parku umrl Jakob Novak, Goller Ave. Prijatelji in znanci njegov oče, John Jadrich, naš;3amski, star 49 let in doma iz Crested Butte, Colo. — V tej naselbini je umrla Roza Kvater-nik, roj. Oberstar. Zapušča moža in v Somersetu, Colo., brata. — Dalje je umrl 20-letni John Gornik, rojen tukaj. Zapušča starše in pet sester. Chicago. — V West Pullmanu je 5. t. m. umrl Frank Klun, star 59 let in rojen v Rakitnici v ribniškem okraju na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Dne 5. maja je v bolnišnici umrl za pljučnico Albin Zakrajšek, poslovodja tiskarne Amerikanskega Slovenca, star 44 let in rojen v Preserju pri Ljubljani. V Ameriki je bil 31 let in zapušča ženo, sina, hčer ter več sester in bratov, med katerimi je tudi pater Kazimir Zakrajšek. — Dne 4. t. m. je v Fo- ga lahko obiščejo v sobi št. 208. dolgoletni strojnik. NEDELJA 17. MAJA JE DAN NOVIH AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV ali od Črnomlja v Beli Krajini. Chicago. — Andy čremošnik, star 29 let, ki je bil pred kratkim odveden v Girard, Kans., na obdolžitev, da je pred šestimi le- 6424 Spilker Ave., Frank Zu-'novih ameriških državljanov." j Vsi sedeži so rezervirani in oni, vrnil v Chicago oproščen vsake Mrs. Emma Stekar iz 16308 pančič, 6728 Edna Ave. in 50 y ta namen bo v mestnem av-|ki so določeni za nove državi j a- krivde. Ničesar mu niso mogli cenov je dal John Petrič, 921 ditoriju v nedeljo prirejen pev- ne, so med najboljšimi. i dokazati. Prav tako je bil opro- nje prispevkov za bombnik generalu MacArthur ju. Začetek seje . je ob pol osmih in vsak, kdor se Edna Ave., John Papež, 1225 j Predsednik Roosevelt je raz- prosto vstopnico, ako se zglasi ti sodeloval pri umoru neke zen- za to zanima, je dobrodošel. E. 72. PL, Albert^ Hočevar, glasil nedeljo 17. maja za "dan | zanjo v mestnem avditoriju, ske v Kansasu, se je te dni po- Pobegla fanta so našli Devet dni je iskala policija po vsej državi Ohio brata Darnell iz Berea, O., eden star 13, drugi 10 let. Včeraj so ju spoznali in prijeli zahodno od Toledo, O. in poslali domov. Kako sta se mogla brata vseh devet dni skrivati pred policijo, mestno in državno, ni znbno. mene, star 50 let in rojen v Men-gešu pri Kamniku. Bil je vesele nature in vedno je rad prepeval. -o- Žensko spodnje perilo tudi pod vladno kontrolo Washington. — Urad za vojno produkcijo je postavil v veljavo, da se za razne vrste ženskega in otroškega spodnjega perila ne sme porabiti več toliko blaga kot dozdaj. Odredba stopi v veljavo nocbj ob polnoči. Odredba zadene samo spalne srajce, pižame in par drugih vrst sopdnjega perila. S tem upa vlada prihraniti 15% blaga za te predmete. -o- NARAVA JE ZADUŠILA SRNJAKA Oroville, Cal. — William Keyes je našel v Table gorovju srnjaka, katerega rogovje je kazalo štiri izrastke. Srnjak je bil žrtev hudomušne narave. Njegovo rogovje je namreč zrastlo okrog nosu in ust tako, da srnjak ni mogel jesti in je umrl od glada. Na vojaškem dopustu Saržent Daniel J. Stekar, sin E. 67. St. Prej je bilo izkazanega $270, danes izkazujemo $36, torej dozdaj nabranega za vojni center $306. Prav lepa hvala vsem ski festival, pri katerem bodo j Pri tem patriotičnem festi- ščen neki Paul Bloore iz Puebla, povabljeni gostje vsi oni, ki so j valu bodo sodelovale razne Colo., ki je bil s čremošnikom postali v prošlem letu ameriški i pevske moči in godbe ter pev- vred obdolžen istega dejanja in | tri. državljani. Kakih 7,000 novih | ski zbori. Thelma Votypka, priveden v Kansas. Oba je ob-j Grovewood Ave. je bil na 10 dnevnem dopustu pri svojih sorodnikih in prijateljih. Nazaj v taborišče Lee, Vaa. se poda ju- državljanov bo dobilo proste darovalcem. Manjka še $194,. vstopnice na to slavnost. Vsak, torej se priporočamo še nada- ki je postal ameriški državljan lje za prispevke. 'p0 1. juliju, 1941, lahko dobi Mary Van Kirk in Robert Mar- dolžila neka ženska v Pueblu iz shall od Metropolitan opere bo- maščevanja nad Bloorom. do gostovali. Prireditev se bo, East Moline, 111. — Dne 26. pričela ob štirih popoldne. 'aprila je tukaj umrl John ši- Krepke fante ima Društvo Kras št. 8 SDZ ima dozdaj že 14 svojih članov v ameriški armadi. To je velika čast za društvo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. at No. 110 Mon., May 11, 1942 Naš boj je za izgubljeno svobodo Lahko je umevno, za kaj se bore naciji in fašisti. Pred seboj imajo samo en cilj in ta je — svetovna oblast. Po dobro premišljenem načrtu so si svesti, da je njih zmaga sigurna. Ni jim mar, če nam je to všeč ali ne. Smotreno gredo naprej in nam zadajajo udarce od leve in desne. Le tako, mislijo, bodo dosegli cilj. Tudi mi se borimo! Toda, ali se zavedamo, za kaj da se borimo? Ali samo otepljemo okrog sebe, kot bi se branili roju razdraženih osa, ki jih skušamo uničiti, da bi nas zopet ne napadle? Ali se borimo za boljši svet, za demokracijo? Ali za kaj se borimo? Priznati moramo, da zavezniki borimo defenzivno vojno. Vsak zaveznikov je bil napaden in nihče izmed nas, razen Rusije, ni bil pripravljen na ta boj. In ko so se razdražene ose vsule na nas, smo začeli otepati okrog sebe. Dokler ne bomo zares doumeli ciljev svoje borbe, ne bomo šli resno na Hitlerja, na Mussolinija, na Hirohitija. Amerikanci smo čudni ljudje. V nekaterih zadevah prebrisani, da je čudno, v drugih pa mislimo zelo počasi. Svetu smo dali brzojav in telefon, električno luč in avijon in še mnogo drugega. Pa ne prej, da smo se sami nasmejaJi tem novotarijam, smatrajoč jih za nekaj nepotrebnega. Tako je z nami tudi v tej vojni, ko večina izmed nas še vedno misli, da se borimo, da varjemo svojo svobodo. Toda ne pride nam na um, da ne moremo ščititi nekaj, česar že davno nimamo več. Kaj, da nimamo svobode? Čakajte, da dokažežmo, da je nimamo. Kakšna svoboda je to, če ne moremo poslati iz naše dežele niti navadnega pisma, da ga ne bi odprl cenzor in ga morda celo uničil? Kakšna svoboda je to, če se ne moremo poljubno vkrcati na prvo ladjo in se odpeljati kamorkoli? Kakšna svoboda je to, če ne moremo kupiti nov avto, novega avtnega kolesa, če ne moremo kupiti kolikor bi hoteli