Štev. 20.
Cena ednoga drobca 50 fil.
16. Maja 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp, pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
†
Dr. Bogomil Berbuč.
Prekmurje žalüje. Zgübilo je svojega ravnitela. V najteškejših časih je vodo uprávo dr. Bogómil Berbuč, Civ. komisar, v Prekmurji z močnov rokov, a s slabim ztiravjom. Vojska, voza talijansko temnice sta podkopali zdravje močnoga, mladoga moža, betežen je prišo k nam. Preveliko delo Prekmurja ga je še bolje oslabila, i večkrat v posteo ovrglo, pred par jedni v zadnjo. Rane so se zbtidilè v želodci i se ozdraviti več nej dale. V Radgonipred operacijov je zdehno svojo düšo naš dragi komisar v roke Svojemi Zveličar! máj. 9. po dobroj sv. spovedi, štero je opravo kak pravi krščanski mož ešče y Soboti pri g. vikar!, Slepec Janoši. Pokojni je bio dober uradnik, poleg düšnevesti se je skrbo za dobrpbit države. V tom svojem prizadevanji se je včasi Za pr eoströgar sodo, a njegov dober namen i teškoče uprave ga popolnoma opravijo. Zadnje mesece svoje slüžbe je pa iskao z odkritoga srca i z plemenitov düšov sporazumljenje i po-ínMrenje z vsečti i se je željno pri pravljao da obišče vse dühovnike, katoličanske i evangeličanske, predvsem vikara, g. Slepca i si prizadevatf, da bivšim odpüščenim Uradnikom tüdi poskrbi slüžbo. A prle. je v grob vlegeo, kak bi se včakao kaj je Želeo a njegov düh; je ostao tű med nami, düh, šteri išče spamirite vse stanpve i vere v Prekmurji. Bog dáj pokojnomi na špomin, to nám doseči. Mrtvo telo so v tprkvnaj. il. sprevodili od bolnice v Radgoni do kolodvora mnogo dühovnikov, clvilne oblasti, vojaški zbor in neštete ljüdstva. Na kolodvori je vzel slovo od pokojnoga komisarja v imeni Prekmurja vp. župnik č. g. Jožef Klekl, v imeni uradništva, namestnik civilnega komisarja dr. Kočar jn v imeni sorodnikov, Sodnik dr. Cigoj. Potem so prepeljali pokojnoga v Ljubljano, kje je bio v četrtek maja 13. pokopan. Prekmurje ga bo ohranilo v spomini! V molitev dobrih düš zročimo njegovo düšo. Naj počiva v miri.
Zamente peneze do 15. maja v davčnom uradi naimre 50 i 20 kronske, duže ne valajo.
Cena dolárov rasté. Eden košta zdaj 140 K.
Dovicam pokojnih vojakov.
V uradnom listi 4. marca l. 1919. št. 58. je naznanjeno to:
Pokojnina (penzija) ide dovici, če jé móž vmro t (ali premino) ali na bojišči ali pa kje indri od ran tam dobljeni • ali od slabosti I betega, štera si je nakopao v zvršávanji vojaške slüžbe.
Pokojnina ide dovici ne gledoč na to, ali si mere sama kaj prislüžiti ali ne, ali je .pobožna ali ne.
če dobi 'dovica po moževoj smrti pokojnino! dobi tüdi za vsako zakonsko dete podporo (vzgojeval-níno) 1 ta se njoj .plačüje pri dečkah do dopunjenoga 16. pri dekiicah pa do- 14. leta. Sirotam, štere v šolo hodijo, ide ta podpora, dokeč svojega včenja ne • Zvršijo a ne. dale kak do končanoga 24.^ leta.
Prošnje za pokojnino dovic i vzgojevalnino (podpora) dece se moro pisati na „varaždinsko pokuvno okružno komando v Varaždin“.
V toj prošnji moro eti podatki biti naznanjeni . 1) Šarža vojaka pokojnoga to je moža ali očé; 2) njegovi ime i pridavek šteri je vmro ali premino ; 3) kje je slüžo .-(regement, stotnija itd.); 4) kda i kde je vmro, spadno ali od Šteri mao ne znati nikaj za njega; pa kde je zakopan; 5) kakši stan je meo pokojni (kmet mešter itd.); 6) Ime dovice ali matere ; 7) iména i rojstni dnevi decé; 8) ali so vsa deca pod skrbjov dovice (mačehe); 9) Je dovica (Žena) do mobilizacijo (kda je bojna nastala) živela- s pokojnim možom v zakoni vküp; 10) naslov prebivanja dovice ali pa oskrbnika sirot vojaka pokojnoga; 11) če dobi drüžina podporo.