sladkorja, ne smemo graditi nove hiše? Torej ne moremo govoriti, da uživamo svobodo in da hočemo to svobodo ščititi. Nihče ne more ščititi nekaj, česar že več nima. Svobodo smo izgubili, ker so nam jo vzeli Hitler, Hirohiti, Mussolini. Ti so nam vzeli svilene nogavice, kavčug, pralne stroje, monterske potrebščine in stotine drugih stvari, ki so šle iz liste civilnih potrebščin. Torej ali zdaj vidimo, za kaj se borimo? Borimo se prav za tisto, za kar se je boril George Washington, borimo se za prav tiste nesmrtne besede, ki stoje zapisane v naši ustavi — borimo se za to, da si priborimo nazaj izgubljeno svobodo, zase in za naše zanamce. To je, za kar se borimo, da izvijemo svojo izgubljeno svobodo iz rok mednarodnih banditov. In ko bomo enkrat doumeli to, se bomo šele borili s pravo zavestjo, se bo boril vsak izmed 130,000,000 nas. Tedaj, kadar bomo rekli tako, kot je rekel nek francoski rodoljub pred 150 leti: "Drevo svobode raste samo tedaj, če ga namoči kri tirana!'' Torej nekdo nam mora najprej vzeti svobodo, potem jo bomo znali šele ceniti in šli zanjo v boj z vsem, kar imamo. Naprej, za svobodo domovine — na celi črti in vsak izmed nas! BESEDA iZ NARODA Vojska je. Ta pretresljiva beseda — vojska — se sliši vse prepogosto. Naši fantje in možje dan za dnem odhajajo pod orožje. Prav gotovo jim vsi želimo tudi srečnega povratka, pa tudi doma se jih vedno spominjamo. Naša društva pri fari sv. Lovrenca so se zavzela, da postavijo nad glavna vrata v cerkvi sv. Lovrenca dve ameriški zastavi, poleg zastav pa ploščo v okvirju, na kateri bodo napisana vsa imena naših vojakov. Ker pa gotovo še nimamo vseh imen naših antov in mož, ki so v službi Strica Sama in spadajo v faro sv. Lovrenca, zato prosimo vse starše ali tiste pri katerih so bili na stanovanju, da bi nam poslali jimena jfantov-vojakov. Nj'ih imena bodo vpisana na prej omenjeno ploščo, katera bo visela na vidnem kraju pri vhodu v cerkev. Imena lahko pustite v župnišču ali pa pri pdopisanih 'odbornikih, kateri so: predsednik Jacob Resnik, tajnik Anton Kordan, 9005 Union Ave.; blagajnik Josip Lekan iz E. 81 St. Dne 17. maja pa bodo zastave in plošča slovesno blagoslovljene ter postavljene na določeno vidno mesto pri vhodu v cerkev. Blagoslov bo ob Zapisnik seje Občinskega sveta za Norwood okraj, vršeče se 29. aprila v Norwood čitalnici Seja se je pričela ob 8:45 zvečer. Zaradi odstotnosti Mr. Ven-slovas-a je vodil sejo Mr. Fr. Suhadolnik. Zapisnik seje 25. februarja čitan in sprejet. Mr. Walter J. Holmes, predsednik odbora za preiskava stanja zavarovalnine rabe zemlje (zoning) v Norwood okraju je podal poročilo odbora. ,Nato je bil predstavljen Mr. Yancey, tajnik Board of Zoning Appeals, ki je s pomočjo zemljevida Norwood okraja razložil, kaj je zakon, ki uravnava rabo zemlje v mestu Cleveland. Mr. Yancey je priznal, da sedanja postava ni zadostna v splošnem, ampak potrjuje, da se ne ve, koliko je postava v sedanjem stanju koristila napredku mesta. Upa se, da se bo v kratki bodočnosti vpeljala postava, ki bi omejila cabo zemlje v Norwood okraju tako, da bi najbolj zadostovalo sedanji in prihodnji rabi zemlje. Mr. Yancey v svojem govoru in poročilo Mr. Holmes-ovega odbora predlagata, da se vse ulice med Superior in St. Clair Ave. omejita za eno in dve dru-treh popoldne."vsa"društva finske hiše namesto apartment tem potom prošena, ker ne boste dobili pismenega vabila radi prekratkega časa, da se odzovete v nedeljo, 17. maja, in pridete pred Slovenski narodni dom na 80. cesti, da skupno odkorakamo v cerkev k blagoslovitvi. Zastavi bosta dve nad vrati in prav tako bosta tudi dve plošči z imeni vojakov. Prav vljudno ste vabljeni tudi vsi vežbalni krožki iz naše fare, da se udeležite te ne-preveč vesele pa pomembne slavnosti. Vsa društva, pa naj bodo od blizu ali daleč, to je, iz Zapadne strani, Randall, Maple Heights skrbite, da boste s zastavami zadnji čas ob pol treh pred Slovenskim narodnim domom na 80. cesti, da bomo lahko skupno odkorakali v cerkev k blagoslovu. Gotovo so iz vseh omenjenih krajev vpoklicani vaši sinovi ali mogoče možje, ali društveni sobratje, zato je tudi prav, da pridete vsi. Vi, starši, kateri imate svoje sinove na braniku naše domovine, ne bodite žalostni. Bodite ponosni, da poslopij, kakor je zdaj omejeno. Glavne ulice, kakor St. Clair in Superior, naj se preuče, da se najde najbolj ugodne dele teh cest za prodajalne. Tako bo inveršeno. Po razgovoru je Mr. Yancey odgovoril na vsa vprašanja tikajoča se celotnega vprašanja. Mr. John T. Howard, < City Planner, Regional Association, je odgovoril na stavljeno vprašanje, kaj je "planning" in posebno "master-planning." Mr. Howard razlaga da "planning" je enostavno načrt, kako naj se celo mesto Cleveland in okolica razvije v korist življenja prebivalcev, zdravja, zadostnega, svežega zraka, solnca, itd. Mr. Howard je po trdil vse, kar je Mr. Yancey predlaga} in še dodal, da za kon za rabo zemlje je prvi korak pri zavarovanju lastnine posestnikov. Mr. Holmes-ovo poročilo in vsi govorniki poudarjajo, da so nujno potrebna igrišča za otroke in za odraščajočo mladino. Pri vsem tem se pa ne sme po- Po mnenju fašistov so bili vsi oni, ki so se vrnili iz pregnanstva nevarni ljudje, katere je treba strogo nadzirati. Zato so mnogi izmed njih pronašli, da ne morejo zavzeti več svojih prejšnjih pozicij in da morajo oditi iz Italije, ako se hočejo preživeti. Oni pa, ki so kljub temu ostali, so bili v vedni nevarnosti, da jih bodo zopet nekega dne poslali v konfinacijo. V zvezi s proklamacijo novega rimskega imperija v majq 1936 je bilo izpuščenih in konfinacije okrog 500 oseb. Med temi so bili vsi jugoslovanski duhovniki in nekaj drugih. Večina teh je bila poslanih v pregnanstvo iz nepolitičnih ozirov. Od onih, ki so bili deportirani iz političnih vzrokov, je smel malokateri domov, ampak so ostali na otokih Ponza in Ventotene. In njih število se je vedno višalo. To so delali fašisti po gotovem načrtu, kar je celo tržaški policijski načelnik javno priznal. Ko ga je dr. Josip Wilfan, slovenski poslanec v rimskem parlamentu ponovno prijel radi teh deportacij, je ta policijski načelnik rekel, da bi mu bilo najljubše, če bi mogel deportirati vseh 500,000 Jugoslovanov iz Julijske Krajine. In to so imeli očividno v načrtu vsi ostali fašisti. Naj opišemo kazni, ki so doletele one, ki so šli brez dovoljenja preko meje. Tozadevno je govorila nova policijska odredba sledeče: "Kdorkoli bi se skušal izseliti brez potrebnega potnega lista ali drugih listin, ki so enako močne po mednarodnem dogovoru, zapade kazni 3 let ječe in v plačilo globe najmanj 20,000 lir, če je bil vzrok prestopka političen/Slična kazen tudi vaš sin brani nas pred za- zabiti prostore za zabavo in počitek odrastlih in tudi prostore, kjer bi bilo mogoče materam pripeljati malčke, ki bi bili drugače v nevarnosti na igriščih za odraslo mladino. Po govoru je Mr. Howard odgovoril na vsa stavljena vprašanja. Predlog je bil stavljen, da se prizna otyskoval-cem zahvala za trud in naklonjenost. Predlog sprejet (ap-lavs). Mr. Vojnovich, odbornik City Plan Commission, je bil predstavljen in je v kratkem govoru čestital svetu za naprednost napram okolici. Rekel je tudi, da ko se bo delal načrt za celo mesto in posebno za ta okraj, bi radi vedeli vsi odborniki City Plan Commission, kaj je mnenje vseh prebivalce^, kako in kaj naj se utelesi v načrt na podlagi mnenja vseh okoli-čahov. Odbor za omejitev dima in prahu v okolici je podal svoje poročilo, ki je bilo tudi sprejeto. Mr. Munn, pomožni čitalni-čar Cleveland Public Library sugestira, da zato, ker je to poročilo tako izvrstno in tudi poročilo Zoning Committee naj se hrbtnim in brezverskim sovražnikom. Imena vseh vojakov iz naše fare bodo vpisana na plošče v vidnem tisku, da bo lahko vsak čital. In kadar boste šli v cerkev, ozrite se še na ta imena in priporočite jih v svojih molitvah Mariji. Saj kdor Marijo časti, tudi pri Njej tolažbo dobi. Zato ponovno prosimo, oddajte vsa imena vojakov pred 17. majem, da bodo vpisana. Ce si pa katero društvo ne upa storiti tega brez sklepa seje, pa skličite izredno sejo v ta namen. Po cerkvenem opravilu pa se vsi skupaj podamo v cerkveno dvorano, kjer bo nekoliko programa in okrepčila, kajti tudi na okrepčila moramo misliti, da ne omagamo v teh težkih časih. Natančnejši program bo priobčen v prihodnjih dneh. Vas pozdravljam in našim fantom-vojakom pa želim, da bi se dobro postavili pa vsi živi in zdravi vrnili k svojim dragim, Jacob Resnik. priobčita za splošnost. Ta sugestija prinese na površje vprašanje, kje naj se dobi denar za pokritje stroškov. Vprašanje je bilo rešeno, ko je Mr. Holmes ponudil, da jih on brezplačno ponatisne. Z odobravanjem bila ponudba sprejeta. Mr. Kennick, predsednik odbora napram ropotu in hrupu pri Steel Improvement & Forge Co., je sporočil, kar je bilo prej znano, da za časa vojne se ne da izboljšati razmir. Ampak poroča, da pri razgovoru odbora z odličnim odvetnikom, se je dognalo, da če se počuti kdo izmed lastnikov hiš ali poslopij v okolici, da trpi škodo zaradi tresenja, lahko dobi zadoščenje pri postavi. Mr. Kennick predlaga, da se piše pismo na Zoning Commission, da se vključi v zakon za uporabo zemlje v 23. vardi pre-menitev za razprodajalne in lahko obrt namesto za težko obrt kot sedaj. Po razgovoru o nepotrebnosti tega predloga, kjer je bil vključen v poročilu Zoning Committee. Mr. Kennick vseeno sili za predlog, ki je bil končno sprejet. Pri razgovoru, ki je nastal o problemu parkov za male otroke in za odrastle so se zani- iiiiiiiiiiiinimiii če /j verjamete aF pa ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vsak urednik ima v življenju, to se pravi v uradnem uredniškem življenju, samo dvoje, male P.-T. A. matere in bilo je sklenjeno, da se P.-T.A združi z Zoning Committee, da se preiščejo vse prilike za ustanovitev malih parkov. Mr. Alden je poročal o zanimanju General Welfare Board za oskrbo otrok, katerih starši so med dnevom zaposlje-ni v industriji. Mr;. Suhadolnik poroča, da zato, ker niso bile ceste odločene za ARP do 29. aprila, ni bilo mogoče ničesar storiti v korist civilne obrambe. Odbor bo sklican takoj, da prične z delom. Volivni listki, ki jih je obljubil Mr. Alinsky 25. februarja so dospeli in se bodo razpečali v kratkem. Seja se je zaključila ob 10:42. Prihodnja seja Občinskega sveta za Norwood okraj se bo vršila 27. maja. SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA ZAPISNIK seje Slovenske lovske zveze, ki se je vršila 12. aprila, 1942 Solovec predsednik odpre sejo ob 10:45 dopoldne s zamudo 45 minut, to pa se je zgodilo zato, ker so se bili naši zastopniki Slovenskega lovskega kluba iz Barbertona neikoliko zamudil zaradi mlade srnice, ki jo je nekdo ravno pred njimi malo preveč pobožal s svojim avtomobilom, da je kar sredi ceste obležela. Zato so morali počakati, dokler je niso možje postave odstranili s ceste, kot to zahteva tukajšnja postava, ter so zopet odprli pot prometu. Zbornica jim je zamudo soglasno oprostila. • Na zahtevo večine zbornice, prečita tajnik iijiena zastopnikov vseh klubov kot sledi: za Euclid Rifle klub Sober in Še-pic, za Barberton Cič in Klan-čar, za Rainbow pa sta bila Fortuna in Mirtel. Nato pa se prečita zapisnik zadnje (lanske) seje. Zbornica sprejme zapisnik z dodatkom, da se prihodnjič vključi 'v \zapisnik tudi o stanju naše blagajne. Sprejeto. Solovec predsednik nato vpraša zbornico, če naj se še zanaprej zboru po starem redu in običaju, ali imajo kakšno iz-premembo. Zastopnik Fortuna predlaga, da gremo naprej po istih smernicah kot dosedaj. Klančar podpira. Sprejeto. Klančar predlaga, da streljamo kot smo dosedaj in sicer od desne na levo in tako obratno v istem tempu. Zastopnik Sober stavi predlog in Šepic podpira, da se ta točka za po-izkušnjo preuredi v toliko, da bi se golobe metalo sem in tja (mešano), ne da bi strelec vedel, kje naj ga čaka in pravi, da je prepričan, da bi bilo v času tekem med klubi več za-dovoljnosti, ker ne bi mogel nihče oporekati, kako lete golobi.; Predlog je bil sprejet s petimi glasovi proti trem. Solovec predsednik utemeljuje Soberjev predlog s tem, ko pravi, da ima več klubov nove