Priložiti more dovica (oskrbnik dece) toj prošnji nadale. a) svoj krstni list; b) zdavanski list; c) krstne liste dece; č) mrtelnost moža; d) svedočanstvo, da je do začetka boja žena živela z možom vküp. Če bi mati decé Že Vmrla, mora oskrbnik (sirotinski oča) priložiti njéno smrtno ali mrtelnost.
Vse té listine lehko dühovnik napravi na eden papir, na šterom posvedoč i rojstvo, mrtelnost isktipno življenje, štero je više naznanjeno.
Župan (ritar) naj vse to pregledne pridene svedočanstvo, ka je pokojni ali preminčoi vojak Ž njegove
občine (to svedočanstvo se imenüje „domovinski list“) i vse to naj se prek dá na komisariját v Soboti ali v Lendavi. Štemplnov ne trebe na te prošnje i svedočanstva.
Dovice, držite se natenčno vsega, ka je tü popisano, pa pridete, do svoje penzije.
Seja šolskoga sosveta.
V najslabšem ‘ vremeni, máj. 5. se je vršila. Odpro jo je g. nadzornik Jurko, ki je s sočűtjom naznáno, da je predsednik, g. ciV. komisar teško betežen. Kotrige so s sočűtjom vzele na znanje žalostno -vest pa želele z g. nadzornikom, da bi v kratkom ozdravi .njihov predsednik.
Razpravljalo se je na seji sledéče:
t. Predlagali so se za sprejem v vučitelske slüžbo Schrei Franc, Doma Ludovik, Krčmar Alojz-(v Adrijance na Goričkom), Szőke J. za namestnika g. Szépovice v D. Lendavo na dva meseca, Kirbisch (Kondor) plan v MöStjatice.' Goberc1 Hedvtga za ročna dela v Ižekovcih i za okolico. — Rác Alojz vučiteo od Lipe prosi í se preporača za pokojnino (penzijo.)
2. G. nadzornik naznani, da 8. maja more biti v vsakoj šoli predd-vanje od škodljivosti alkohola.
3. Slüžbo šolskih vrtnar«, (ovo-dic) so prosile za Soboto. Cankovo, D. Lendavo i Püconec s. Pavel Augustina, Terenta Helena, Némethy Ida, Mima Jolanka, s. Mlakar Lipa, Némethy Julija, Vratarič Karolina, Ko-larš Etelka, Ahčin Kristina. Na vsako mesto so se tri kandidera^.
4. G. nadzornik naznani, da je vojaštvo na državnih šolah i milijon i 190. jezero koron kvára napravijo.
5. Verske občine se znova pozovejo, naj svojih šol kvar dájo vceniti i komisarijati naznaniti. Če je mogoče, naj z ednim naznanijo tüdi tisto vojaško četo, štera je kvar napravila.
6. Ednoglasno se sklene, naj se višji šolski svet oprosi za nastavitev ednoga konvikta pri sobočkoj gimnziji.
7. Ednoglasno se zahteva, naj náši domači vučitelje dobijo redno plačo ne pa samo podporo, ravnotak sluga na meščanskoj šoli v D. Lendavi. — Edno bi pa prosili ešče g. vučitelje, ka se je pozabim naprejdati na seji, naime, da bi g. nadzornik dao v vsako šolo poslati šolske dnevnice (iskolai napio), ka bi je meli v vsakoj šoli.
2
NOVINE
1920. maja 16.
Kaj je v Ljubljani določeno gledoč naših šol?
Prošnjam trebe priložiti zrelostno, oziroma učno usposoblenostno izsvedočenstvo v overovlena prestavi v slovenščini ali prekmurščini.
Te poziv naj razglasi civilni komisar vsem vučitelom. Na podlagi prišlij izjav naj prekmurski šolski sosvet vučitele začasno namesti ali premesti in naj od dotičnij okrepij sem poroča v naradno odobrenje. Vučitele pa, šteri se naj odpüstijo ali denejo v pokoj, trebe sem nasvetüvati.
7.) Za prekmurske vučitele trebe napraviti v prihodnji velkij počitnicaj poseben tečaj, v šterom se bodo poučavali v slovenščini. Kraj se določi sledkar po zaslišenji prekmurskoga šolskoga sosveta.