stroje za metanje golobov in je z njimi nemogoče vreči goloba v smer kot so to delali stari stroji. Zbornica še nada- za- okrog česar se vrti vse j žitje in bitje. Ima namreč enega ; prijatelja in enega sovražnika, j drugo so samo amendment!.. & » bri ali slabi, ki so neizogibni, so neizogibni novi dodatki k1 ši ustavi, in kot je neizogiben zoi v zelju. r-UsU Največji prijatelj vsakem^ vsaj večini urednikov so — ^ je. Vzemite mu škarje, pa$ boste nič hujše udarili odrežete obe roki, ali nos! Kakor ne more nobena žava voditi vojne brez p' ga materiala, tako ne more ben urednik izdati časopisa »re" škarij. Dalje pa o tem ne razpravljal, ker to spada v m treba katoj niško tajnost in ni mu naročniku vedeti ravno in kdaj stopijo škarje v in kaj strižejo. Urednikov zli duh, P: ^ vec, mučitelj in sploh vse. lahko izvira iz teh treh bese pa — cenzor. To se pravi v ^ S|; nem času. V mirnem zavzema to mesto njeg°v iz občinstva, ki je sicei ^ prav tako strupen kot jece K !i 'T "Z: "X tei In 'Pc I Ali iz 'Da Se i ve urednik lahko*%; vendar se ga ni, medtem ko se cenzorja re. Cenzor je od vivšjih a Pji ,08;o< >j ko, t* tte sei e," bi se citateljem ježili laJfi# : manj dvajset, če je b^jiJ ^: J n,a kakem shodu Pu gjj, on videl najmanj 50 ' n0 ena nej*' zadnje, kaj pa Je ali manj v našem boi ^ nju? Bere se pa le lep • je cellT ^ bi Da boste videli, W^gt ^gem o nasledni^viJjjfj S*?,, Po svojem ^ £ S ki se je pripetil nfldjjJ g ^ kvi nekemu amer««^. je f Mv0 - v/1epeš°,'M0ri1' na cenzurni urad ^ n^ . je nameraval odpo^ V ?" " " Sla v Ameriko. Iz gVet) namreč niti muha \ ^ s ne dovoli cenzor. ,.](i t»] to v vojnem času P° ^ Pa ga pokliče se J fonu in mu ukaze, ^ javi v uradu, da p f1 bino depeše. <>nZ°!v0jo* t fulnn C6 P "a J "ar. o t naj naglas preber* ^ :+.< T iM- u iila F Hi v. vi it ? ako % zadene vse one, ki pomagajo pri izvršitvi tega prestopka. Vsi drugi, ki se hočejo izseliti brez potnega lista, so podvrženi kazni najmanj 6 mesecev ječe in najmanj 2,000 lir globe. ,. ,.....j, Bi vsak klub, kjer se bodo vr- Ije razpravlja o tem predlogu ■ ... , v . , , ' . , sile tekme, ze vnaprej določi dan, ki bo primeren za večino | članstva in naj o tem tudi pra- !vočasno poroča predsedniku i Zveze, da ta lahko sporo6i vsem (Daljo na 3 strani) in posebno zastopnik Klančar zagovarja svoj predlog. Ker pa je bil že Soberjev predlog sprejet, se zato ne more več nadalje rapravljati o tem pred- da hočete kaj mov." Reporter je kemu cenzorju na" ne pomeni metal kamenje samo pomeni, ^ bližno je stal od ^d" A i da ., da Jf v ^ V ešo 1)0" $' J 4f. "Morda je tako rekel cenzor, . e ni pravili v c[i tako, da se bo fc1 ^n ^ ški poslanik je 3tR eg»P Pa ni vrgel niti & il „ C t *> u ti ^ ^ N i Sd, cm bi s % s' J^ode Idi S s Sov * 1G si V / ež Ja eda M Se S? /'JO) J> ti v ižnikSi iti. & mi, W i k na-,benfr -muaii -Slaf t če®5 pa vsai ena itrd* Pa ga imaš?" Pfi konjih je za skalami." Kje pa je mladi belokožec, f Prijatelj, ki sem ti ga izro-v varstvo obenem z ujetni- !Dl?» Tudi njega sem vzel s se- ne v ui no akciJ® •ei vse, >esed) Jf n v j V')' čas" {. SATAN IN ISKARIOT Po nemikem irririiik« K. Maji Jkaj pa njega?" Ni hotel izpustiti ujetnika ore* J?ted oč- naj pripeljem?" 0zneje. Sedaj se ne uteg Pečati z njim. Ali ne prihaja tamle Winne-2 dvema Indijancema?" h v dno naj"1.1 .ur' str«1 Id ali 16 vedno se mi je bleščalo, ko prej. Za silo sem Apača. Tudi glava ni Več težka ko svinec. mq pa je kazalo z ujetim *'avarjem Mogollonov. Še ^ je bil nezavesten. Samo ienie mu ni moglo tako hu-^ ^odovati, menda je pri s konja pretrdo priletel p%enje. Wa sta bila Mogollo-bojevnika, najbrž sta er j cen^' i a"1 en«1 ter^l koj df pri"' ene i svel tie- Sla posvetovanje. Winne-Prigovarjanje je le za- p-t, 0111 spoštljivo sta obsta- v^ije korakov v stran' Apač 1 ^ Pristopil in skoraj strogo oril poglavarja Nijor: r je prvi streljal?" « ''Ji ljudje," je povedal. Še ' I" ln J.ebil v zadregi, ^kaj v> Mislili smo, da je čas za 'D, °govorili smo se vendar, 'JlL Jaz Prvi streljal, če bo T, 'treba — ~ * ko h Poglavar si, drugi bi se moral dr- fsede. iS^F?' k°lik0 je ranjenih in e," 'Je ubitih, ranjenih pa jctfltfj,, bilo treba, da je teki sta»oV nov n6 lSj"e' iad j si daj kdar a .^Ijj^li so sir Da so zma-v.^li pomorili še mnogo ' nego smo mi njiho- t1 lP> lisa' 'Vi'5 SaJ-# lejjl iše-je 0 ti je L" ,Se druge grozote bi bili 2 nami." 0 J'e res. Pa vkljub te- kil moral držati bese- lnnet Prelomi." ou dane besede ni- It; r' sprejel je ukor, če- Puščica je stal ko te- le bil samostojen pogla- # ' "Ji S "'1ifi. Je bil Winnetouov l'dečih in belih. brat je tvegal veliko t0! Po vseh taborih bo-, . o njem! Vv,Je Pri Senčnatem stu-i i P0 ;! « t* t če' ■et, a ■efc |0d' iJD 'iiiopravili z Moli^0 in naglo." - ,i>lVe °Stal Pri ujetnikih?" pod povelj- ^ll ^ 'i~l ft v«» . V gorila." Ni se še genil. j* ni zlomil vratu." kj^l ga bom." Se je in ga preiskal. ^D^0 je udaril ob skalo, L nič. Nekaj časa še bo "t stopil medtem k ;'|il\ i°ram v klanec." i' ti? se zave. Počakali Ne more opraviti ju k studencu, tako sva se domenila. Težko ga že pričaku je." "Zmago mu boš sporočil?" "Da. In da naj pride z vse mi ujetniki za nami." "Zelo dobro! Sicer bi naleteli na Mogollone, ki se bodo vračali domov, ko opravimo na Ploščadi." Odšel sem. Winnetou je dejal, da bi Emeryjevi ujetniki naleteli na Mogollone, ki se bodo vračali domov. Nameraval je torej dati ujetnikom svobodo. Nič me ni vprašal za mnenje, vetlel je, da se strinjam z njim, čeprav se nisva besede domenila o usodi premaganih sovražnikov. Čisto sva se vmislila drug v drugega. Te?žko sem hodil, vse kosti so me bolele. Pa premagal sem se. Ravno sem stopal po Ploščadi h klancu. Saj so bile vseh oči obrnjene v mene. Na robu gozda so stali Nijo-re in me pozdravljali z veselimi vzkliki, na robu canona pa so čepeli premagani Mogolloni v treh dolgih vrstah, za njimi so stali njihovi konji, za vajeti so jih držali. Nobeden se ni genil, ko sem šel mimo, pa njihove oči so me spremljale in polglasno so si šepetali. Nesrečni padec le ni škodoval mojemu ugledu pri rdečkarjih —. Moji Nijore so še vedno stra-žili v klancu. Bistro oko jim je poveljeval. Narqčil sem jim, naj ostanejo na svojem mestu, odposlal sela k Senčnatemu studencu in se vrnil na Ploščad. Winnetou je sedel poleg Močnega vetra, Nagla puščica njemu nasproti, starejšini Mogol-onov pa nekaj korakov v stran. Prisedel sem na drugo stran Močnega vetra, čakali smo. Dolgo je trajalo, da se je poglavar zgenil. Mislil je dvigniti roke, pa jih ni mogel, zvezane so bile. Poskusil je z nogami, pa tudi noge so bile zvezane. Odprl je oči. Obvisele so mu na meni. Nem me je gledal. "Belokožec —? Kdo si — ?" "Old Shatterhand mi pravijo." Vidno se je prestrašil. "Old Shatterhand —?" Spet je zaprl oči. Razmišljal je, pa njegove misli so bile še zmedene, s trudom jih je zbiral, po obrazu mu je drhtelo. Pogledal je po sebi. "Zvezan sem —? Kdo me je zvezal?" "Jaz." Spet je zaprl oči. In ko je izpregledal, so bile živahne. Zavest se mu je vrni-a. Gledal me je, kot da me misli prebosti, pa dejal: "Spominjam se —. Pripeljal si se po klancu z vozom, ki smo ga ugrabili belokožcem, zavozil si med moje bojevnike, skočil kozla in na mojega konja. Dalje pa ne vem, kaj se je zgodilo —. Zgrabil si me za vrat, zadaviti si me mislil —." "Motiš se! Nisem te mislil zadaviti. Prijel sem te za vrat, da sem se. ubranil tvojemu nožu.1 Zaklati si me mislil! In ubranil sem se ti —. Onesvestil si se." Gledal me je, na obraz mu je legla pobitost. "Da! Ubranil si se mi —! Belokožec skoči za menoj na konja, odjezdi z menoj, me omami, vrže na tla in zveže —. Če bi mi bil kdo davi pravil, ko sem odjezdil na Ploščad v canonu, da se mi bo kaj takega pripetilo, s tomahawkom bi mu bil razklal glavo —. Nikdar več ne smem stopiti svojim bojevnikom pred oči —. Z večno sramoto odet bom taval okoli, rod me bo izgnal —. Sramota je, neizbrisna sramo- J ^am poslati Emery- ta, da sem se dol premagati- 1942 LsuWhr«. MA J 1942 ft-!^ mm mmm fl7]l8]19 mmm nnmi] mfTraff mmmm 20 2122 23 2fl2§||29]|30i KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 213. — Pevski zbor Planina priredi koncert v koris^ JPO, SS v SND v Maple Heights, O. Po koncertu ples. 23.—Sunny Ray orkester priredi ples v Twilight Ballroom. 24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave. JUNIJ 7.—Banket in ples jprlirede kadetke št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. 14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave. 21.—Piknik društva Kola hrvatskih sinova in hčeri sv. Ju-raj broj 31 in Hrvatske ženske organizacije št. 14, na James Rybaka farmi, 6249 Turney Rd. Garfield Heights. 21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. ' 28.—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi. JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev . na 6818 Denison Ave. 12.—Slovenska zadružna'zve- štev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW jma plesno veselico v avditoriju S*ND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-fetnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avdito- 40 SDZ ples v avditoriju SND. jbertonu. Zastopniki omenjenih 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. £8—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 28.—American Jugoslav Veterans,, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. ZAPISNIK klubov nimajo še ničesar gotovega poročati, bodisi o načrtu ali programu v času tekem. Prihodnja skupna seja se vrši pri Euclid Rifle klubu. Volitev odbora. Na zahtevo zbornice, ki apelira na odbor, ostane še nadalje ves stari odbor. Predsednik solovec J! Lekšan, tajnik F. Krečič. Ker je s tem dnevni red izčrpan, se solovec predsednik zahvali vsem navzočim zastopnikom za vzorno zborovanje ter zaključi sejo ob 12:40 popoldne. J. Lekšan, predsednik, F. Krečič, tajnik. -o-- Cenjene sestre št. 41 SŽZ za priredi piknik na farmi S. N. P. jednote. 19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST 2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapad-1 nih Slovencev, 6818 Denison j za priredi plesno veselico v Slo. Ave. | venskem društvenem domu na 2,—S. Wu*Oji.G.i..local 1519 | Recher Ave. ima piknik na Stuškovi farmi. I NOVEMBER 16.—Fevski zbor Sloga ima 1. — Glasbena Matica, opera riju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND. 31—Slovenska zadružna zve- piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zvejca slovenskih dra- in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. (Nadaljevanje z 2 strani) ostalim klubom potom našega glasila. Šepic podpira ta predlog, ki je soglasno sprejet. Zbornica je tudi soglasno sklenila, da ostane glasilo še nadalje dnevnik Ameriška Domovina. Zastopniki so se vsi pohvalno izrazili glede postrežbe, ki nam jo daje naše glasilo ■v popolno zadovoljstvo vseh klubov. Solovec predsednik stavi na zbornico vprašanje glede plače odbora za tekoče leto. Zastopnik Šepic stavi 'predlog in Sober podpira, da ostane plača po starem. Predlog sprejet soglasno. Zbornica je tudi zato, da ostane vse premoženje še nadalje v rokah solovca predsednika. Predsednik sprejme in poroča, da imamo še $15.00 v blagajni. V letošnji sezoni se vrše tekme pri Rainbow klubu in Slovenskem lovskem klubu v Bar- Dolžnost me veže, da se vsem najlepše in prav prisrčno zahvaljujem, ki ste me ob času bolezni obiskovale in obdarovale. Posebna hvala odbornicam, ki so mi prinesle krasnih cvetlic in darov, kakor tudi vsem, ki so mi poslale kartice, oziroma voščila k skorajšnjem zdravju. Prav lepa hvala monsignorju Vitusu Hribarju in Rev. Čelesni-ku za obiske in tolažilne besede. Srčna moja želja je, da mi bo mogoče se vsem hvaležno izkazati. Kot vsem, se zahvaljujem tudi našim St. Mary Cadets in ta malim "juniors," ki so me še posebej razveselile. Lepa hvala naši glavni predsednici za poslano kartico. še enkrat stotera zahvala vsem in vsaki posebej. Ob priliki me še kaj obiščite. Povrni vam vsem ljubi Bog! Anna Prišel. -o-- Iskrena hvala vsem Podpisana se želim iskreno zahvaliti vsem za izkazano mi prijaznost v času mojega bivanja v bolnišnici za časa moje bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste me obiskavali ali ki ste mi poslali krasnih cvetlic, kakor tudi za vse poslane kartice in druga darila. Posebno pa sem bila presenečena, ko sem se vrnila domov in sem zagledala krasen dar, ki je ročno delo moje sosede, kar mi bo gotovo ostalo v trajnem spominu. Sedaj se mi zdravje že obrača na boljše, a sem še vedno pod zdravniško oskrbo. Vaše sočutje in prijateljska naklonjenost mi bo ostala v večnem spominu. Vam vedno hvaležna, Jennie Kadunc. -o- MALI OGLASI Iz urada društva Carniola Tent 1288 The Maccabees Tem potom se naznanja vsem onim članom, katerih asesment ni bil plačan za pretekli mesec ali celo mesece, kar je tega leta, da se za one ni poslalo ases-menta na glavni urad Maccabees, kar pomeni, da je s tem nastala suspendacija. Ako pa poravnajo še ta mesec, se jih sprejme nazaj v oba podporna sklada. Obvešča se vse prizadete, da | to naznanilo vpoštevajo, da ne bo potem kakšne nepotrebne jeze, ker pač mora biti vsak sam za sebe odgovoren. _John Tavčar, tajnik. i Sobe išče i Rad bi dobil eno opremljeno ali pa dve prazni sobi. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. ___(111) Delo dobi Dekle ali starejša ženska dobi delo, da bi pomagala pri hišnih opravilih. Zglasite se na 6410 St. Clair Ave., suite št. 2 __(111) Hiša naprodaj Proda se enodružinska hiša 7 sob, umivalnica in ena spalnica spodaj, kopalnica in 3 spalne sobe zgorej; gretje na vročo vodo; klet pod vso hišo, 2 garaži, lep vrt, lot 50x102, blizu 185. ceste; lastnik jo proda poceni. Oglasite se na 18905 Shawnee Ave. (May 9, 11, 12) Delo dobi Išče se ženska, ki bi zjutraj odpirala gostilno. Mora biti stara nad 21 let. Plača po dogovoru. Oglasi naj se na 7513 St. Clair Ave. (Ill) OPERATORS ki so izvežbani za Planers Slotters Horizontal Boring Mills (Floor-Table type) Milling Machine Hands Za delo podnevi ali ponoči Plača na uro. Dosti dela čez uro. Wellman Engineering 7000 CENTRAL AVE. Gornja slika nam predstavlja ruske topničarje s protizračmm topom, ki stražijo Leningrad pred morebitnim nacijskim nupado m iz zraka. Saj vemo, da je Hitler napovedoval zavzetje tega mesta še lansko jesen, a do danes so še vedno Rusi gospodraji Leningrada.. Mesnica in grocerija Drobroidoča mesnica in grocerija v slovenski naselbini se proda, ker gre sedanji lastnik v drugo podjetje. Za nadaljna pojasnila pokličite IVanhoe 0753. • (111) Avtna kolesa naprodaj Proda se 4 avtna kolesa, 700-21, 8 ply. Proda se tudi hrastov les, pripraven za popravilo trgovine. Joseph Nosse , 1245 E. 55. St. _(111) -^ Delo dobi Dekle ali žena dobi delo za hišno delo. Nič pranja, nič kuhe, jako dober dom, privatna soba; nobenega težkega dela; plača $10 na teden. Pokličite Erieview 0183. (110) . 1 ■ Bus, ki so ga uporabljali na svetovni vaz»tavi za prevažanje posetnikov, rabijo sedaj v Newport Neivs ladjedelnici v Virginiji za prevažanje ■delavcev iz enega delu tovarniškega prostora v drugega. Delavci imenujejo ta bus "Shanghai Express." THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS! D!* deep. Strike bard. Our boys need the planes, »hips, and guns which your money will help to buy. Go to youi' L aru;, post office, or savings and loan association. Tefl ihem you want to buy De-tense Bonds regularly, starting čistimo in oživimo! Obleke, preproge, odeje, kar-pete, vse bolj fine robe, volnene ali svilene, sčistimo in oživimo, da imajo isti pogled kot takrat, ko so bile nove. Shramba (cold storage) za obleke in kožuhovine (furs) samo 2 centa z& en dolar zavarovalnine proti moljem, ognju ali tatvini; plačate jesen, kadar jih potrebujete. Prihranite si 20 odstotkov, ako sami prinesete. Pridemo tudi na vaš dom iskat. Pokličite HEnderson 7123. Mervar's Dry Cleaning Plant, Inc. (Ustanovljena 1911) 5372 St. Clair Ave. 7801 Wade Park Ave. (Apr. 21, 27, May 4, 11). Odda se Trgovski prostor na St. Clair Ave., novo dekorirano, pripraven za beauty parlor ali kaj enakega, s stanovanjem ali brez, furnez. Poizve se na 5901 Pros-ser Ave., HE 2339. (May 1, 6, 8, 11) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN * t * "Tedaj poznate ti drve dami?" je vprašal župan z osor-nim glasom, iz katerega je raz ločno udarjala sumnja. Njegove oči so nas pazno merile drugega za drugim. "Prav' dobro ju poznam," sem odvrnil. "Ali sta iz Cahorsa?" "Da, iz sosedščine." "A ko sem vam povedal ime, ste mi vendarle rekli, gospod vikont, da ju me poznate?" Dih mi je zastal in na marki-nizinem obrazu se je pojavil izraz nenadne groze. V svoji stiski sem postavil vse na eno kvarto. "Corvas; rekli ste, da se piše ta gospa Corvas," sem zamr-mral. "Da," je dejal. "Nu — in?" "V resnici pa se piše Corre-as!" "Correas?" je ponovil in začudeno odprl usta. "I kakopak, Correas. Mislim, da sta dami preveč razburjeni in nista mogli razločno govoriti," sem dodal s poudarjeno vljudnostjo. "Po tem takem se pišeta Correas?" "Saj sem vam rekla," se je vendar že oglasila gospa de Saint-Alais. "Povedala sem vam, da mi je vaš oče kapucin povsem neznan. To vam izjavim tudi zdaj, na svojo čast in poštenja!" je resno dodala ter me pogledala z vidnim izrazom prošnje v očeh. Uganil sem, česa se nadeja od mene. "Da, gospod župan," sem dejal, "bojim se, da se vam je zgodila mučna pomota. Za to gospo sem porok kakor za samega sebe." Župan se je počehljal po glavi. XVI. Trije v eni kočiji. vprašal trdovratno. V zadregi sem se ozrl na markizo. Njena ženska zvijač nost je vendar morala najti za kokardo verjeten izgovor "Ali ste gospo Correasovo že vprašali zastran tega?" sem re kel napoisled na slepo srečo "Ali ste jo vprašali, kaj pome ni ta kokarda?" "Ne," je dejal, "na to nisem pomislil." "Nu, zakaj je ne vprašate zdaj ?" "Zakaj baš mene? Vprašajte rajši gospoda vikonta," se je brezskrbnim glasom odrezala gospa de Saint-Alais. "Vpra šajte ga, kakšne barve so zale ki na uniformah quercyjske na rodne straže." "Rdeči so!" sem vzkliknil burno radostjo. "Rdeči!" Spomnil sem se Butonove suknje, ki sem jo bil videl pred kovačnico na tleh. A kako je vedela to markiza, mi je še da nes uganka. "Mhm!" je dejal gospod Flandre in na obrazu se mu je poznalo, da