8.) Na lüdskij šolaj, štere obis-k a vaj o po večini deca Slovenske narodnosti, bodi učni jezik slovenski'.       Na teh šolah bodi vogrski ali nemški jezik neobvezan predmet, če to želejo stariši in Še za takši pouk oglasi v kakšem razredi 15 dece. Če se pa oglasi v šterom razredi menje kak 15 dece, je leté priküpiti predid-ošemi nižjemi ali siedečemi višjemi razredi. Takši ncobvozan predmet se včijo deca od 3. šolskoga leta naprej po 3 vöre na tjeden v vsakšem razredi po obveznom šolskom puuki.
b.) Na lüdskij šolaj v krajaj, kje prebivlejo po večini pristni Madžari ali Nemci, naj bo učni jezik madžar-5črna osirema nemščina; more se pa včiti tüdi slovenščina kak obvezan predmet, šteri se poučite od 3. šol. leta naprej Pozadevno število teden* skii vör se določi sledkar na podlagi našveta prekmurskoga šolskoga sosveta.	(Nadali-)
Potrt boljševizem.
Boljševiki so šteli v Jugoslaviji na vlado priti. Prenaglilo so se 1 v grob legli stem za vekomaj. Več njim níšče ne bo vervao. Zbirali so se po celoj državi hujskači nemški i vogrski napelali Železničar v Štrajk pa puntali vso delavstvo proti oblasti Očitno so govori i, da vržejo krščansko vlado i jo sami prevzemejo; ropali so se že naprej veselih. Njihov namen je bio, kak je v Subotici dr. Topalovič Živko ljüdstvi naznáno, nered napraviti v državi, da bi prišli Talijani i Madjari v njo, držáva bi Prejšla ali boljševizem bi zmagao, vüpali so se naime, da bi se z bolj-ševizmom* v Jugoslaviji znova zbüdo tüdi na Vogrskom i začeo v Italiji. Voditelje hujskanja so zaprti, dobro krščansko ljüdstvo jih je ne sledilo, ostali so na cedili Dr. Gustinčič, hujskač je pobegno v Trst, kakših 30 madjarskih so poslali prek meje, drügi pa pod kljűčom premišljavajo ka Jugoslavija, hvala Bogi, nema zemlje, v šteroj bi se sklica!, njihovi tcmni, škodljivi, protiverski, reparski navuki. Moč krščanstva je smrt boljševizma.
Glasi.
Ogenj. Maja 2. sta pogorela na Melincih siromaka Zorko i Kovač do gologa. Dobra srca smilüjte se njima.
Navuk za tretjered bo maja 30. na sv. Trojstva nedelo.
Beltinci*. Mamo lepičetveroglasni moški zbor. šteroga z vsov hvalov vodi nadučitelj - g. Sprager. — jako spametno Odredbo občinskoga sosveta je dao naš g. Župan potrditi. Zato ka je tisti čas, kda se je božja slüžba vržite, dosta decé postapalo i se bodičesa včilo po trgovinah, je župan dao od komisariata potrditi odredbo, poleg štere se v nedelo i svetek mora vsaka trgovina ob 10. zapreti. Trgovci so z lastnim podpišem . vzeli na znanje to odredbo. — Zgrabili so Orožniki neke ponočnjakc. Eden je vreče neseo nekam okoli polnoči pa se ne znao prav izgovora drügi pet je pa melo puško nabito. Pred sodnijo so Vsi poslani, puška pa zapljenjena.
Nebiranje vojakov (itelinga) se je razpisalo za Prekmurje i se v kratkom bo vršilo.
Na prekmurski misijon so darüvala občine: Adrijanci 761	K.,
Trnje 921 K., Sr. Bistrica (drtigoč) 56 K., Črensovci 1923 kron. Dare odposlala same v Celje maja 1—4.