ni nič kaj prepri čan. "Zaradi tega nosi gospodi čna rdečo kokardo?" "Ne, gospod župan," je od govorila in po njenem hudomu snem nasmešku sem videl, da ga ima za norca. "Tista, ki jo nosi, nisem jaz, ampak moja hči. Ce hočete zvedeti več vprašajte njo samo." Gospod Flandre ni bil nič manj radoveden in nič manj vnet za lepi spol kakor vsak drugi meščan. Gospodična," se je s spak ljivo vljudnostjo obrnil k De-nizi, "če bi mi hoteli napraviti to izredno veselje ..." Deniza, ki se je dotlej skriva la za materjo, se je pri teh besedah, čeprav nerada, pokazala najinim očem. Toda ko je odprla usta in izrekla prvih ne- Seveda, če gospa meniha |kaj besed, sem spoznal vso iz-vobče ne pozna," je odgovoril, premembo, ki se je bila izvrši- v zadregi blodeč z očmi po siromašnem brlogu, "tedaj je jasno, da mora biti pomota." la v njej. Namestu blede utrujenosti, ki ji je pravkar še pokrivala obraz, sem videl na nje "In po tem takem vam ne nem čelu rdečico; oči je imela ostane drugega kakor "Ali . . . ali," je povzel s prejšnjo važnostjo, "nekaj je treba še pojasniti: odkod sta dobili rdečo kokardo? Kaj pomeni to, gospod vikont?" "Rdeča kokarda?" sem dejal. "Da. Kaj pomeni to? je V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Primož C. Laurie ki je za vedno zaspal dne 11. maja, 1941 V fromJli tihi srečno spanje snivaš, neporabljeni soprog in oče, enkrat bomo se združili ln srečni nikdar več ločili. Žalujoči ostali: AGNES LAURIC, soproga. AGNES, hči. Cleveland, O., 11. maja, 1942. svetle in vse zalite s solzami. "Razlog je kaj preprost, gospod," je dejala s tihim glasom. "V tem polku služi moj zaročenec." "To je vzrok, da nosite rdečo kokardo?" je ves zadivljen vzkliknil župan. "Ljubim ga," je dodala s prelestno plahostjo. In za trenutek — o radost!— so se njene oči uprle v moje oči. "Ne vem, kateri izmed naju je bolj zardel, ona ali jaz. Umazani, podli brlog se mi je zazdel lepši od kraljevskega dvorca in radostno sem potegnil vase njegov čar in dim. Niti sanjati se ne bi bil upal tega, kar je bila rekla, še manj pa tega, kar so mi povedale njene oči, ko so se srečale z mojimi in užgale vse moje bitje z žarkim ognjem ljubezni! Preslišal sem županov okrogli odgovor in njegov debeli smeh; osvestil sem se šele, ko se je Deniza umaknila za mater, da bi skrila svojo rdečico, in sem zagledal na njenem mestu markizo, ki je držala prst na ustih ter me z očmi opominjala, naj bom oprezen. Romantični značaj, ki ga je dalo prigodi Denizino priznanje, je razrešil županu poslednji sum in osvojil njegovo srce. Sladko je gledal markizo ter se z očetovsko galantnostjo sme-Ijal njeni hčerki. "Kar težko mi je obžalovati to pomoto, gospa," je rekel z okorno vljudnostjo. "Prinesla mi je srečo, da sem vas spoznal." "Oh, gospod župan!" je sladko zagostolela markiza. "Toda prilike v naših krajih so res tako žalostne, da za dame ni varno, če potujejo brez spremstva. S tem se izpostavljajo ..." "Hujšim srečanjem, nego je bilo naše," je odvrnila gospa de Saint-Alais in ga očarljivo pogledala. "Škoda, da to ni vse, česar se je bati nam ubogim ženskam!" je dodala z novim sladkim pogledom. "Oh, gospa!" je vzkliknil Ves blažen. "Toda medve na žalost nima-va spremljevalca." Debeli župan je vzdihnil; oči-vidno ga je mikalo, da bi se sam ponudil. ■ A tedajci mu je prišlo na um: "Nemara da bi ta gospod—." Pogledal'me je. "V Nimes ste namenjeni, jelite, gospod vikont?" "Da," sem rekel. "In seveda, če bi gospa Correasova . . ." "Oh, nerada bi bila gospodu vikontu v nadlego," je dejala markiza. Odmaknila se je od mene in se približala gospodu Flandru, češ, naj tudi on razume njene pomisleke. "Porok sem vam, da vaša družba ne bo nikomur v nadlego," je vzneseno odvrnil župan. Toda če bi se gospod vikont obotavljal," — tako govoreč je položil roko na srce — "bom vsekako našel človeka, ki pojde z vami ..." "Kdo bo to?" je poredno vprašala markiza. "Jaz sam!" "Oh!" je vzkliknila. "V tem primeru ..." A tedaj se mi je zazdelo, da smem brez strahu postati smelejši. "Ne, ne," sem dejal. "Gospod župari ima o meni preslabo Kaj naj rečem o drugem jutru, ko sem prišel s kočijo k ječi in sem pred tistimi mrkimi vrati zagledal markizo in njeno hčer, ki sta me drgetaje pričakovali? Kaj naj rečem o tem, kako sem držal Denizine prstke v svoji roki, ko sem ji pomagal v voz, in kako sem ji sedel nasproti, na mesto, s katerega mi jo je bilo gledati iz obličja v obličje vso dolgo pot do Nimesa? Jutranja zarja še ni bila obledela in drevje se je še črno risalo na nebu, ko smo po velikem mostu zdrdrali čez reko. Tarn in'zavili v Doubriesko dolino. Mrak v kočiji nam je branil, da ni^mo mogli videti drug drugega. A tedajci se je oglasil iz temnega kota, kjer je sedela markiza, njen smeh. "O, Rikard, o, moj kralj!" je zapela. Nato je vzkliknila: "Oh, ta debeli, domišljavi tepec!" Takšno govorjenje o županu, ki je bil vendarle zelo dober z nami, se mi je zdelo okrutno, če ne kar nehvaležen; toda molčal sem, ker sem spoštoval v njej Denizino mater. Deniza mi je sedela nasproti — bil sem srečen. Srečen sem bil, da sem mogel ugibati, kaj mi poreče in kako me pogleda, ko se zdani, kako bo njen mili obrazek, ki je nerazločno seval iz kota velike stare kočije, ves last mojih pogledov, in kako bom pasel na njem oči ter ga izpraševal in razbiral v dolgih urah te rajske vožnje. Po nebu sem videl, da mi ne kala s tem dotlej, da me je prvič poljubil. Ti pa postavljaš dosedanji red na glavo ..." "Madame!" sem zajecljal. "To je okrutno!" "Zakaj, gospod?" je vprašala, kakor da me je šele zdaj opazila. "Ali mar ne smem kaznovati svoje hčere, kakor mi drago?" "Vpričo mene ne," sem srdito odvrnil. "To je nezaslišano, to je ..." ,"Glej, glej, vpričo vas ne, gospod vikont?" me je opone-sla markiza. "Zakaj pa baš vpričo vas ne^ Bolj je vendar ne morem ponižati, nego se je ponižala sama!" "To ni res!" sem vzkipel v svojem ogorčenju. "To je sve-stna neresnica." "Aha! Nu, ker vi hočete, ji povem vse, kar ji gre!" se je z neusmiljeno ironijo odrezala gospa de Saint-Alais. "Vi, gospod, pa izvolite sedeti pri miru in poslušajte. Toda