Bogojina. »Orel" v Bogojini se dobro razvija. Odsek smo ustanovili 1. jan. 1920. Pri domačih dečkih je bilo velko zacimanje za zdrüženje (organizacijo), tak da smo meli včasi od začetka okoli 40 Kotrig. Pri vsem deli so nam f>osehno pomágali domači g plebánoš pa nešterni drügi zavedni možje, šterim sé že zdaj srčno zahva-lüjemo. Naše drüštvo má zdaj 3 odseke. Telovadni odsek orla i naraš-čaja, drcmatičpi odsek, šteri je že večkrat jávnp nastopo pa Splošno zadovolnost vseh pa četvéro 'glasen pesmarski (pevski) zbor. Težke pres-küšnje smo srečno prestali. Vodi nas eden plemen!!! cil: Delati za düševno pa telovno blagostanje našega slovenskoga prekmurskoga kmečkoga lüstva, voditi ga do svojih pravic pa cepiti že v mláda srca lübezen do Bogá, do vere pa do domáče grtide.
Na podporo M. Lista i Novin so darüvali: Márton Katá, D. Bistrica 6, Hren Ivan, Sr..Bistrica, Ftičar Štefan, Hotiza, Kreslin Marija, p.- Bistrica, vsaki JO koron. (Dale ).
Obleko za Prekmurje je pro? silo predsedništvo kmečke zveze od oblačilna za Slovenijo. Pod št. 72 20 nam ta naznanja, da je pripravna nam dati obleko, samo moremo enoga človeka s penezi po njo v Ljubljano poslati
Javna bolnišnice v Soboti neznana, ka je ztira vstveni odsek deželne vlade za Slovenijo določo od 1. maja naprej za odskrbnino na den 100 K v 1. razredi, 50 K v 2. i Iti.
K v 3. razredi.
Komišija za most prek Műre je maja 3. i 4. opravila svoje delo i preglednola je mesto, kje de se most delao.
Božnjak je bio, šteri je v imeni Geder Franca z Krašič pismo objavo v Novinah v 17. Štev. Sam Geder Franc nikaj ne ve za to. Čeravno so tožbe v tistom pismi vmenjene poprek opravičene bile, ovak bi je itak ne objavili, vendar nepošteno i grdo delo je skrivati se pod tüje ime. če je poštenjak što, naj se ne boji pred svet stopiti z svojim imenom.
Roparski vmor v Mačkovcih. Novine so že objavile te vmor, a naj morilci hitrej na sled pridemo na poziv sobočkoga okrajnoga sodišča (Z 134/20/10 št dodamo ešče sledeče dodatke. 29. marca je vmorjena hodila pri Gradi z ednov drügov ženskov pa sta ” odavali noga vice (átrunfle) i gučali štajarski. Po tom sledi ki kaj zve naj naznani orožniškoj postaji, gde se najde tüdi pokojne fotografija.
  Ivanci. Vtopo se je mlinar naš v Ledavi. Preminoli tjeden, kda je tisti veliki mrzel veter pihao, je šo vö gledat, prejela ga je na brvi srčna bolezen, štera ga že duže časa mantrala i vrgla v vodo, kje je smrt zadobo.
Črensovci. Vlomili so okno na trgovini Kaničovoj tolvajje a prle so je pregnali kak bi mogli v njo vdreti.
Odam v Dobrovničkih mejaj ležeči senžat (travnik), 4 plüge; zvün toga ponjavo, obleke, glaže, dveri, štoke, peč, ciglevje i les za cimper. Grašanovič Oto, Dolnja Lendava.
Dolnje-Lendavska hranilnica za mestno okolico naznani, ka v D. Lendavi na Glavnoj vulici kre cerkve ma k odaji eden fundoš i na njem stoječivi hrambi. Küpci nej se vsele pred poldnem glasijo v hranilnici.
Dom i svet.
Jugoslavija. Nova Vlada se sestávlja, v šteroj bi bilé vse stránke zastopane izvzemši socijaliste. Francozom moramo dati tri jezero vagonov zrnja, ovak ne dobimo obečanih 60 milijonov penez. Tak se je pogodila prvejša socialno-liberalna vlada. Poljsko. Poláki so napadnoli boljševike, ji premágali i zavzéli veliki del Ukrajine z glavnim mestom Kijevom. Štrajki na Francozkom i Talijanskom pohenjavlejo. Mirovna konferenca je poslala pitanje na madjarsko vlado, zakaj se hujska v Prekmurji proti Jugoslaviji. Nadale je i zročila madjarskim poslanikom zadnji odgovor, na šteroga v 10 dnévah moro odgovoriti. Poleg odredbe mirovne konference se ne spremenijo meje določene i glasüvanje zvün Rusinskoj Krajini tüdi ne bo. Pred komisijov, štera de mejé preglejüvala, se občine ob mejne lehko pritožijo.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.