ne varajte se, gospod vikont," je nadaljevala, sklonivši se k meni in mi ostro pogledala v oči. "Po tem, da jo kaznujem vpričo vas, nikar ne sklepajte, da ste ali da boste kdaj član rodbine — .ali pa, da bo ta razuz-danka in nesramnica ..." Deniza je bolestno zaječala in se še globlje stisnila v svoj kot. "... da bo ta malopridnica, ki se je na koncu one dolgočasne istorije o kokadri predrni-la dodati: 'Ljubim ga!' — da bo ta svetohlinka kdaj kaj pomenila za vas," je hladnokrvno nadaljevala mati. "Vajina zaroka je zdavnaj razdrta. Razdrla se je, ko so vaši prijatelji 'Prav zato vas moram osta- vedela, da so prilike tako viti. "Narobe, prav zato ostanete z nama do konca poti." "Kvečjemu na kozlu, zraven kočijaža." "Ne, tu notri," je odvrnila z mirnim glasom. "Znajte, da ni-mava ne potnih listov ne drugačnih papirjev; če ne bi imeli vas s seboj, bi naju prijeli v slehernem mestu, ki se nama je peljati skozenj. To je res da mučno," je dejala in skomignila lostne, bi bila kaj ukrenil^ mi je — a druge možnosti " za vas, kakor da se sprijf® z neizogibnostjo in potuje« nama." Vroč val radosti, ja in osveteželjnosti mi ^ l lil srce. Spet sem se naP®-: "Hvala vam, gospa, ^^ mi to povedali," sem dejal. ,, tem takem bi se zdelo, da , v moji oblasti." "O, o!" * }| (Dalje prihodnjič-) S bo treba več dolgo čakati; rdeč ! požgali naš grad v Saint-Alai-svit je segal do polovice neba; Isti; razdrla se je, ko so opu-druga polovica, bledovišnjeva z ' stošili naš dvorec v Cahorsu; zlatimi oblaki, je ostajala za razdrla se je, ko so vzeli kraju nami. Še nekaj trenutkov in | svobodo, poklali naše prijate-vrhovi gora so zažareli v prvih j 1 je in uklenili našo Cerkev, da solnčnih žarkih. Željno sem po-|so jo kakor sužnjo vlekli v svo- gledal Denizi v obraz, ki je bil bolj rožnat od zarje same. Za mnenje: Verjemite mi, gospa ,hipec so se ujele oči z očmi; na-da bom srečen, če vam morem!to sem se boječe odvrnil. Bo- sicer imamo pa isto koristiti pot." "Hvaležna vam bom," je z vso ljubkostjo odgovorila markiza. "Najprej je seveda treba, da gospod župan izpusti svoji ubogi jetnici — zdaj, ko ve, da je njiju edina krivda v tem, da simpatizirata z narodno stražo." "Vzeti hočem odgovornost nase," je z veliko važnostjo odgovoril gospod Flandre, ki je • bil zdaj do dobra omehčan. "Stvar je docela jasna, toda .. . zaradi morebitnih sitnosti bo vendarle dobro, da odrinete kar moči zgodaj. Po vašem odhodu bom že gledal, da podam oblastem zadostna pojasnila. In če vam ni prenev-šečno, da prenočite tu," je končal, v zadregi gledaje okoli sebe, "tedaj bi rekel, da ... " gokletno se mi je zdelo gledati jo brez konca in kraja. A tistih mah se je markiza tako jedko zasmejala v svojem kotu, da me je kar izpreletelo. "Jelite, gospod vikont, da nima poklica za samostansko življenje?" je izpregovorila. Zdrznil sem se na svoji blazini. Porogljivi naglas teh besed je nalik biču ošinil — ne mene, ampak Denizo! "Res, Deniza, reči moram, da razumeš svojo stvar," je mirno nadaljevala gospa de Saint-Alais. "Ljubim, ljubiš, ljubi, ljubimo . . . imenitno ti gre z jezika. Kdo te je učil tega? Menda ne gospod direktor? Ali pa morda celo ..." "Gospa!" sem vkliknil. Čeprav je bila deklica potegnila oglavnico svoje mantilje Hitra pomoč Rdečega kriza. — V Charleston, ^ je dospelo 290 potnikov, ki so bili rešeni iz torp^'ui parnika na Atlantiku. Na sliki vidimo Mrs. H. R- ' a{ ki je vzela v oskrbo 15 mesečno Janice Blair, ki Je Singapore-a. "Zdaj, ko sva potolaženi za-1 na oči, sem si vendar živo pred-stran svoje usode, nama ne boistavljal njeno zadrego, več tako strašno težko," je z Toda mati je bila neizpros-vzdihom rekla markiza. "Vaše!na. besede so me pomirile." ! "Veš, Deniza," je povzela, Podala mu je belo, še vedno j "ne morem se .spomniti, da bi mehko roko in župan jo je spo-jbila kdaj rekla tvojemu očetu: šMjivo poljubil. i'Ljubim te.' Vsekako sem ča- jem zmagoslavnem sprevodu; da, razdrta je, razdrta na vekomaj in vse vaše teatralno he-rojstvo ne more izpremeniti tega dejstva! Umejte to, gospod vikont. Ker pa ste videli njeno samoponižanje, je treba, da vidite tudi njeno kazen. Ona je prva Saintalaiška, ki je javno povedala, da ima ljubimca." Zgodovina njene rodbine mi je bila dovolj dobro znana, da bi bil lahko postavi njeno trditev na laž; a takšno dokazovanje ne bi bilo primerno za Denizina ušesa. Zadovoljil sem se s tem, da sem vstal. "Ce je tako, gospa," sem rekel z( naklonom, "tedaj vsaj lahko prihranim gospodični svojo navzočnost. In to storim." "Ne, niti tega ne boste storili," je odvrnila gospa de Saint-Alais, ne da bi se ganila. "Ce sedete nazaj, vam povem, zakaj ne." v Sedel sem nazaj, ukročen po njeni samozavestni govorici. "Tega ne boste storili," je rekla, hladno mi gledaje v obraz, "zato, ker moram vkljub zaničevanju, ki me navdaja do vas, vendarle priznati, da ste plemič." S/ V BLAG SPOMIN ^ FRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NI POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE 1 Margaret Yartt ki se je morala ločiti od nas in je za vedno v Bogu za v 11. maja, 1941. Spet pomlad je vsa v cvetju, zdaj biva vrh višave j^' a kako je žalostna za nas! kot lepa zvezda s^.?! Bog odvzel je hčerko in sestrico, lepše tam Ti sonce slJe' Eno leto je že od tedaj. Kot cvetka, nežna si razcvetela in že prišel je ženin Tvoj, ki je cvetko zase utrgal in Te presadil v božji vrt. Žalujoči ostali: prosi ljubega Boga za In sedaj draga Margie n čakaš v božjem vrtu in ko nam nit življenja ^ se srečno združimo s JOSEPH in MARGARET YARTZ, starši. MARY, LILLIAN in ELEANOR, sestre. ROBERT, JAMES in RAYMOND, bratje. FRANK, po polbrat in ANA, po polsestra. Cleveland, O., 11. maja, 1942. Gornja slika je bila povzeta po zračnem napadu na Pariz. Slilca, nam predstavlja razdejanje, ki so ga povzročile angleške bombe v napadu na mesto S. marca, ko so bombniki napadli Renaultove tovarne v mestu. ŽENINI IN NEVESTE' Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEn<,er'° lb J V fc a Nu , n« N S >c % * si >1 °bol Kh lf°ča iS01 tla 'ni te K K S Kce 'S Si 'ili Je t H s